List 19 nn V lecaj XLVIX. I I w I ) 1 it zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošilj po pošti pa celo leto 4 gld pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 13. maja 1891 Obseg : Naznanilo in razglas. narodopisni obrazi. - Naznanilo. — Trtna škropilnica Trgovska in obrtniška zbornica. Zemljepisni in Nasi dopisi Novičar. Oo^podari^ke stvari. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1891. leta. Učenci naj se oglase Tsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v pudkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesGvnih, zatorej naj skrbela županstva, da do poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in ogledovanji živine in mesa Kdor želi podkovsko šolo, mora se izkazati: sprejet biti v živinskega in mesovnega oglednika. Janez Muriiik J o. s spričevalom, da se je pri kakem kovaču izučil za kovaškega pomočnika; 2. z domovinskim listom; spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedeoja, in da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr- šile dne 26 in 27. jUDija t. L, in sicer: 26. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali ubožni list podkovske šole. 27. junija pa za učence podkovske J 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške šole IZ podkovstva m ogledovanja klavne živine m mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, se pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do Kdor 15. junija glavnemu . odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1891. leta. dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas naj junija t. oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne • Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne maja 1891. Dr. Karol vitez Bleiweis. Trtna škropilnica. 9 skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske Slovenski vinščak je bil lansko leto z ene strani knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v srečen, strupena rosa (peroüospora) vsled suhega vre- šolski hiši. mena ni naredila tolike škode kolikor predlansko leto ? •via » t 4 ; 146 iü pridelal je posebno dobro vino. Ali kaj pomaga ko in mislili 80 tudi da je' uže'izginila ta šiba božja J a je pa bil pridelek tako pičel, da niti stroškov za obde- uže leto 1889. jih je prepričalo, kako hitro se strupena lovanje ni pokril, nikar pa da bi bil zalegel za zimske rosa povrne, če je vreme ugodno. To leto (1889.) je potrebščine ali celo za nedostatek predlanskega leta. bilo v Vipavi vse trsje strašno bolno, in srečen je bil Zakaj pa je bil pridelek tako pičel? Zato ker so bile tist, ki je škropil, ker imel je obilen in dober pridelek, trte opešale od predlanske strupene rose. Da je ta tr- in to tudi še prihodnje ditev prava, dokazujejo leto, ker je imel krepke trte. tisti vinogradi, katere so pred- Marsikateri, skoraj smemo reči vsak Vipavec, bi bil leta lansko leto škropili in so imeli vsled tega lansko leto 1889. svoje trte škropil. ko bil imel škropilnico in krepKe trte, ki so obilo rodile. modre galice, a tačas je stalo kilogram modre galice do Lansko leto so slovenski vinščaki, boječ se, da jim 80 in tudi več krajcarjev. Leta 1890. S) vsled tega v strupena rosa zopet ne uniči vsega pridelka pa tudi trt, Vipavi trsje splošno škropili, le da uspeh ni bil posebno prav zelo škropili z modro galico. Po nekaterih krajih, velik, ker bolezni v obče ni bilo veliko, oslabele trte pa in sicer tam, koder je tudi lansko leto bila strupena niso imele zaroda. Vse to nas uči, da ne smemo biti ni rosa močna, preverjeni so vinščaki do celega, da je po- lahkoverni in opustiti škropljenja vinogradov, ako polnoma zanesljivo tako škropljenje, in samo iz enega bilo prejšnje leto strupene rose, ker ona se takoj spet po- takega okraja je dobila kmetijska družba uže sedaj na- kaže, kakor hitro nastane njej ugodno, vlažno, gorko vreme. ročil do 2000 % modre galice. Fa tudi povsoa drugod Priporočamo našim vinščakom, da se o pravem času pripravijo na boj proti peronospori ter si oskrbe ^ modre galice. Pa tudi povsod drugod so videli lepe uspehe škropljenja, kajti škropljeni vino- gradi 80 ostali lepo zeleni do zadnjega. Ker pa stru- škropilnic in modre galice Tisti > ki imajo škropilnice uže od lanskega leta, pripravijo naj jih precej omenjeno , Bodi da je letos cena galici zelo padla in da jo iM/M. bode družba dajala svojim udom po 26 kr. ^ z zabojem vred. Z oddajo galice neudom se družba, vsaj kakor sedaj kaže, letos ne bode pečala, ker ima izza lanskega leta prežalostne izkušnje. Preostaja nam še govoriti o trtnih škropilnicah. Kmetijska družba je lansko leto priporočala in tudi podružnicam brezplačno škropilnic s „patentom dala Samassovim u nekaterih strani so se o teh škropil nicah slišale pritožbe, ki pa niso bile opravičene 5 ker 80 bili škropilci največkrat sami krivi, če škropilnica ni prav ali dobro delala. Ena pritožba je pa bila opravičena, in sicer ta, da se vzvod iz prekrhke in pre- Fodoha 2, pena rosa, kakor smo uže rekli, lansko leto ni povsod posebno hudo razsajala in so bile vsled predlanske bo- lezni vse trte povprek zelo slabotne J zato pa po teh mehke kovine. Če je imel škropilnico previden človek v roki, bil je vedno zadovoljen, ako se je pa škropilnica po nepotrebnem preveč gonila, bil je pritisek zraka tako velik, da se pah ni dal pregibati, in vsled hudega pritiska se je vzvod skrivil, in če si ga hotel naravnati, izdelan iz krhkega brona. ker bil 1 krajih ni bilo veliko razlike med množico pridelka iz skropljenih in neškropljenih vinogradov. Gotovo je pa bilo vino iz škropljenih vinogradov veliko boljše, in trte po teh vinogradih so letos gotovo lepše in krepkejše. Ker torej lansko leto korist škropljenja po mnogih krajih priprostemu vinščaku ni bila dovolj očitna, bojimo se, da bodo vsled tega marsikje škropljenje zavrgli massovega zlomil se ti je, ker je Kdor je o pravem času prenehal vzvod pregibati ob močnem zračnem pritisku v vetrniku je škropilnica tako sama ob sebi škropila, ta ni vzvoda nikdar skrivil. Da je škropilnica tudi v manj previdnih rokah varna, odpravljen je sedaj ta nedostatek, ker izdelovatelj škropilnic dela letos vzvod iz aluminijevega jekla. Tudi letos priporočamo škropilnico „patenta Sa u najbolj našim čitateljem, ker je zboljšana ter se tolažili, da je trta to bolezen uže prebolela in glede onega, kar se ji je lansko leto po pravici očitalo da bode kmalu popolnoma izginila. Prav odločno svarimo Lanske škropilnice se dado pa tudi vse tako popraviti da vse pametne vinščake nikakor niso prave, na pr. na Francoskem, v Švici se iznebijo takih misli, ker ni potrebno druzega, nego da se zamenja vzvod Po drugih Da pa vinskih deželah, kakor to škropilnico, katero kaže podoba 1., taKO toplo pri-itd.. imajo v tem mno goletne izkušnje, a ni nam treba tako daleč segati, vpra- naših Vipavcev, kaj so izkusili s strupeno roso šajmo Leta 1888. Vipavci skoraj nič niso imeli strupene rose poročamo, prihaja od tod, ker je izmed vseh ponujanih škropilnic iz najboljšega blaga izdelana, poleg tega je lahka, popolnoma bakrena, oziroma mesingasta, in stoji Ta naša sodba o tej škropilnici pa ne bi bila 18 gld 141 I» I nikakor merodaj 9 a merodaj to ? da dobila more človeka v svoje Itcce vi ova ti. Taki primeri ubla laosko leto v Kremsu ia letošnje leto v Schweinsbarthu žujejo po nekoliko našo sodbo o robskej strasti azijskih prvi državni da s čimer se ne more ponašati noben odov, in 80 tam ob enem najstrašnejša opomba kako zdelovatelj mnogobrojnih drtrgih škropilni Da j škro se nam je treba čuvati tega strupa. Glasoviti angleški pil izvrstna, dokazuj pa tudi to da jo je C. kr. pesnik Coleridge je prišel ne hote v to strast, in postal kmetijsko ministerstvo lansko leto samo priporočilo in je tak, kakor najpreprostejši kitajski delavec. Citajmo da jih je vsled izkušenj letos naročilo več sto c. kr. na- kaj nam je v pismu od 1814. 1. zapisal. mestLištv v Dalmaciji Škropilnice ima v zalogi in Jo deželni . Stad odbor na Dunaj v Ljublja vedel to kedaj. strašno navado sem zašel ne hote, nisem Otekla so mi bila kolena, in zato sem l^odučnc i^tvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi « moral več mescev v postelji ležati. Na svojo nesrečo sem čital v nekem zdravniškem listu, kako so enako bolezen ozdravili s tem, da so bolniku dali piti tinkture od opija, in ob enem so ga s tinkturo mazali. Tudi jaz sem segel po tem sredstvu, in zgodilo se je čudo, bo- Nabral Fr. Jaroslav. lezen kakor da si jo odpihal. Začel sem zopet hoditi, dobil sem veselje do jedi, glava se 'je razbistrila in 14 (Dalje.) 222, dnij sem bil kot prerojeo No polagoma se je začela zgubljati moja živahnost in bolezen se je povrnila Segel Poraba opija v Evropi; kako strašni so mu nasledki. sem z novega po divnem zdravilu, ali ne morem z novega povedati žalostne povesti. Dosta je, če rečem, da % so prišle tako grozne posledice, da se to ne dade z be- Opij se v Evropi, izvzemši Turško in Grško, upo- sedami dopovedati.'' In Coleridge je postal najkukav treblja poglavito samo za zdravilo, in kupujejo ga v ^o^ opija. Pozneje je živel v hiši svojega prijatelj Perziji in v Indiji. Kot zdravilo prodajajo ga ali kot v Bristolu, in tu je povedal zdravniku, kaj mu Sedaj prah ali kot tekočino. Prah se dobiva ali čist, ali pa še le se je začel najžalostn del njegovega življ ga mešajo v pile z drugim prahom, ali pa napravljajo jreba mu je bilo jemati vsak dan manje opija, in pri- mazila in obliže.^ Najnavadnejša vrsta tekočega opija je jatelji so se že veselili, ko so videli, da je prišel tako „tinctura opii". Cudoo je, da opij na opice čisto nič ne (j^ječ, da ne jemlje več kot po 20 kapljic na dan, a on deluje. Dajali so jim znatne množine opija, pa na njih gkrivaje pil še več kot popreje. ^Kaliko ponižanja in niso opazili ni sledu kakej spremembi. Na človeka deluje sramote je moral ta naobraženi človek v sebi čutiti, ko opij sedaj močnejše sedaj slabejše po tem, kako ga je vajen in po koliko I ga jemlje. Ako človek vzame malo je videl da se tako žalostno vede. Najgroznejše pa opija, takrat ga umiruje, ublažuje in v spanje zaziblje. Večja množina razdražuje, razpaljuje in omamlja človeka, oslabi mu živce in zmede duh, zaziblje ga v spanje za bilo to, ker je svojo nadlogo in nesrečo popolnoma ču til, a si ni mogel pomoči. „Z3i mene ni več upanja" pisal je v nekem drugem pismu. „Najboljše bi ako J bilo, me zaprli v blaznico, ker je moja bolezen nekaka dalje časa, napravlja mu prijetne sanje, a naposled ga blaznost, katera se od navadne blaznosti samo v tem ubija. Stoti del jednega grama more že dete usmrtiti, a razločuje, da sem zgubil voljo in moč, a ne pameti. Vi četrt do tri čatrti grama usmrti tudi odraslega človeka. ^^ prosite, da se sam vzdignem. Idite in recite človeku Kedar se kdo ostrupi z opijem, zdravijo ga zdravniki z močno kavo, čreslovo kislino, ali z gorko mandeljevo vodo. Ako kateri ne more z rokama gibati, da hoče ozdraveti J ako služil opij samo za zdravila, sreča to za človeštvo, človek ga mogel hvaliti kot božji. Toda po opiju segajo dandanes miljoni ljudij bila dar da udari z roko ob roko. Da, poreče vam, prav to je moja v njem nahajajo žalostno uživanje in pogubno srečo, ka tera jim ubija telo in izpija mozek. Kjer se je vkore-ninila strast, da v opiju iščejo satijarsko blažecstvo, tu se žal ne dade več iz srca izruvati, in če tudi človek vidi, kako od dne do dne huje gine in propada. Neka skrivnostna in nepremagljiva moč vleče človeka vedno z novega za tem strupom, da v blaženem spanju pozabi nadlog. Dejali bi, da so v Aziji, kjer je ta bolezen doma, ljudje preprostejši, in se zato težje upirajo tej strasti, ali temu ni tako, ker je ta strast tako močna, kedar se vkorenini, da je ne more niti naobražen Evropejec premagati. Tudi v Evropi se pri razsvitljenih in naobraženih bolezen, da ne morem z roko ganiti.^ Pri drugej priliki je pisal še obupnejše: „Pomislite siromašno, kukavno, propalo telo, katero že več let gleda, da pozab' muk, pa se te muke vedno z novega ponavljajo, ker se ne more otresti strasti, katera jih napravlja. Pomislite dušo, katera trpi muke v peklu, a mora drugim kazati pot v raj, ki je njemu za vselaj zaprt, s kratka pomislite največjo nadlogo, slabost in zgubljeno ,nado, pa hočete vsaj nekoliko razumeti moje stanje, kolikor more človek zapopasti tisto, česar ni skusil." Coleridge je živel še 20 let, ker se mu je vender sponeslo, da se je otresel grozne navade. (Dalje prihodnjič.) ljudeh često dogajajo prav grozni primeri, kako opij He 18 Marodno-gonpodar^ke reči Trgovska in obrtniška zbornica. Zadnja seja trgovske in obrtniške zbornice se je vršila pod predsedstvom gosp. podpredsednika Ivana Perdana v navzočnosti gosp. vladnega zastopnika Ludovika markija Gozanija in naslednjih gg. zborničnih članov: Iv. Dogana, Oroslava Dolenca, Antona Kleina, Frana Koll-manna, Maksa Krennerja, Vasa Petričiča, Karola Pollaka, rana Ks. Soüvana. Josipa Ribiča, Avgusta Skaberneta, Fran Feliksa Stareta in Jarneja Žitnika. Važ sklep iz te seje smo uže naznanili 5 zdaj pa bralcem nekoliko obširneje o njej. poročamo našim Gosp. zbornični podpredsednik izjavi » da za sklepčnost potrebno sto vilo zborničnih članov navzočnih, otvori sejo in imenuje za overovatelja zapisnika gg. zbornična svetnika Maksa Krennerja in Frana Ks. Souvana.' Potem naznani, da je gospod C. kr. deželni predsednik z dopisom z dne 24. marcija 1891. 1., št. 747, javil, da je prevzvišeni gospod trgovinski minister imenoval namesto c. kr. vladnega svetnika gosp. Josipa Dralke za vladnega zastopnika pri trgovski in obrtniški zbornici c. kr. deželni vladi prideljenega c. kr. okrajnega glavarja gospoda Ludovika markija Gozanija. Zbornica vzame to na znanje. Gospod podpredsednik Perdan predstavi potem vladnega zastopnika, proseč ga, da bi podpiral od zbornice zastopane interese, na kar on zagotovi, da bode po svoji moči rad podpiral zbornico. Zbornica vzame to izjavo radostno na znanje. . Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o prošnji krojaškega mojstra Matije Kunca J naj bi se mu dovolilo, napraviti v Ljubljani učilnico za krojitev obleke. Prosilec je dokazal s pričevalom ) da se učil in usposobil za krojenje moške in ženske obleke leta na Dünaji pri Ivanu Richterji, koncesijonovanem za prikrojevanje obleke, po metodi, ki jo je odo- 1889. učitelji brilo visoko c. kr. naučno ministerstvo. Da je vešč svo- jemu poslu 5 dokazal je najbolje s svojo knjigo Kro- jaštvo'', s katero je ostril podlogo za pouk v prikro-jevanji obleke. To metodično sestavljeno delo so pohvalili mnogi strokovnjaki. Ker je prosilec tako izvrstno v svoji stroki izobražen, gotovo bode znal tudi praktično učiti prikrojevanje. V imenu odseka nasvetuje poroče- ^ A valeč : Predlog odsekov se je soglasno vzprejel. III. Gospod zbornični svetnik Avgust Skaberne poroča o prošnji občinskega zastopa Gornjelogaškega, smeli ob svojih treh kramarskih semnjeh prodajati da tudi živino in da se jim dovoli še eden semenj za blago in živino v 7. dan februvarija meseca. To prošnjo sta priporočila c. kr. okrajno glavarstvo Logaško in c. kr. kmetijske družbe kranjske osrednji odbor, in sicer iz naslednjih razlogjv: Živinski semnji elo vplivajo na povzdigo živinoreje in živinske kupčije, ker m v občini Gornjelpgaški in po bližnjih občinah zelo umno goje živino, zato bode gotovo lepo napredovala in uspevala reja goveje živine v tem okraji. Gorenji Logatec pa leži tudi prav blizu žjlezničae postaje v Logatci, in zatorej se je nadejati, da bode prihajalo veliko kupcev iz Trsta, Gorice, Ljubljane in od drugod Prebivalci okoli Lagatca uže zdaj vedno bolj umno in pridno rede živino, od katere dobivajo največ dohodkov, ker jim pa od leta do leta bolj ginejo gozdovi, popri-jeli se bodo še močneje živinarstva, katero jim bode v bodoče najglavnejša podpora. sosedne semenjsKe občine niso ugovarjale, Ker zatorej predlaga odsek glede na navedene razmere častita zbornica naj blagovoli prošnjo občine Gornje-logaške priporočiti visoki c. kr. deželni vladi. — Predlog se je soglasno vzprejel. IV. Gospod zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča o prošnji občine Horjulske za štiri kramarske in živinske semnje. Ta občina se je poganjala uže leta 1869. in 1877. za tri enake semnje, zbornica izrekla zoper dovolitev. pa se je obakrat temu JO je nagnilo največ to, od Horjula na da je vsako leto 15 semnjev nedaleč Vrhniki, Dobrovi, Brezovici ia v Polhovem Gradci, vrhu tega pa v Ljubljani mesečni in 5 velikih, in zatorej bi novi semnji v Horjulu le škodovali drugim. Osrednji odbore, kr. kmetijske družbe kranjske predlaga v svoji izjavi, naj se zopet odkloni prošnja, ker ni dokazano, da so semnji v Horjulu potreb Po mnenji odsekovem zadostujejo premnogi semnji po bližnjih krajih, sosebno pa na Vrhniki in v Ljubljani, kjer so tudi mesečni, popolnoma potrebam in razmeram občine Horjulske, in zato/ej na- svetuje: Častita zbornica naj se izjavi zoper dovolitev zaprošenih semnjev Predlog je bil vzprejet. V. Gospod zbornični svetnik Fran Ks. Souvan počastita zbornica 'naj v svojem poročilu do visoke rcča, da je prosil upravni odbor tržne občine Litijske C. kr. deželne vlade priporoča prošnjo Matije Kunca. dveh novih semnjev za blago in živino. Občina Litija Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič pozdravlja iaia uže pet semnjev. Tudi prav v bližini, in sicer v z veseljem misel Kunca, v Ljubljani ustanoviti učil- Šmartinu, v Sv. Križi, na Vačah m v Zagorji jih je nico za krojenje moške in ženske obleke. To bode go- vsako leto dvanajst, sploh jih ima politični okraj Li-tovo na Kranjskem povzdignilo krojaštvo, kateremu kon- tijski vsako leto 68, vrhu tega je v Ljubljani vsak mesec fekcij delajo veliko konkurencijo. Šola bode tudi živinski semenj. Poleg peterih Litijskih zadoščajo ome- pomagala, da se bode obleka okusno izdelovala in torej- njeni semnji nedvomno potrebam ondotnega prebivalstva, v tem oziru tudi krojaški obrt laže tekmoval s kontek- in ker sta le dva Litijska dobro obiskovana, zatorej m cijonarji. Glede na to je tudi dolžnost zbornice prošnjo verjetno, da priporočati. občini ) pač pa bila zaprošena uova senuja potrebna Tudi ni misliti, škodovala le drugim. 149 f da bi prihajalo veliko ljudi, meseca^ torej ob času, ko je po goratem okraji Litijskem ker prvi bi bil januvarija sodišča v Währingu, da bi smelo postopati proti državnemu poslancu Schneiderju v neki kazenski obravnavi iielo težavno in nevarno goniti živino, mnogokrat celo zaradi žaljenja časti, poročal je dr. Ferjančič ter prel- nemogoče, drugi avgusta meseca pa bi se prehitro lagal v imenu imunitetnega odseka, da se ugodi rečeni zvrstil za semLjem v juniji. Dalje so najvažnejši živinski zahtevi. Zbornica je pritrdila temu predlogu z veliko semnji tamošnjega okraja, namreč v Velikem Gabru, v večino glasov. Na to je prišlo na vrsto prvo branje dr. pri Zatičini, v Šmartinu pri Litiji in v Višnji Plenerjevega predloga, naj se uvedo direktne državno- t Vidu Gori, meseca junija in julija. Iz vsega tega je razvidno, zborske volitve po kmečkih ob^dnah ter odp da -avijo dose- nova semnja prav nič ne pospeševala živinoreje danji volilni možje. Poslanec dr. Ebenhoch, konservativec, in prometa v Litiji. Ker tudi občina Vače po pravici je rekel, da bodo njegovi somišljeniki le tedaj glasovali ugovarja ter sta se izrekla zoper dovolitev tudi c. kr. za uvedenje takih volitev, ako se bodo vršile v vsaki okr. glavarstvo Litijsko tijske družbe kranjske, in osrednji odbor C. kr. kme- občini. Predlog dr. Pleueija se je izročil posebnemu od- zato predlaga odsek: Častita seku 24 članov. Isto tako se je izročil enolikoštevilnemu zbornica naj se izreče v svoji izjavi do visoke c. kr. posebnemu odseku tudi predlog df. Kathreina glede deželne vlade zoper dovolitev zaprošenih dveh semnjev. Predlog se je vzprejel. premembe stallerja pa zborničnega reda. Predlog poslanca Burg- zahteva olajšav pri hišnem davku v ki VL Gospod zbornični svetnik Avgust Skaberne po- Trstu zato, da bi posledice zaradi odprave proste luke, roča o prošnji podobčine Nadlesk v Logaškem okraji za vsled katerih bodo mnogo manj vredna poslopja v Trstu, dovoljenje treh kramarskih in živinskih semnjev Uže ne bile prehude, izročil se je davčnemu odseku leta 1879. in 1884. ta podobčina vložila prošnji za neugodno, dva semnja. Proti prvi je zbornica izrekla se drugo pa je priporočila. Visoka c. kr. dež. vlada je vender tudi drugo odklonila, pa tudi ministerstvo je zavrnilo obe. Zbornica je priporočala drugo prošnjo zato, ker je od y severni Ameriki. tudi skega Stavile so se za tem neke interpelacije, med njimi interpelacija poslanca Masai'yka do minister- predsednika zaradi nečloveškega ravnanja z leta 1879. napredovala živinoreja v Loški dolini, druge semenjske občine pa tudi niso tedaj ugovarjale zoper dovolitev. Sedanja prošnja se razločuje od onih dveh po tem, da prosijo sedaj treh semnjev in da se dnevi s prejšnjimi ne ujemajo. Zaradi tega so izrekle tudi pomisleke semenjske občine, in sicer Gorenji Logatec in Cerknica avstrijskimi izseljenci slovanske narodnosti v Virginiji - V tej seji je vlada predložila državnemu zboru jako važen zakonski načrt za mesto Dunaj. Prodale naj se bodo namreč vojašnice, ki stoje v sredini mesta, ter skupilo za nje porabilo za zidanje novih vojašnic zunaj mesta. Ves prostor ki naj se prodal, meri okolo 58 oral. tem vladnim predlogom glede semnja 16 maja > Peter glede semnja 17. mar cija J Rovte pa glede sem 17 marcija in 20. junija a te ugovore se je ozirati, ker gotovo bodo zaprošeni semnji v škodo naštetim. Glede na to meni odsek, da je tem bolj odreči priporočilo, ker je svoj čas le zaradi tega bila zbornica za dovolitev dveh semnjev , ko ni izpolni se Dunajčanom vroča želja, katero so gojili uže dolgo časa, pa se jej je upiralo vojno ministerstvo. Zidale se bodo na mestu sedanjih vojašnic Krasne palače, pri katerih bode vsaj za nekaj časa obilo dela mnogim obrtnikom, rokodelcem in delavcem. . t. m. se je imelo začeti posvetovanje Dne bilo ugovorov zoper njo in so razmere v občini pričale za njo. Dva semnja bi tudi sedaj popolnoma zadostovala. ozirom na vse navedene razmere predlaga odsek : Častita zbornica naj ne priporoča prošnje visoki c. Ifr. o adresnih načrtih. Vse je bilo radovedno, kako se bode končal ta parlamentarni boj. Odločeni so bili uže govorniki. i nam treba omenjati, da je izbrala vsaka stranka deželni vladi. Predlog se je vzprejel. izmej sebe najboljše govornike. Ugibalo je časopisje » bode bodo Politične stvari. Državni zbor. dobiti večino za adresni načrt Bilinskega in Poljaki udali se zahtevam konservativnega kluba o Po kratkih počitnicah, ki so bile zaradi veliko- gotovega vira. ter vzprejeli premembne nasvete poslanca Šukljeta narodni ravnopravnosti in poslanca Dipaulija o versko-nravni vzgoji. „Neue Freie Presse" je zvedela uže iz s popravljenim da bode Bilinskega načrt \ nočnih pravoslavnih praznikov, imela je poslanska Šukljetovim premembnim ^nasvetom vzprejet z enim zbornica svojo sejo dne 6. t. m. Predno se je prešlo samim glasom večine, drugi so zopet trdili, da se Po na dnevni red, odgovorila sta pravosodni minister in Ijaki nečejo udati ter da ne bode vzprejet noben adresni minister za deželno brambo na dve interpelacij 1 m načrt. sicer prv na varišev glede interpelacijo poslanca dr. Hellrigla in to uvedenja tarifa za odvetniške pristojbini dan Radovednost je bila od dne do dne veča. Prišel je . maja. Komaj smo pričakovali novic prvega dne, na Tirolskem in Predarlskem, drugi pa na interpelacijo ki nam bodo naznanile, s kako govorniško silo se je dr. Wildauerja in drugov glede nekaterih ministerskih Zignal v adresni boj ta ali on govornik. Ali kako nas naredeb o razpregledu neaktivnih deželnih brambovcev. je presenetil prvi telegram, ki smo ga zagledali v „Slo- Potem se je pa prešlo na dnevni red. Glede zahteve venci ii in ki se glasi tako le : „\ zbornici poslancev je 150 naj se adresa opusti in pri višem sodišči v Gradci glede razsodeb, v slovenskeuo odpošlje k cesarju deputacija, ki naj se zahvali za pre- jeziku se vršečih pravd. Pri višem sodišči v Gradci se Sffiolka stavil nujni predlog, stolni govor. Predlog je bil podpiran od cele zbornice namreč pri reševanji pritožb v čisto slovenskih pravdah in takoj brez debate sprejet z živahnim odobravanjem, ne izdajajo razsodbe v slovenskem jeziku 9 ampak v Podpredsednik Clumecky naglasa soglasni sklep, ki nemškem. Take razsodbe se pošiljajo dotičnim okrajnim priča o moči države, hvaležnosti in zvestobe do vla- sodiščem, ki jih morajo po tem prelagati na slovenski darja, ter konča s „hoch"-klicem niča naudušeno trikrat ponovi. na Tako je torej končal cesarja, kar zbor- jezik, kar pa provzroča veliko potrato čdsa, ter se rešitve takih pravd zavlačujejo strankam na kvar. Dalje je povedal gospod Šuklje groiu Schönbornu^ adresni boj. Glasila raznih strank priznavajo sicer, da je taka, akoravno v parla- da se razen dežele Kranjske po drugih deželdh, kjer mentarrem življenji nenavadna rešitev, pri obstoječih prebivajo Slovenci in je njih jezik dežehii, sodišča ne razmerah prav ustregla vsem strankam, ne prikrivajo drže postavnih naredeb ter da se pri njih slovenskemu pa tudi, da ni s tem nikakor odstranjena negotovost jeziku godi velika krivica. To pa iz večine zato, ker ne parlamentarnega položaja. Prezgodnje so bile torej nade, da se bodo Poljai^ oklenili tesneje desnice. Dokazano je pa popolnoma, d 80 Poljaki danes Taaffejeva stranka znajo uradniki slovenskega jezika. O) Minister grof SchüQ- born jo odgovoril, da bode še premišljevalo pravosodna se dali odpraviti nedostatki glede ministerstvo kako ter da storijo to, rabe slovenskega jezika pri razsodbah pri višem sodišči kar on želi. nobeden pa tudi ne dvomi, da tudi grof v Gradci. Glede drugih tožeb poslanca Sukljeta pa je Taaffe stori Poljakom to, kar oni žele. Večina za Bi- rekel, da se pri oddajanji služeb vedno glede na to, da linskega adresni načrt s Šukljetovim in Dipaulijevim dotični prosilci dokažejo znanje jezika, kar pa je na dostavkom dobila bi se gotovo. Ali s tem bi se nagnili Primorskem, posebno pa v Istri, kjer so štirje deželni Poljaki preveč k desnici, to pa zdaj ne ugaja vladi. jeziki prav težko. Dejal je tudi. aa prosi naj se mu Srečni Poljaki! Da bi mi Slovenci bili na njih mestu, naznani vsak slučaj, v katerem so se prezirale jezikovne potem se nam najbrže ne bi potreben zdel Šukljetov naredbe, ter obljubil, da si bode štel v svojo dolžnost, dostavek k Bilinskega adresnemu načrtu, kajti izpolnjenih ustrezati pravičnim željam ter odstraniti nepostavnosti. bi bilo uže gotovo večina naših krotkih želj, katere so o t. m. je pa češki poslanec dr. Herold tožil mi itak uže zagotovljene v ustavi, Nečemo pa trditi, da nistru deželne brambe da se je češkemu narodu godila mi Slovenci tako malo ozira imeli do sorodnih bratov pri adnjem ljudskemu štetji posebna Krivica ker se e Poljakov, ako bi oni živeli v sedanjem našem v nekaterih namignilo častnikom in podčastnikom češke narodnosti pokrajinah zelo žalostnem stanji. Poslanska zbornica šteje zdaj 349 članov da njih občeval ) ni zgodilo častnikom drugih štirje mandati so izpraznjeni Po klubih so poslanci tako razvrščeni: 108 je levičarjev, 70 konservativcev, da morajo v dotične pole vpisati jezik nemški, kar se pa narodnosti, kakor na pr. poljske ali pa italijanske nister grof Welsersheimb je ugovarjal Mi da 55 Poljaßov, 7 Rusinov, 35 Mladočehov, 10 Moravskih tem oziru pritiskalo od kake strani na vojake se bilo v Rekel Čehov, 20 nemških nacijonalcev in 13 Coroninijevcev. pa je da se ne čudi ter da se mu zdi prav za prav zavezi za gospodarske reforme pripada jih 18, med njimi so Lienbacher, Schieder, 3 nemški nacijonalci in Po umestno, ako so vpisali častniki v popisne pole za svoj občevalni jezik nemški jezik resnici se njega največ^ 13 antisemitov, ki ne pripadajo k nobenemu klubu, tem je še 15 divjakov t. j. takih, ki ne pripadajo no tudi jedino prav in podloga enoti armade. Čehi s tem ministrovim odgovorom niso zado- poslužujejo, kar je pa benemn ravski klubu grofi • i- • niti kaki zavezi. Ti so: Foregger, mo Berchthold, Friess in Zierotin, jažno-ti voljni narod ? in Ta Politik pravi da ni ž njim zadovolj eški list piše J da ne pride na misel nobenem rolski liberalci Campi, Debiasi, Ciani in Malfatti, Staro razsodnemu Čehu, aa bi ugovarjal pravicam emškeg Čeha Dostal in Pollak, Swiežy iz Slezije, kompromisni jezika kot službenega pa Commandosprach češki poslanec Schwarz, Srb Kvetič, Goričan prošt Jor- se prepoveduje češkim častnikom govoriti svoj da pa ezik v dan in princ Schwarzenberg. Posvetovanja v proračunskem odseku privatnih pogovorih po javnih lokalih, to žali vsakeg Ceha do dna srca. napredujejo prav pridno. Ker se navadno udeležujejo Pri odstavka prorač za fioančno ministerstvo teh sej tudi ministri, dana je prilika članom odsekovim, prišla je na vrsto tudi mala loterija. Poslanec grof Pi da se pri posameznih odstavkih proračuna pritožuj o ninski ie predlagal, naj se za daj omeji igranje pr nedostatkih ali tudi nepostivnostih, ki se gode ljudstvu mali loteriji, polagoma pa čisto odp Podpiral j ta v gmotnem pravnosti. oziru ali pa tudi glede jezikovne enako predlog tudi Neuwirth Kaizl pa tudi poslanca Menger iu sta govorila v tem smislu. Finančni minister Tako je v neki seji tega odseka tožil naš poslanec opomnil, da je sicer tudi on te misli > da boljše prof. Šuklje, ko je bilo posvetovanje o pravosod upr bilo ko vi, ministru grofu Schönbo o edostatkih, ki se gode pogledu pa bilo male loterije, nego da je. V finančnem ta stvar drugačna. Mala loterija prinaša- 151 m i ; državi lepih dohodkov vsako leto Ko njih ne bilo J Vojska proti hroščem. T petek dne m. fikrbeti bi morala vlada za druge. Po mnenji .ministra vzdignili so se učenci mestnih šol Ljubljanskih pod Steinbacha je pa vender umestnejše, da ostane ta pro- vodstvom gg. učiteljeT proti Rožniku, uničevat požrešne stovoljni daveR, nego da bi se vpeljal kak nov prisilen hrošče, katerih je letos nenavadno veliko. Mestni ma davek. Tudi meni gospod finančni minister, da je to gistrat je poskrbel za delavce ki so hrošče z dreves iibožnejšemu ljudstvu stara navada, katera se mu ne stresali, učenci so jih pa pobirali ter spravljali v vreče «me odpraviti tako nagloma. V Oneku pri Kočevj bila o m hud No mi mislimo, da bi se zaradi zadnjega pomisleka nevihta. Gost dež, namešan s točo, lil je skoro celo :se najlagije dala odstraniti ta ljudska izkušnjava, ko je uro s tako silo, da je voda kar v potocih vrela po njivah, spravila uže marsikaterega reveža, v najskrajnejšo bedo. Ker svet nekoliko visi, zasula je z odplavljenim kamenjem Oospod finančni minister je povedal tudi nekoliko sta- mnogo njiv, odnesla ž njih prst, ž tističnih podatkov, ki utegnejo zanimati naše čitatelje. Skoda je velika. Tega prostovoljnega davka spada na Nižeavstrijskem na — njo pa tudi setev. — Vinsko razstavo v Dornbergu pri (Jorici je prl- 100 oseb 383 gld., na Solnograškem 138 gld., na Pri- melo tamošnje vinarsko društvo kakor navadno vsako morskem 129 gld., na Gorenje-Avstrijskem 141 gld., na leto tudi letos dne 3. t. m. Razni posestniki Dornberške .Štajarskem 80 gld. 9 na Češk em 71 gld., v Galiciji 26 gld. občine razstavljajo ob tej priliki svoja vina, ki uže neko liko let jako slove ter jim je zaradi tega poskočila tudi je pa večinoma vse zasluga tamošnjega vinar- cena. To v Bukovini 16 gld. in v Dalmaciji 15 gld. Dne 10, t. m. je vzprejel presvitli cesar predsed-ništvo državnega zbora, ki mu je izreklo vsled skega društva, ki «oglasnega državnozborskega sklepa z dne 8. t. m. za- vinogradnikom , kako ravnati s trto s praktičnimi vzgledi kaže ondotnim J z grozdjem m livalo za prestolni govor ter mu izrazilo popolno udanost vinom, da se doseže pravi namen. Ker je Dornberško vse zbornice. Presvetli cesar je vzprejel deputacijo pre- vino tako zelo zaslulo in ga tudi gospodarji drago ter izrekel svoje zadovoljstvo nad soglasnim prodajajo, poprijeli so se s posebnim veseljem trtarstva. prijazno sklepom državnega zbora. Opomnil je tudi 9 da Zaradi tega je pa cena zemljiščem v Dornbergu in v upa f da bode zbornica porabila čas, za posvetovanje okolici jako visoka. Pred leti si kupil njivo sveta za nujnih in važnih državnozborskih reči. 60 gld., danes dobiš pa za njo lahko 500 gld., ako je seji poslanske zbornice dne 11. t. m. je nje lega pripravna za saditev trt. poročal predsednik dr. Smolka o tem vzprejemu. Poslanci so poslušali stoje ter z odobravanjem vzeli poročilo na znanje. še Naši dopisi. Iz LJubljane. — Slovesnost na Trsatu se je udeležilo dne 10. t. m. nad 15.000 romarjev iz Hrvaške, — Kužna živinska bolezen v gobci in na parkljih vedno razsaja po Tržaški okolici, po nekih vaseh Volovskega okraja, v Nabrezini v političnem okraji Sežanskem in pa v Doberdobu v Gradiščanskem političnem okraji. Spletski škof Nakic je prepovedal mašo v se je Istre, Trsta, Goriške, Kranjske in Stajarske. S posebnim ) vlakom, ki ga je priredil gospod J. Pavlin v Ljubljani odpeljalo se jih je na Trsat 3000, med njimi 500 Sta- jarcev. — Presvitli cesar je podelil c. kr. namestniku v Trstu vitezu Rinaldiniju dostojanstvo tajnega svetnika. staroslovenskem jeziku. Ljudstvu v Dalmaciji, uže davno privadilo temu, ni pa ta prepoved všeč, zato je pokazalo očitno škofu svojo nejevoljo, ko je birmoval pred nekaj dnevi. Zdaj pa poročajo iz Zadra, da pojde škof Nakid te dni v Rim, kjer bode poskušal doseči, da se končno uredi vprašanje glede branja maše v staroslovenskem jeziku. — Državno sodišče na Dunaji je razsodilo pred nekaj dnevi vsled rekurza nekega goriškega vikarja, katerega je zastopal dr. Porzer, da je naučno ministerstvo Parobrodno društvo Llovd. ministerstvu za vnanje reči so se te dni dognali dogovori med zastop niki obeh državnih polovic o razveljavljenji skupne po äiepostavno ravnalo ker mu je priznalo letne plače godbe z avstro-ogrskim parobrodnim društvom r Lloydom u 300 gld., kolikor «akemu drugemu duhovnemu pomoč glede letne podpore. Vsled teh dogovorov bode nehala niku. Dotičnega vikarija je smatrati za samostalnega ta pogodba z 31. decembrom 1891 Dne t. m se dušnega pastirja, ter mu ide plače letnih 600 gld. razsodbo je torej načeloma rešeno to vprašanje. to t • • &i ]e pa začeli dogovori med c. kr. trgovinskim ministerstvom vikarje na Goriškem jako vznemirjalo mnogo pisarjenja. in provzročilo in zastopniki Lloydovimi o določbah nove pogodbe, ki se ima skleniti med njima in vsled katere bo parobrodno društvo Lloyd postalo izključno avstrijsko društvo. Letna Državni zbor. Tržaški državni poslanec Luzzatto podpora 5 katero misli naša vlada društvu „Lloyd u pri ^ tovariši je stavil dne 11. t. m. v državnem zboru voliti 9 našala bode vsled nove pogodbe okolo 3,400.000 gld predlog, da se osnuje v Trstu italijansko useučilišče ali vsaj pravna akademija. — Ribarsko društvo za Kranjsko v Ljubljani se je razšlo. Lloyd se mora zavezati, da bode vsako leto opravil natančno število voženj v določene domače in inozemske luke ter nazaj grede opravljal tudi poštni promet brezplačno. Pri izvažanji oseb in blaga iz avstrijskih luk v inozemstvo mu se bode posloževati oiiih tarifov, ki župniku, da je nepotrebno znati v Istri hrvaški. Ali m jih bode določilo trgovinsko ministerstvo svet Lloydov bode sestavlj Up nameril ni na pravega. Gospod župnik je povedal vele- iz predsednika, katerega učenemu gospodu Marku, kar mu je šlo. To ga bode imenoval cesar, in pa iz' osmih članov, ki bodo tako speklo, da je je pa nemudoma otresel Lindarski prah morali biti vsi avstrijski državljani ter stanovati v de- s svojih čevljev. želah stopanih v državnem zboru. Dva člana v svet bo imenoT uprav Če je tak nestrpnež uže deželni glavar. katerega trgovinski minister, dva pa društveni občni zbor. Glavni sedež druš bode bodo po navadi seje upravnega sveta. Up veže dostojanstvo, da ne kaže vsaj na videz sovraštva Trstu, in tukaj ter strastne pristranosti proti Hrvatom, ki jih je v Istri šele drugi Lahoni ter kaka svet bodo velika večina J kaki so izmed sebe dva odseka štinh članov. Eden bode sploh avtonomna deželna uprava v narodnem oziru. imel svoj sedež v Trstu ter vodil tekoča opravila ) drugi Zato se pa ni nič kaj čuditi, ako se pri šolstvu^ bode pa deloval na Du ter obveščal osrednje oblasti pri katerem ima deželni odbor tudi mogočno besedo y o društvenem delovanji in posredoval, ako bode treba, take razmere, kakor n. pr. v Buzetu, kjer imajo Italijani v društvenih stvareh v trgovskih prometnih vsakem teh odsekov bode moral biti po čla krogih, uprav- za svojih 70 otrok 3 učitelje. Hrvatje pa za 190 otrok enega samega. Uže zadnjič smo, govoreč o koroških šolskih nega sveta, katerega je imenoval trgovinski minister, razmerah, opomnili, da se mi Slovaai nikakor ne moremo Vse osobje, ki bode pri Llovdu stalno nameščeno, iz- zadovoljiti v narodnem oziru z obstoječimi razmerami. avstrijskim državljanstvom. Evo iz Istre spet v nebo vpijočih krivic, katere so brez gospodarski razvoj ugovora velikega pomena pričati se bode moralo z Poslovanje društveno bode pod nadzorstvom trgovinskega ministerstva. Dividenda ne bode smela brez posebnega našega naroda! dovoljenja dobiček tudi za presegati 4 odstotkov. Ako bi se pripetilo, da enega leta Naše neomadeževano avstrijeljubno čustvovanje pre- presegel 4 odstotke obstoječega seda našim Italijanom. Oni ne opuste nobene prilike,. delniškega kapitala, po tem pripade ena tretjina t ega da nas ako le mogoče očrnili v tem pogled Da bi dobička državni pravi, dve tretjini pa društvu vsaj nekoliko dosegli svoj namen, kaj so si izmislili ta t m otvorjeiijii deželne razstave v Pragi dne človečeta ?! Nakupili so pri bankirjih v Trstu pridejo ministri baron Pražak, baron Gautsch, drugod neKaj ruskih rubljev ali pa pa mnogo kopejk, ker so Marquis ßacquehem in vitez Zaleski one cenejše. Ta ruski denar pa zamenjavajo med avstrij časopis Domovina Gospod Hribar, tiskarnar v Celjl, je začel izdajati dne nika t nov slovenski list „Domovina", ki bode po dvakrat na mesec (1 o. Dragotin . maj-izhajal skega f kadar našim kmetom ali deaar menjavajo ali pa soboto) ter stal do konca v kakeršen koli si bodi namen kaj denarja štejejo. Velikokrat sc pripeti, da zapazi kmet tak tuj denar ter ga ne vzame, ali včasih se mu pa vender le, posebno- leta gold. Ta časnik bode prinašal Celjske, spodnje kaka kopejka, zameša med drobiž, ne da bi je opazil. drugo prodajalnico one so pa štajerske in slovenske novosti sploh, poročal o dogodkih Ko pa gre v kako v Avstriji in po širnem svetu na kratko, gojil pravo sploh v rokah naših nasprotnikov ~ ter hoče plačati, kar avstrijsko domoljubje, priporočal verno, krščansko živ- Je nakupil, posegne v žep po drobiž in potegne z dro- Ijenje in poudarjal v zvezi s temi načeli slovensko za- bižem tudi kopejko iz njega. Trgovec pa, ki že zna za« vednost in rodoljubje, rabo slovenskega jezika na sloven- to komedijo, iztakne kmalu kopejko med drobižem, po- skih tleh, v šoli, cerkvi, uradu, v javnem in zasebnem jo pričujočim ljudem, in čez malo dni ja brati v življenji, poučeval z mirno besedo o političnih dogodkih, italijanskih listih z debelimi črkami tiskano o grozovitem in izkušal slovenskemu ljudstvu brez stanovskega raz- najdenji ruskega denarja pri isterskemu kmetu, o de- ločka pomagati do večega izobraženja, do boljšega duševnega in gmotnega stanja. List si je izbral res lepo narji J se nahaja v Istri šele od zadnjih državno nalogo . želimo mu iz srca srečnega uspeha ter ga priporočamo našemu slovenskemu občinstvu najtopleje. Novičar iz domačih m tujih dežel. Istra. Isterski deželni glavar dr. Campitelli je zborskih volitev. Mi našim italijanskim sosedom iz srca privoščimo to nedolžno veselje, rečemo jim pa uže danes, da ne bode tako otročje ovaduštvo prav nič predrugačilo usode njihovemu podlim načinom izvoljenemu dr. Vergotiniju, o katerega izvolitvi je poslanec dr. Ferjančič uže dokončal poročilo ter pride v Kratkem pred državni zbor.- obiskal pred nekoliko tedni nekatere kraje v Pazinskem okraji. Ta čast je doletela tudi Lindar, podobčino Pa-zinske velike občine. Ko si je gospod deželni glavar Najnovejše vesti. Ruska. Došle 80 brzojavne vesti, da je bil ogledal cerkev, šolo in vas, šel je tudi v župnišče ter Veliki knez prestolonaslednik Ruski, ki potuje sedaj obiskal tamošnjega župnika veleč, gosp Viteziča. Ko se po Japonskem pri Kyoti napaden od nekega Japonca, je obrnil razgovor tudi na šolo, čutil je gosp. deželni glavar ki ga je ranil z mečem. Rana ni baje nevarna, vender nekako potrebo, da je jako čudno opomnil gospodu se je moral ranjenec vrniti v Tokio, Odgo urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki