Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 <
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
POUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
{
Leto XXIX.
(1435)
Gorica - četrtek, 13. januarja 1977 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Zmeraj z optimizmom Slovenska peseitl V PariZU
Ob zaključku starega leta smo slišali številne odgovorne ljudi, kako so delali obračune o preteklem letu. Ti obračuni so v Italiji bili precej pesimistični. Opozarjali so predvsem na težko gospodarsko krizo, ki jo država preživlja.
Minister Donat Cattin je bil najbolj črnogled; napovedal je, da se bo kriza stopnjevala in da bo v kratkem novih 600.000 delavcev brezposelnih. Minister za delo, energična Tina Anselmi je temu oporekala. Tudi ministrski predsednik Andreotti je bil manj črnogled.
Kakorkoli že, kriza je tu in vsi jo občutimo. Ali bodo odgovorni v državi, to se pravi vlada, parlament in sindikati ter kapital znali najti ustrezne rešitve, je drugo vprašanje.
MORALNA KRIZA ITALIJANSKE DRUŽBE
Poleg gospodarske krize so mnogi poudarjali tudi moralno krizo italijanske družbe. Ta se kaže v velikem porastu zločinov, posebno še ugrabitev, roparskih napadov in drugih prestopkov zoper lastnino. Število umorov je silno narastlo, prav tako število ugrabitev. Temu odgovarja tudi narastlo število žrtev tako med člani policije in orožnikov kot med civilisti.
Nasilje ima dva ekstremna pola: na desni in na levi, med skrajno desnico in med skrajno levico. Tu so zlasti delavne nekatere skupine NAP in BR (Nuclei ar-mati proletari in Brigate rosse). Gre za ljudi, ki bi jih mogli prištevati med anarhiste, saj Je njihov namen z nasiljem zrušiti sedanji družbeni red. Kaj bi potem ustvarili, še sami ne vedo.
Spričo tolikšnega nasilja političnega in kriminalnega značaja so vsi odgovorni zaskrbljeni, celo komunistična partija in sindikati. In vendar, če se prav spominjamo, so pred desetimi leti bili prav sindikati in partija tisti, ki so najbolj netili nasilje ob številnih sindikalnih sporih in najbolj grobo napadali policijo. Danes se tudi njim vse to maščuje. Nasilje je pač plaz, ki se sproži. Koga bo zasul, ni mogoče zmeraj predvideti, lahko tudi tistega, ki je plaz sprožil.
GLAS CERKVE Tudi sv. oče je za zadnje praznike imel več govorov o sedanjem stanju ierkve in človeštva. Njegova skrb je bila posvečena predvsem misli na mir in na človeško življenje. Njegovo prepričanje je, da če hoče človeštvo ohraniti mir, mora čuvati življenje, življenje v vseh dobah, začenši že pri nerojenih otrokih.
Tudi številni italijanski škofje so se oglasili za konec leta. Izrazili so podobno zaskrbljenost kot sv. oče in državni voditelji. Kot zgled za vse naj veljajo besede škofovske konference v Apuliji v južni Italiji:
»Živimo v izredno težkih časih, pišejo škofje. Pri tem mislimo na dramatični položaj glede zaposlitve in glede stanovanj. Toliko mladih ljudi išče prvo zaposlitev, toliko delavcev je iz naših krajev moralo drugam na delo. Poleg tega so številne naravne nesreče uničile poljske pridelke, ki so za mnoge edino sredstvo za preživljanje družine. Toda to niso edine skrbi, nadalju-teJo škofje. Srca vaših pastirjev napolnju-je še druga žalost in sicer zaradi zakonskega predloga o legalizaciji splava. Ko se Pripravljamo, da pride Bog med nas, pripravljajo zakon, ki pomeni smrtno rano nedopovedljivega daru, ki je življenje...«
Potem zaključijo: »Da bi se vse krščansko ljudstvo zavedelo hudega zla, ki ga pomeni prostovoljen splav, in da bi Bog razsvetlil zakonodajalce v njih delu za bla-£or skupnosti, bomo v nedeljo 2. januarja obhajali dan molitve in premišljevanja. Naj Bog odstrani iz naših src vsak egoi-zeni. ki nas zapira pred potrebami drugih.«
SKRBI IN TEŽAVE NAŠE SKUPNOSTI
Kaj pa mi? Kako je med našo slovensko narodno skupnostjo? Ker smo državljani iste države, so mnoge skrbi drugih tudi na-
še skrbi in težave. Poleg tega pa imamo še nekaj nam lastnih.
Predvsem je tu Osimski sporazum. Kakor smo ga z veseljem pozdravili, ker pomeni dokončno ureditev meja in s tem utrditev miru med Jugoslavijo in Italijo, tako smo ostali zaskrbljeni zaradi nekaterih določil sporazuma samega. Tudi drugi so izrazili svoje neodobravanje glede nekaterih njegovih točk. Bodo odgovorni vzeli v poštev upravičeni strah prebivalstva na meji? Boriti se bo treba z vsemi sredstvi, da se vsaj omilijo zle posledice industrijske cone na Krasu, če je ne bo mogoče preprečiti.
Našo deželo je v preteklem letu zadela še strašna naravna nesreča, to je potres v maju in septembru. Ta je bil predvsem velika gospodarska škoda, saj je porušil veliko število mest in vasi. Zahteval je tisoč človeških žrtev, prizadel je pa tudi moralno odpornost prebivalstva. Tegobe sedanje hude zime to malodušnost še stopnjujejo. Bo prizadeto prebivalstvo znalo prenesti še to zadnjo hudo preizkušnjo? Pomagati jim moramo, kakor kdo more.
Gospodarska in moralna kriza, ki jo preživlja Italija, ni šla brez posledic tudi pri nas ne. Brezposelnih je morda manj kot drugod, zato pa ni moralna kriza nič manjša. Rojstva v zadnjih letih vidno upadajo, smrti se množijo. Odhajajo brez povratka številne za našo narodno skupnost nenadomestljive osebe.
Draginjo občutijo posebno gospodarsko šibkejši. Med temi so številne naše kulturne in vzgojne ustanove. Jih bo gospodarska kriza brez usmiljenja požrla? Prepričani smo, da se to ne bo zgodilo.
Naše ljudstvo je bilo v najtežjih časih najbolj požrtvovalno. Tako smo prepričani, da bo tudi v novem letu. Ne smemo dopustiti, da bi zaradi gospodarskih težav usahnili naši časopisi, naša društva, naši zavodi, naše ustanove, ki pomenijo našo prisotnost in naše življenje, našo skrb, a tudi naše veselje. V upanju stopamo z optimizmom v novo leto.
- L AURORE
CONCERT
• L« Mlselon ectholleiue svolfcna invlt« au concert donnd par Ja chorale « Lojze Bratur », d« Qo-rica-Gorlzia (ItalJe), le mardi
4	lanvier a 20 h 45, en 1’čglise Saint-Medard, 141, rue Mouffe-tard, Pariš (5*) (metro Censier-Daubenton). (Locatlon 7, r. Gu-tenberg, 75015 (577-69-03) et sur plače Je 6oir du concert A partir de 19 h 30.)
Vabilo na koncert zbora »Lojze Bratuž«, ki ga je prinesel pariški dnevnik »L’Aurore« (Zarja)
»Napoleon reče: / "Ilirija vstan!" / Kdo kliče? Izdiše. / Vstaja na dan.« (V. Vodnik)
Zaradi Napoleona in njegove Ilirije bomo Slovenci za zmeraj povezani s Francijo in Parizom. Toda še druge stvari nas vežejo na to deželo; mnogo Slovencev je od Napoleona dalje študiralo v Franciji in zlasti v Parizu; mnogo delavcev, posebno Primorcev je med obema vojnama našlo delo in kruh v Franciji; mnogo slovenskih ljudi se je po zadnji vojni zateklo v Francijo in Pariz, da so tam našli svobodo in mir, ki ju doma zanje ni bilo več.
KATOLIŠKI MISIJON ZA SLOVENCE
V	PARIZU
Izredne razmere po zadnji vojni in veliko število beguncev in razseljenih oseb, ki so se ustavile v Parizu, je privedlo cerkvene oblasti do tega, da so v francoski prestolnici ustanovile poseben center Mission Ca-tholique Slovenc (Katoliški misijon za Slovence)) in njegovo vodstvo poverile slovenskim duhovnikom. Med temi gre prvo mesto g. Nacetu Čretniku, ki je že oktobra 1947 prišel iz Italije v Pariz in ostal tam do danes.
Ta Katoliški misijon za Slovence je prevzel skrb za slovenske 'ljudi v Parizu in drugod po Franciji. Skrb je bila vsestran-
Dan emigranta v Čedadu
Tudi letos se je prostorna dvorana gledališča Ristori napolnila z rojaki iz Beneške Slovenije, ki so prišli v nedeljo 9. januarja na že tradicionalni »Dan emigranta« v Čedadu.
Pozdravni govor je imel predsednik slovenskega kulturnega društva »Ivan Trin-ko« prof. Viljem Čertno. Za njim je spre-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiimiiMiiimiiiiiiiimiiiiiii ŠTEFAN TONKLI
Ob 40. obletnici smrti
LOJZETA BRATUŽA
Umrl 16. 2. 1937
»Ne moremo ti jokati še solz na grob...« Začeta pesem in nikdar končana, a v moje duše dno globoko zakopana kot žgoče cvetje muke in tegob.
Evangelistu vlili so v pijačo strup, on z blagoslovom uniči smrtonosno čašo — ti moral piti si usodo našo: ponižanje, zaničevanje in obup.
Prešla so desetletja temnih sil krivice, groženj in uničevanja, vse zdi se zdaj le še strahotna sanja, oglušen hrup apokaliptičnih vozil.
Glasovi strtih orgel, cimbal, violin naj oživi in naj slovenske vile pojo sladko ti, da boš v dnu gomile počival mirno: Živ je tvoj spomin...
Lojze Bratuž je bil zastrupljen s strojnim oljem po maši v nedeljo na dan Janeza Evangelista 27. 12. 1936. Umiral je poldrugi mesec do 16. 2.1937, tako da je prišel za svoj 35. rojstni dan v večnost. K pogrebu se ni smelo. Prvi verz gornje pesmi ima že 40 let. Ostali so od danes 9.1. 1977.
govoril videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti. Značilne so bile njegove besede: »Slovenski bratje, ljubite svojo zemljo, svoje vasi, obnovite vaše domove in vaše cerkve, stkite ponovno vašo skupnost, ki jo je potres raztrgal. V tej ljubezni do vaše zemlje, do vaše kulture in do vašega jezika vam bo Cerkev stala ob strani, saj so to visoke človeške in krščanske vrednote. In če je v preteklosti videmska Cerkev kdaj imela do teh problemov stališča, ki niso izražala največjega razumevanja do vaše skupnosti in njenih pravic, vas jaz tu prosim odpuščanja in vam ponovno izražam svojo solidarnost.« Ko se je oprostil, da je vse to povedal v italijanščini, je svoj govor zaključil v slovenskem beneškem narečju: »Globoko čujem u mojem sarcu vaše tarplenje. Muorta iti od duo-ma, kjer vaše doline so preveč uboge. Ljubita, živita sarčno vašo kulturo in vaše navade takuo lepe in vriedne. Obdaržita vašo posebno podobo in bodita ponosni nanjo. In pokazajte usiem, kar sta in kar četa biti; takuo bota čutil blizu vaše drage žirve in martve in vaša zgodovina ne bo nikdar umarla.«
Želja in volja do življenja v domačih krajih je izzvenela tudi iz nove drame »Emigrant«, ki jo je spisal Izidor Predan, režiral Adrijan Rustja, podali pa člani beneškega gledališča. Ta igra je veren in topel prikaz beneške stvarnosti, ki je kruta. Vendar je znal Predan, ki je tudi podal vlogo beneškega župnika, priliti dejanju tisto beneško milino in toplino, ki je vse prevzela. Igra se je zaključila s pesmijo »Hvala večnemu Bogu«. Pričakujemo, da jo bomo videli tudi v Gorici.
Na prazniku so sodelovali tudi ansambel »Lojze Hlede« iz Števerjana s svojimi pevci ter mladi beneški recitatorji.
ska, od zbiranja dokumentov za emigrira-nje preko oceana, iskanja stanovanj in zaposlitve v Franciji sami do pouka v krščanskem nauku otrok in novoporočencev, obiskovan ja bolnikov in maševanja za slovenske ljudi. Izseljenski duhovniki v Franciji so kakor drugod bili zmeraj na voljo vsem, ki so se k njim zatekli v kateri ■koli potrebi.
Tako je ostalo do danes, ko so se razmere bolj ustalile. Beguncev praktično ni več. Vsi so dobili zaposlitev ali so se izselili. Mnogi so si zgradili svoje domove in ne mislijo več na povratek v Slovenijo ne na izselitev drugam. Zato je tudi delo Slovenske misije postalo nekoliko bolj urejeno, to se pravi usmerjeno predvsem v duš-nopastirsko oskrbo.
LASKAVO VABILO
V	tej želji, da bi pariškim Slovencem nudil tudi kako kulturno doživetje in jih s tem še bolj povezal med seboj, je g. Čretnik sikupaj z Društvom Slovencev prišel ha misel, da bi povabil v Pariz kak slovenski zamejski zbor. Saj je pesem še zmeraj tista, ki jo Slovenec zlasti na tujem najbolj ceni.
Izbira je padla na zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Priprave so potekale dve leti. Dopisovanja, razgovorov je bilo precej, saj je šlo za prvi podvig te vrste v Parizu. Končno je padla odločitev, naj pride zbor v goste med božičnimi počitnicami. Vremenske razmere v zimskem času niso sicer najbolj ugodne za potovanja v daljne kraje, toda mnogo drugih stvari je bilo, ki so svetovale takšen čas.
G. Čretnik si je v Parizu zagotovil za koncert cerkev sv. Medarda, ki je na rue Mouffeard v starem Parizu. Cerkev se prvič omenja v zgodovini že leta 1163. Pozneje so jo v 16. stoletju prenovili in ji dali sedanjo obliko v poznogotskem slogu. Zelo je akustična in s svojimi tremi ladjami in gotskimi stebri tvori prav posrečen prostor za koncerte, ki se večkrat v njej vršijo. Istočasno je tudi središče župnije, ki štaje nad 40.000 ljudi.
Ko je bil zagotovljen prostor za koncert, so prišle na vrsto skrbi za prenočevanje pevcev, propaganda in še toliko drugega. Vse je bilo ugodno rešeno. Lepake in programe so tiskali v Gorici že pred časom, nalepili so jih po številnih cerkvah v Parizu, tudi v Notre Dame; razposlali so jih vsem slovenskim ljudem in številnim francoskim prijateljem. Med temi so bili posebno številni zdravniki in medioinci po zaslugi dr. Žajdele in študenta medicine Branka Zorna.
Koncert so najavili tudi L’Officiel des spectacles, dnevnika La Croix in L’Aurore. Tudi francoski radio ga je omenil. Pariz je torej bil dobro informiran o koncertu goriškega zbora.
NOVOLETNO POTOVANJE
Ta se je odpravil na pot na novega leta dan zelo zgodaj zjutraj. Hudo je bilo posebno za tiste, ki so prej silvestrovali.
Vendar so od odhodu z avtobusom izpred Katoliškega doma v Gorici bili vsi nared, manjkala je samo ena pevka, ki si je prejšnje dni zlomila roko. Zato je pa prejela nič koliko razglednic iz Pariza. Zboru se je pridružila kot gost še gdč. Marija Fer-letič, bivša pokrajinska odbornica.
Pot je vodila preko severne Italije, pod Mont Blancom in dalje proti Parizu. Vreme je bilo ta dan zelo neugodno, snežilo je in cesta je bila mokra. Onstran Mont Blanca se je vreme izboljšalo. Vendar so potniki imeli precej zamude, saj so prišli v Pariz šele v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne.
Dolga pot ni pokvarila razpoloženja posebno še zato ne, ker je potem vse dni bilo vreme dokaj ugodno za ogledovanje francoske prestolnice. Zbor je uborabil svoje bivanje v Parizu tudi za to, da si je ogledal njegove znamenitosti. To mu je v veliki meri us,pelo po zaslugi g. Flisa, ki je bil vse dni njihov vodnik po Parizu. V kratkem času so zato res veliko videli.
KONCERT V CERKVI SV. MEDARDA
Prišel je torek 4. januarja zvečer, ko je ob 21. uri bil določen nastop. Medtem ko se je zbor pripravljal, se je cerkev sv. Medarda lepo napolnila. Prišli so številni rojaki, še več pa je bilo pariških prijateljev. Kozmopolitski Pariz je poslal na koncert svoje zastopnike: opaziti je bilo črnce, Vietnamce, Američane, posebno veliko Francozov, med njimi zdravnike, medicin-ce, študente, nune. Slovenska kolonija se je tudi zbrala v lepem številu, čeprav so organizatorji pozneje povedali, da so pričakovali še tega in onega primorskega rojaka, ki pa ni prišel.
Med navzočimi gosti je bil francoski ambasador, zastopnik pariške nadškofije Pere Mosrand, srbski pravoslavni prota Garič, vodja hrvatiske katoliške misije v Parizu p. Peter, dalje Ivan Drenik, predsednik Društva Slovencev, iz Pas de Calais je prišel g. Stanko Kavalar, pa gg. Jože Flis in Nace Čretnik, usmiljenka s. Cirila, dr. Žajdela z družino in še toliko drugih. Publika je zasedla prostor v glavni ladji in okrog oltarja sredi cerkve. Našteli so okrog 400 udeležencev'. »Lojze Bratuž« ni še imel tako pisane množice poslušalcev in jih gotovo tako kmalu ne bo imel.
Ob določeni uri so pevci prišli iz zakristije in se uvrstili pred oltarjem. G. Čretnik je pozdravil pevce in goste najprej v francoščini, nato v slovenščini. Takole je dejal.
Bratje in sestre! Lep pozdrav vsem in prisrčna zahvala, da ste kljub nevšečnostim, ki jih ta datum za vas ima, prišli semkaj nocoj. Prisrčna zahvala tudi za to, da ste se tako krepko potrudili za uspeh nocojšnjega večera, vsem in vsakemu se prisrčno, res prisrčno zahvaljujem.
Nocojšnji uspeh je naš skupen uspeh. Posebna zahvala še tistim, ki so s toliko požrtvovalnostjo pomagali in pomagajo pri konkretni pripravi in poteku in bodo po-(se nadaljuje na 2. strani)
Zbor »Lojze Bratuž« pred palačo Louvre v Parizu
Mescc za kaloliSki luk
KAKO POMAGATI NAŠEMU LISTU
Za božično številko se je nabralo kar veliko voščil. Ni treba posebej poudariti, da je imel list od tega precejšnjo korist. Smemo upati, da bomo kaj zbrali tudi za veliko noč in tako ponovno podprli naš časopis?
Opozorili bi radi naše družine tudi na zahvale po pogrebih. Marsikdo se niti ne spomni, da bi po pogrebu objavil zahvalo tudi v našem časopisu. Pa bi bilo to prav, saj so med tistimi, ki izražajo sožalje, pridejo na pogreb, darujejo cvetje in molijo za pokojnika premnogi naročniki in bralci »Katoliškega glasa«, ki zaslužijo te vrste priznanje.
Tretja pomoč, ki jo upravičeno pričakuje »Katoliški glas«, je pa tale: razne župnije, ustanove, društva in organizacije objavljajo v našem listu kar visoke vsote darov za svoje akcije in stavbe. Prav bi bilo, da bi ti, ki prispevke objavljajo, enkrat na leto, recimo ob koncu prispevali »una tantum« za prostor, ki ga vse leto uporabljajo. Prepuščamo zaenkrat te vrste zahvalo osebni dobri volji in uvidevnosti prizadetih. Upati smemo, da se bo tako več nabralo kot če bo uprava morala sama odmeriti uradne odstotke.
Tudi ob krstu, porokah, osebnih in družinskih jubilejih je lepa priložnost za naš tiskovni sklad. Potem še ena misel: kadar delamo oporoko, vključimo vanjo tudi naš katoliški tednik!
Razumljivo je, da smo morali dvigniti letno naročnino na 8.000 lir kakor bomo kmalu z drugimi listi primorani dvigniti ceno posameznemu izvodu od 150 na 200 lir. Kljub temu lezemo v dolgove, vendar upamo, da nas ne bodo pogoltnili, dokler nam bodo pomagali velikodušni darovalci.
Končno ostane osrednje in najvažnejše vprašanje: kako list vsebinsko in tehnično izboljšati, posodobiti, še bolj bralcem približati. Pripravimo o tem zlasti v Mesecu katoliškega tiska razgovore po naših društvih in župnijah, kasneje, v februarju pa se zberimo recimo enkrat v Jamljah (med Trstom in Gorico) na delovni večerji vsi skupaj, seveda vsak na svoj račun. Dokler smo, dokler živimo, vse lahko izboljšamo.
IIIIIIIIIIIIII1III1I1IIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIUI1III1IIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIII1II
Mo stališče Primorskega doenika
Svet slovenskih organizacij (SSO), ki je nova slovenska krovna organizacija v naši deželi, je na prvi seji sprejel resolucijo o Osimskem sporazumu. V resoluciji je rečeno naslednje:
Glede Osimskega sporazuma, ki sta ga sklenili republika Italija in SFR Jugoslavija, pozdravljamo politični del, s katerim obe državi dokončno urejujeta vprašanje državnih mej in medsebojnih odnosov.
Izražamo pa zaskrbljenost zaradi čl. 8, ki presplošno govori o zaščiti narodnih skupnosti v večinski državi. Zato pričakujemo, da bo parlament v najkrajšem času sprejel zakon o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji in to ob sodelovanju prizadete narodne manjšine same. Končno zahtevamo ponovno proučitev gospodarskega dela Osimskih sporazumov, saj bi ti sporazumi lahko pomenili nacionalno uničenje slovenske narodne skupnosti na Krasu z odtujitvijo slovenske zemlje in pa tudi nevarnost za ekološko prizadetost kraškega sveta, ki je življenjsko potreben velikemu mestu kot je Trst.
Primorski dnevnik (7.1. 1977, stran 3) k tej resoluciji pripominja: »Stališče Sveta slovenskih organizacij se v bistvu pridružuje zahtevam desničarskih in iredentističnih krogov po ponovnih pogajanjih, kar hočeš nočeš pomeni nasprotovanje takojšnji ratifikaciji sporazuma. Dejansko je Svet slovenskih organizacij prvi manjšinski organizem, ki se uradno pridružuje zahtevi po odložitvi ratifikacije in ponovnih pogajanjih.«
Takšno potvorbo in laž lahko zapiše samo kak fašistični list. Zato se ne morem strinjati z revijo Zaliv (št. 56-57, stran 229), ko piše: »Politični časnikarji (Primorskega dnevnika) se izživljajo le v ozkem razponu, ki gre od PCI do PSI«. Po mojem mnenju se namreč izživljajo v zelo širokem razponu — od PCI do MSI.
Večjo skrb kot Primorski dnevnik in njegova SKGZ kaže za naše kraško prebivalstvo že resolucija, katero je odobrila poslanska zbornica na predlog demokristjanov, komunistov, socialistov, socialnih demokratov in republikancev.
Resolucija obvezuje vlado, naj »se pred sprejemanjem sklepov o izvajanju gospodarskih dogovorov (Osima) in izdajo potrebnih pooblaščenih odlokov posvetuje z zainteresiranim prebivalstvom Furlanije-Julijske krajine ter s krajevnimi upravami v tržaški in goriški pokrajini.«
»Praktično uresničenje mešane industrijske cone predvidene z režimom prostih con tržaške luke — nadaljuje parlamentarna resolucija — narekuje pozorno upoštevanje ekoloških, urbanističnih in pravnih vprašanj ter stroge izbire lokacije in proizvodnih dejavnosti.«
In pooblaščeni upravitelj industrije »Zon-ca Vernici« predstavnik PSI Fulvio Anze-lotti (II Meridiano di Trieste, 30. 12.1976, stran 7) pravi: »Osimski sporazum predvideva dve coni, jugoslovansko in italijansko, z nekaterimi skupnimi in drugimi različnim ipredpisi; teritorialna kontinuiteta obeh con strogo vzeto ni nujna, razen zaradi upoštevanja stroškov za infrastrukture. Vendar je zelo možno, da podvojitev enega dela infrastruktur lahko odtehtamo z zmanjšanjem stroškov zaradi (drugačne) lokacije, ki bi bila bolj racionalna in ekološko manj nevarna.«
Citirajmo še deželnega tajnika PCI po-
slanca Cuffara (Primorski dnevnik 17. decembra 1976, stran 6), ki je v poslanski zbornici v Rimu izjavil: »Ne zanikamo dejstva, da je lokacija industrijske cone na Krasu problematična. S tem v zvezi je vsaka drugačna rešitev dobra, če bo izšla iz prijateljskega dogovora med podpisnicama sporazuma.«
Po vsem tem bo reakcionarni Primorski dnevnik očividno proglasil levičarja Cuffara in Anzelottija za desničarja in iredentista. Strah oportunistov pred konkurenco je vedno velik in Primorski dnevnik mora klicati na pomoč celo Osimo v strahu, da Svet slovenskih organizacij kot nova slovenska krovna organizacija ogroža Raceto-vo Kultumo-gospodarsko zvezo.
Na drugi strani sem prepričan, da slovenski tržaški dnevnik zavestno obrekuje demokratične Slovence v zamejstvu, zato, da jih maže pred rojaki v matični domovini, ker ve, da se tam ne morejo braniti. Veljati morajo namreč za »reakcionarje, fašiste, sovražnike Jugoslavije«. Toda ali ne bo ostalo tudi blato laži nad Primorskim dnevnikom samim?
B.R.
Peter Flander
Tiho in neopazno nas je zapustil. Iz bolnišnice v Trstu, kjer se je od srede novembra zdravil, so ga na božični praznile prepeljali v Podbrdo, kjer živita sestra in 97-letna mati. Tu je 3. januarja umrl in bil pokopan /naslednjega dne. Pogrebni sprevod iz cerkve na pokopališče v sneženem metežu, ob pogledu na bela gorska pobočja in na drevesa, globoko sklonjena pod sneženimi kapami, in še zlasti molitve ob grobu in poslovilne besede so pustile v vseh globok vtis.
Pokojni Peter se je rodil v Zakojci na Bukovem 26. junija 1917. Njegovo življenje, skozi katero se je prebijal z izredno močno voljo, je bilo trdo. Druga svetovna vojna in vojaško življenje so mu hudo prizadeli zdravje, tako da je sam trdil, da je posebna milost svetogorske Matere božje, če živi. Tudi na svojem službenem mestu, zlasti v času, ko se je boril za pokojnino, mu ni manjkalo,težav.
Kot narodno zaveden človek, ki je pod fašizmom nemalo trpel, se je vedno potegoval za slovenske pravice. Svojega verskega prepričanja ni skrival. Vestno je ivršil svoje versike dolžnosti, sodeloval pri bogoslužju, zlasti širil češčenje svetogorske Matere božje. Izdajal je revijo »Svetogor-ska kraljica«, vsakoletni svatogorski koledarček in manjše tiske.
Opravil pa je še neko nadvse zaslužno delo: dolgo vrsto let je zbiral dokumentacijo o zgodovini Sv. gore in sploh Goriške. Raziskoval je v arhivih v Gorici, Vidmu, Benetkah, na Dunaju, v Rimu, si izpisoval podatke in zbiral fotokopije in mikrofilme. Njegov osebni arhiv ima zato važne podatke o Sv. gori in tudi o Goriški.
V	načrtu je imel, da obnovi izhajanje Svetogorske kraljice in da v njej objavi važnejše zgodovinske listine o Sv. gori. Prepričan je bil, da je svetogorska Mati božja imela veliko vlogo v zgodovini goriških Slovencev in bo njena priprošnja pri Bogu tudi v prihodnosti podpirala na-
Nekatere ugotovitve ob ratifikaciji Osimskega sporazuma
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je pozitivno vzel na znanje, da je poslanska zbornica ratificirala Osimski sporazum, ki tudi fonmalno-pravno potrjuje dokončno ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo in s tem ustvarja ugodne pogoje za poglobljeno sodelovanje na vseh področjih.
SSk pozitivno ocenjuje -tudi dejstvo, da se je za sporazum izrekla velika večina poslancev, kar je bilo pred nekaj leti še zelo negotovo. To pomeni, da se odločujoče sile v parlamentu ne morejo več izgovarjati, da z dobro politično voljo ni mogoče rešiti še drugih važnih in odprtih vprašanj, med katera nedvomno spada tudi zaščita narodnih in jezikovnih manjšin v državi.
Zato se zdi toliko bolj nerazumljivo, da ratifikacijski zakon, ki ga je sestavila in predložila vlada, ne vsebuje pravne obveznosti za izdajo izvršilnih norm k 8. členu Osimskega sporazuma za zaščito slovenske manjšine, medtem 'ko takšne norme predvideva za vse druge obveznosti sporazuma.
V	ta namen je SSk seznanila odgovorne dejavnike s to zahtevo manjšine in jih javno pozvala, naj predlagajo ustrezne popravke. Nekateri posamezni poslanci so med razpravo najavili takšne popravke, a iz zaključnega poteka razprave ni razvidno, da bi obljubljena dopolnila dejansko predložili. Očividno niso našli v vodstvih svojih strank zadostne opore za svojo pozitivno pobudo.
Zato SSk obžaluje, da so se tudi vsedržavne stranke, ki prejemajo glasove Slovencev, zadovoljile zgolj s splošno resolucijo in ustno izjavo zunanjega ministra Forlanija, da se vlada obvezuje pripraviti instrumente za globalno zaščito slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, ter da niso zahtevale vključitev te obveze v ratifikacijski zakon po zgledu obveze za pospeševanje kulturnih pobud za italijansko manjšino v Jugoslaviji.
Zaradi tega izvršni odbor SSk ne more drugače, kakor da ponovno izrazi zaskrbljenost, da se pismene in ustne obveze do naše narodnostne skupnosti ne bodo izvajale istočasno z drugimi obvezami Osimskega sporazuma. S tem v zvezi meni, da vsedržavne stranke DC, PCI, PSI, PSDI in PRI — tudi spričo razpoložljivosti velike večine za sporazum — -niso izkoristile vseh možnosti, da bi ratifikacijski zakon tudi pravno obvezoval vlado, da v določanem roku izda izvršilne nortme za zaščito slovenske narodne manjšine in s tem izpolnile njena večdesetletma pričakovanja.
se je poslovil
še ljudi. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vse dobro, ki ga je izvršil s svojo besedo, s tiskom in zgledom med nami. - R. K.
Iz pisma slovenskega izseljenca
Starejši Slovenec z Goriškega, ki je v Buenos Airesu že 48 let, je pisal svojemu bratu za božič tudi naslednje:
17. oktober 1976 bo ostal podčrtan v zgodovini tukajšnjih Slovencev. Ta dan je bila namreč blagoslovljena in ustoličena podoba svetogorske Matere božje. Bila je ena naj več j ih slovesnosti med Slovenci v Argentini. V spremstvu številne mladine v narodnih nošah so prinesli podobo iz hiše gospe Simčič, ki, stoji par sto metrov od župne cerkve sv. Rafaela.
te eno uro prej so oddajali s plošč posnetke romanj na Sv. goro, Brezje in Ptujsko goro z zvonjenjem in petjem romarjev, ki se je razlegalo iz zvočnikov daleč naokrog. V cerkvi so bile pete litanije Matere božje, nato maša, ki jo je daroval msgr. A. Orehar ob somaševanju drugih slovenskih duhovnikov.
Vsa slovesnost je bila v slovenščini, kar nas je še bolj navdušilo. Lep prizor je nudil prezbiterij: ob oltarju duhovniki v krogu naše mladine, na desni krasen posnetek svetogorske Marijine podobe, ki ostane med nami. Peli smo Tomčevo mašo, med drugim tudi Vodopivčevo in Brumatovo pesem »Svetogorski Kraljici«.
Marsikatero oko je bilo rosno od ganotja in radosti. Celo muhasto pomladansko vreme je tisti dan prizaneslo z dežjem. Domači župnik (Argentinec) je rekel, da takega slavja še ni bilo v župniji.
Zelo smo zadovoljni, posebno Primorci, ki nas je v tem kraju največ skupaj, da imamo med seboj sedaj košček domovine. Hvaležni smo solkanskemu g. dekanu Simčiču, ki nam je sliko posredovat, kar bo mlajšemu rodu gotovo pomagalo ohranjati verske in narodne vrednote v teh razburkanih časih.
..Mladiko" v enaindvajseto leto
Dan pred božičem smo dobili na domove zadnjo številko »Mladike« v letu 1976. Še eno leto pri kraju, kar za revijo, ki izhaja v zamejstvu ob popolnem pomanjkanju kakih podpor iz matičnih krajev gotovo ni malenkost.
Pokojni prof. Peterlin — bogati sejalec na zamejskem polju — je tako zaključil svojo uvodno misel v prvi številki Mladike 1976: »Na novo pot... stopamo z velikim upanjem dn z velikim pogumom.« Besede, ki so bile namenjene nam vsem. In tržaška revija, ki ji je -pokojni profesor pokazal pot v svet, nam mesečno vliva upanja in -poguma. Tega nam -ne bo nikoli preveč.
A poglejmo pobliže zadnjo Mladiko! Tudi -to pot je po vsebini bogata, pestro urejena, branje prijetno, problemsko širok zajem. Privlačijo zlasti nekatera »imena«. Alojz Rebula is svojim dnevnikom osvoji. Milena Merlak je prispevala dve pesmi, v intervjuju pa nam posreduje podobo lastnega ustvarjanja in nam predstavi svojo zadnjo pesniško zbirko »Zimzelene luči« (Mladika, božič 1976). Med pesniki sta zastopana še Vladimir Kos in goriška pesnica Ljubka Šorli. Če bi prišteli še novelo Igorja Benčine, kritične ocene Zore Tavčar in Martina Jevnikarja, bi zgledalo, da gre pravzaprav za literarno revijo. A to je samo del revije. Številne in privlačne so še teme, ki prikazujejo našo zamejsko stvarnost: problemi, ki so za nas življenjsko važni. Slovenci ne moremo hladno mimo njih.
Še -kratka misel: »Mladika« ostaja za nas, pristne in demokratične Slovence, moralna opora narodni biti. Njena naloga in mesto v zamejskem tisku nista priljubljena določenim krogom, ki se izživljajo v nekem hlapčevskem klanjanju in od katerih ni pričakovati prijaznega odziva. Mi pa »Mladiki« z veseljem čestitamo. V januarju, mesecu našega tiska, moramo reviji pomagati in jo priporočiti slovenskim bralcem. Zato pa: Le pogumno v enoaindvaj-seto leto! - A. Z.
E
■ Papež -Pavel VI. je sprejel novega španskega veleposlanika pri Vatikanu Angela Sanz Briz. Ob tej priložnosti mu je med drugim dejal: »S simpatijo in upanjem spremljamo novo obdobje, ki ga doživlja vaša država. Želimo, da bi bila Španija zvesta svojemu krščanskemu čutenju, zavzeto odgovorila na poziv zgodovine ter se usmerila na pot sloge, miru in vključitve v mednarodno skupnost.«
a Na cesti Gorica-Videm je prišlo v bližini križišča ob Idrijci zahodno od Krmina na praznik sv. Treh kraljev do silovitega trčenja med dvema avtomobiloma, ki je prizadejalo zlasti Fiat 127 iz Tržiča. Vsi, ki so -bili v njem — trije mladeniči in dve dekleti — so izgubili življenje.
■ Zaradi zemeljskih usadov na Siciliji (prizadeta so Zlasti področja Taormine, Caltanissette in Agrigenta) je moralo 20 družin zapustiti svoje domove.
Bi Na avtocesti Rim-Neapelj blizu mesta Frosinone je prišlo do strahovitega verižnega trčenja, v katerem je bilo prizadetih 20 vozil. Pri tem je izgubilo življenje 11 oseb, 28 pa jih je bilo ranjenih, od njih pet težje. Nesreči je botrovala gosta megla. H Glavni tajnik Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je razposlal v informacijo in razpravo članom partije posebno pismo, v katerem poroča, kako je potekalo zadnje srečanje med Titom in Brežnjevom. Slednji je od Tita zahteval, naj da Jugoslavija sovjetski armadi na voljo svoja pristanišča in letališča ter se politično bolj približa liniji držav, ki so članice Varšavskega pakta. Tito je vse te zahteve odločno odklonil.
■ Glavni pravdnik kasaoijskega sodišča v Rimu je odprl sodno leto s posebnim poročilom, v katerem je navedel med drugim, da je bilo v obdobju julij 1975-julij 1976 prijavljenih v Italiji 9.406 ropov, 1.591 umorov in 286 ugrabitev.
■ Na Kitajskem so množično proslavili prvo obletnico smrti ministrskega predsednika Čuenlaja. V Pekingu se je v zvezi s fem zbrala velika množica, ki je glasno zahtevala, naj sedanji voditelj kitajske partije Hua Kuofeng »vrne tovariša Tenga Hsia-pinga k svojemu delu, da se bodo srca Kitajcev pomirila.« Omenjeni Teng je bil namreč desna roka pokojnega Čuenlaja. Vsi so bili prepričani, da bo njegov -naslednik, toda po Maovi smrti ga je tako imenovana »šangajska klika«, ki ji je načelovala Maova žena, odstranila z oblasti.
■ Objavljene so bile številke o tistih, ki so izgubili življenje 28. julija lani ob strahotnem potresu, kateri je prizadejal mesto Tangšan na Kitajskem. Tedaj je umrlo 655.237 prebivalcev, ranjenih pa jih je bilo 744.800.
Slovenska pesem v Parizu
(nadaljevanje s 1. strani) magali pri nocojšnji pospravi tega slovenskega srečanja s francoskimi prijatelji in s prijatelji drugih narodnosti.
S svojo prizadevnostjo ste, bratje in sestre, pokazali, da znate primerno ceniti našo pesem, s katero in v kateri naš narod izpoveduje svojo najglobljo vero, pa tudi vse svoje vsakdanje življenje: svoje veselje in svoje tegobe, svoje trpljenje, svoja razočaranja in svoje upe, pa seveda tudi svojo ljubezen. S tem ste pa tudi dokazali, da ste razumeli, kaj pomeni za nas, v sedanjosti in bodočnosti, da imamo najboljše zveze s Francozi in s prijatelji drugih narodnosti.
Dragi goriški pevci! Dobrodošli in pozdravljeni med nami! Že dvajset let vaš zbor goji slovensko pesem, sedaj pod vodstvom vašega spretnega dirigenta prof. Stanka Jericija. Na zemlji naših prednikov, na meji dveh svetov, se morate vsak dan znova boriti, da ohranite zvestobo slovenski materi, ki vas je rodila, za vaše poslanstvo v svetu, v našem slovenskem svetu, kamor vas je božja Previdnost postavila. Vsak dan se morate boriti, pravim, da ohranite zvestobo tudi drugi materi, Cerkvi, ki vas je po slovenski družini v Kristusu rodila za vaše večno poslanstvo.
V par tednih boste obhajali 40-letnico grozotne smrti njega, čigar ime nosi vaš zbor, Lojzeta Bratuža. Zato tem bolj toplo pozdravljam v naši sredi njegovo ženo, slovensko pesnico gospo Ljubko Šorli-Bra-tuž, njego hčerko Lojzko in njegovega sina Andreja, člana vašega zbora. Prav tako pozdravljam g. Kazimirja Humarja, predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem.
Naj vas nocojšnji nastop v Parizu potrdi v vaši zvestobi slovenski in krščanski materi ali bolje rečeno slovenski krščanski materi, nam pa naj prinese malo tistega toplega domačega občutja in veselja, ki ga današnji svet najbolj pogreša in mu ga vi prinašate s svojo pesmijo.
Nato se je začel koncert. Akademik, študent medicine Branko Zorn, rojak iz Prva-čine, je v francoščini napovedal prvo pesem in podal kratko vsebino. Potem se je oglasil zbor z Jobstovo »Presveta noč«. Mirno, ubrano, sigurno -so -pevci začeli in prav tako nadaljevali do konca koncerta. Podali so najiprej kratek pregled »lotvcrreter-nabožne -pesmi: božične, velikonočne, Marijine in zaključili s pol-ifonskimi Galluso in di Lassa. Skupno 12 pesmi.
V drugem delu je napovedovala ga. Minka Blachon, uradnica v zunanjem ministrstvu. -Na vrsti so bile slovenske ljudske in umetne pesmi. Začeli so z Devovo »Soči« in zaključili z Lebičevo »Lipa zelenela je«. Vseh je bilo deset.
Ko je odzvenel zadnji akord, je občinstvo -prešlo v navdušen aplavz, ki se ni hotel pomiriti. Zbor je -moral zato dodati še nadaljnje štiri pesmi.
Sv. Medard, ki je poslušal iz njemu posvečene kapele, je gotovo bil tudi sam navdušen, saj je zavetnik kmetovalcev in koscev, ki so zmeraj radi peli. »Pa se sliš’« je brez -dvoma tudi -njemu ugajala. Njegovi rojaki so si bolj želeli -ponovitev koroške »Sem se rajtov ženiti«. Pa ne samo to. Saj so pozneje rekli: »Kdaj bomo zopet slišali tako prijeten in kvaliteten koncert?« Drugi: »Bilo je nekaj izrednega. Preseglo je vsa pričakovanja.«
Slovenska pesem si je poslušalce osvojila, g. Čretniku se je obraz razjasnil, goriški pevci pa so sproščeno zadihali.
PO KONCERTU
Koncertu v cerkvi je sledilo srečanje v dvorani nad zakristijo. Tam so se okoli goriških pevcev zbrali rojaki in tudi številni Francozi. Organizatorji so počastili peviski zbor s pristnim šampanjcem iz Reimsa. Razvilo se je -prijateljsko srečanje ob pogovoru in pesmi, ki je trajalo še dolgo.
Polnoč je že odbila v zvoniku sv. Medar-da, ko so se pevci in gostje razšli, eni hvaležni za koncert, drugi hvaležni za lepi sprejem in gostoljubnost. Posebna zahvala gre g. Čretniku, ki je imel največ skrbi in največ dela, a tudi vsem drugim, ki so mu pomagali.
Naslednji dan, v sredo 5. januarja, je zbor po zajtrku znova sedel v avtobus in se na praznik sv. Treh kraljev zgodaj zjutraj srečno vrnil v Gorico. Turneja je bila zaključena z vsestranskim uspehom.
Ob podpori ZSKP je zibor »Lojze Bratuž« ponesel slovensko pesem v Pariz, verjetno prvič v zgodovini. Poslušali so jo rojaki in tujci in tako zvedeli za slovensko pesem in slovensko ljudstvo ob Soči.
Tudi v tem je bil uspeh tega gostovanja, ki je bilo pripravljeno in izvedeno -brez podpore katere koli javne oblasti zgolj z žrtvami pariških in goriških organizatorjev ter pevcev samih.
K. H.
nm do nm
Pokojni p. dr. Vladimir Truhlar
V	torek 4. januarja je nenadno umrl zadet od možganske kapi v kraju Lengmoos nad Boonorn na Južnem Tirolskem člain jezuitskega reda univ. profesor dr. Vladimir Truhlar. Rojen je bil 3. septembra 1912 v Gorici. Osnovno šolo in tri razrede meščanske je napravil na Jesenicah, nato pa prišel na klasično gimnazijo v Ljubljano. Študij teologije je začel v Ljubljani, nadaljeval in končal pa ga je na Gregorija-ni v Rimu, kjer je 1941 dosegel doktorat z disertacijo »Proces pobožanstvenja pri Vladimiru Solovjevu«. Nato je bil od 1941 do 1945 spiritual v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, 1946 pa je vstopil v Družbo Jezusovo (jezuiti). Ze 1949 je bil poklican za profesorja duhovne teologije na teološki fakulteti Gregorijane v Rimu, kjer je bil redni profesor od 1956 do upokojitve 1975, istočasno pa spiritual v študijskem zavodu Slovenik od njegove ustanovitve do 1975.
Pesniti je začel že kot srednješolec, svo-
Z GORIŠKEGA
Pevma
V Pevmi so ob veliki množici ljudi pokopali 6. januarja Jožefa Gravmerja, ki je na Oslavju po zadnji vojni s svojo pridnostjo in podjetnostjo ustvaril zgledno kmetijsko posestvo. V slovenskem duhu je vzgojil štiri hčerke in sina ter jim poskrbel primerno izobrazbo. Pogrebne obrede je izvršil domači župnik Stanko Premrl, na grobu pa se je poslovil od priljubljenega pokojnika odv. Karel Primožič. Dejal je: »Bili ste napreden kmetovalec, značajen mož, poštenjak, steber naše skupnosti, ki vam je bila vedno pri srcu. Takega vas bomo ohranili v trajnem spominu.« Od tega razgledanega rojaka so se poslovili tudi pevci iz štmavra, Pevme in Oslavja, ki so pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka zapeli žalostinke pred domačo hišo, v cerkvi in na pokopališču. Naj v miru počiva v briški zemlji, ki mu je bila tako draga in jo je s toliko ljubeznijo obdeloval.
Umrl je Andrej Figelj
V ponedeljek 10. januarja smo v štmavru pokopali najstarejšega vaščana Andreja Fisija, ki je prekoračil 90 let. Bil je vzoren vernik, skrben gospodar in zvest narodnjak, ki je do konca stalno prebiral naše knjige in časopise. Užival je velik ugled daleč naokoli. Značilno zanj je to, da je želel, naj bi pri njegovem pogrebu ne tratili denarja za vence, temveč ga rajši namenili za lačne po svetu. To željo so mu svojci izpolnili. Pel mu je domači moški zbor ob številni udeležbi pogrebcev. Družini izrekamo naše sožalje.
Sovodnje
V nedeljo 9. januarja je prišla iz Kanala ob Soči žalostna vest, da je na lovu nenadoma umrl zaradi srčne kapi 52-letni Roman Monti (Gorjan). Po opravljenih obmejnih formalnostih so pokojnika v sredo
12.	januarja prepeljali na njegov dom, ki si ga je z družino zgradil pred nekaj leti ob cesti proti Peči. Še istega dne se je po opravljeni pogrebni sv. maši v Sovodnjah razvil mogočen pogreb na domače pokopališče. Poseben izraz je dalo sprevodu številno zastopstvo lovcev, saj je bil pokojni navdušen član lovske družine.
Pokojni Roman je bil zelo skrben družinski oče, veren človek, prijeten družabnik in zaveden Slovenec. Na prvih upravnih občinskih volitvah v Sovodnjah je bil tudi kandidat na demokratični slovenski listi. Zaposlen je bil kot delavec v tekstilni tovarni v Sovodnjah.
Naj v miru počiva. Težko prizadeti ženi
m sinu z družino izrekamo občuteno sožalje.
jo poezijo pa je objavil v Žaru, Mentorju, Mladiki in (pozneje kot študent) v Domu in svetu. Izdal je štiri samostojne pesniške zbirke: Nova zemlja, Rdeče bivanje, V dnevih šumi ocean in Luč iz črne prsti.
Truhiarjevo razmišljanje o tem, kako je Ignacij Lojolski živel svoje religiozno izkustvo v povezavi s svetom, ki ga je kot uvodnik objavlja revija Revue d’ascetique et de mystique, avtorju odločilno pripravi katedro univerzitetnega učitelja duhovne teologije. Mlado teološko vedo je vse bolj naravnaval na resnična vprašanja sodobnega človeka v vsej širini njegove žive eksistence, odgovore nanje pa odkrival v izkustveni razsežnosti osebe, tj. v njenem svet-lobnostnem bitnem dnu in v transcendentalni odprtosti tega dna v absolutno — v Kristusa. V svojem zorenju je bil ubran posebno na Romana Guardinija in Karla Rahnerja, s katerima je bil tudi v osebnem stiku.
Značilno za Truhlarja je vztrajno marlji-
Seja občin, sveta v Števerjanu
Steverjanski župan Stanislav Klanjšček je v torek 11. januarja sklical in vodil sejo števerjanskega občinskega sveta, na katerem je kot glavna točka bila razprava o novem deželnem regulacijskem načrtu. Zato je župan povabil na sejo tudi slovenska izvedenca arh. Kokorovca in prof. Lokarja iz Trsta, ki sta svetovalce podrobno seznanila s problemi, cilji in nevarnostmi novega deželnega načrta. Svet je po tehtnih izvajanjih izvedencev in obsežni debati sprejel sklep, da bo o zadevi razpravljal še na prihodnji občinski seji, nakar bo sprejet ustrezen sklep.
Ob koncu je svet, na predlog načelnika svetovalske skupine Slovenske skupnosti sprejel resolucijo, v kateri protestira proti procesom zoper Slovence, ki si v zadnjem času sledijo in bo eden teh v Krminu 27. t. m. proti predsedniku Slovenske skupnosti na Goriškem Mirotu Gradniku.
Iz Slovenije
Božičnica na Mirenskem Gradu
V	nedeljo 9. januarja se je cerkev Žalostne Matere božje na Mirenskem Gradu do kraja napolnila z verniki, ki so prišli poslušat božične pesmi, katere so izvajali razni cerkveni zbori iz bližnjih župnij, devet po številu. Tako množičen nastop pevskih zborov je bil menda prvi te vrste v naši bližini in je tudi lepo uspel, kar je tudi pripisati vnemi in vestnosti organizatorjev in prikladnemu Marijinemu svetišču vrh navisokega grička nad Mirnom.
Slovesnost se je začela ob 15. uri z mašo, ki jo je daroval solkanski g. dekan Simčič, ki je ix> evangeliju tudi povedal kratko misel v zvezi s pevskim nastopom. Med mašo so na koru prepevali združeni zbori, kar je bil zelo primeren uvod v posamezne nastope, ki so si sledili po končani daritvi.
Zbori so ob spremljavi orgel peli na koru in vsak je izvajal po dve pesmi. Nekatere skupine (Vrtojba in Šempeter) so nastopile celo v dvojni zasedbi, moški in mešani. Pevci so se skrbno pripravili in zato je petje v tej zelo akustični cerkvi izzvenelo zelo lepo. Po mogočnosti je izstopal domači mirenski zbor, ki se je pomeril z Rener-jevo »Prihaja Bog«. Za poslastico pa je poskrbel zbor s Kapele (Kostanjevice) z Mavovo »Slava Bogu«, ki jo je podal brezhibno in tekoče.
Ob vsestranski pohvali zborom in organizatorjem bi mi dodali pripombo, da bi lahko tudi matična domovina kdaj pa kdaj povabila k sodelovanju ob podobnih priložnostih tudi zamejske zbore, ki bi se gotovo radi odzvali in še popestrili slične nastope. Menimo, da tudi mi spadamo v slovensko Cerkev in bi z veseljem k tej povezavi doprinesli svoj delež.
vo snovanje. Iz obsežne bibliografije navajamo tu le njegove samostojne knjige:
1. De experientia mvstica, Gregorijanska univerza, Rim, 1951.
2. Antinomiae vilae spiritualis, Gregorijanska univerza, Rim, 1. izd. 1958, 4. izd. 1965 (prevedeno na špansko in italijansko).
3. Structura theologica vitae spiritualis, Gregorijanska univerza, Rim, 1. izd. 1959, 3. izd. 1965.
4. Problemata theologica de vita spiri-tuali laicontm et religiosorum, Gregorijanska univerza, Rim, 1. izd. 1960, 2. izd. 1965.
5. Labor christianus, Herder, Rim-Frei-burg-Barcelona 1961 (prev. na špansko in italijansko).
6. Christuserfahrung, Herder, Rim 1964 (prev. na špansko, holandsko, italijansko).
7. Fiate du monde et conscience chre-tienne d'aujourd'hui, Herder, Rim 1965 (prev. na italijansko).
8. L’ora dei laici, Borla, Turin 1966 (prev. na špansko in portugalsko).
9. Teilhard und Solowjew. Dichtung und religidse Erfahrung, Alber, Freiburg-Mun-chen 1966 (prev. na špansko in italijansko).
10. Sul mondo d 'oggi. Meditazioni teolo-giche, Gucriniana, Brescia 1967.
11. Pokoncilski katoliški etos, Mohorjeva družba, Celje, 1968 (prev. na italijansko).
12. Katolicizem v poglobitvenem procesu, Mohorjeva družba, Celje 1971.
13. Concetti fondamentali della teologia s piri tnale, Oueriniana, Brescia 1971.
14. Lessico di spiritualita, Oueriniana, Brescia 1973.
15. Leksikon duhovnosti (Studenci žive vode, Nova serija 2), Celje 1974.
Poleg tega je objavil nad 250 teoloških razprav in esejev v različnih jezikih.
Po upokojitvi ise je vrnil v Ljubljano z velikim upanjem, da bi posvetil vso bogato izkušnjo slovenski Cerkvi in slovenski kulturi nasploh. Lotil se je raziskovanja in razglabljanja duhovnih globin slovenskega slovstva. Pripravljal je temeljito študijo o doživljanju Absolutnega v slovenskem leposlovju. Upati smemo, da bo izšla v bližnji prihodnosti. Sredi snovanja pa ga je Bog, Večna Resnica, poklical k sebi.
* * *
Zadnja jtoslaja zemeljskega potovanja prof. Vladimira Truhlarja se je zaključila na zasneženih ljubljanskih Zalah pretekli ponedeljek 10. januarja ob 16. uri. Zbrala se je množica ljudi, da se poslovi od njega in mu izkaže hvaležnost za vse duhovno bogastvo, ki ga je s svojim delom poklonil slovenskemu narodu.
Pogrebni obred je želel voditi in ga je tudi vodil, kljub bolezni, sam ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. Asistirala sta mu p. Marjan Šef, predstojnik slovenske jezuitske province in p. Edi Bohm.
Poleg pokojnikovih ožjih sorodnikov, to je bratov in sester, njihovih družin ter slovenske jezuitske skupnosti smo mogli opaziti pomožna škofa dr. Leniča in dr. Grmiča, široko zastopstvo hrvaških jezuitov, zbor profesorjev ljubljanske teološke fakultete, veliko število duhovnikov, zastopnika papeškega slovenskega zavoda iz Rima, zastopstvo zamejskih Slovencev iz Gorice in Trsta. Papeško Gregorijansko univerzo je zastopal njen podrektor, vrhovno vodstvo jezuitskega reda pa njegov slovanski asistent p. Galaunar.
Oktet slovenskih bogoslovcev je občuteno zapel Gallusov motet »Ecce quomodo moritur justus« in pa »Jaz sem vstajenje in življenje«.
P. Marjan Šef je med besednim bogoslužjem v pokopališki cerkvi podal stvarno podobo pokojnikove življenjske poti in njegovega dela. Pri odprtem grobu pa sta se od prof. Truhlarja poslovila podrektor Gregorijanske univerze in dekan ljubljanske teološke fakultete.
Podrektor je spregovoril v nemščini (njegove besede je prevedel navzočim p. Bohm). Poslovil se je od prof. Truhlarja s prisrčno hvaležnostjo v imenu profesorjev, študentov in vseh uslužbencev Grego-
Širite „ Katoliški glas“
rijanske univerze. Z izbranimi besedami je orisal veliki pomen teološko-raziskovalne-ga in pedagoškega dela, ki ga je prof. Truhlar v 25 letih delovanja izvršil v Rimu. Omenil je njegove velike zasluge za ustanovitev inštituta za duhovnost v sklopu teološke fakultete na Gregoriani.
Kot zadnji je spregovoril prof. dr. Franc Perko. Njegove besede so zvenele kot globoka zahvala p. Truhlarju za razširitev obzorij, ki ga je vnesel v slovensko teološko misel in v slovensko kulturo. Pridružujemo se zaključnim besedam prof. Perka, ki pravijo nekako takole: »Upamo, da prof. Truhlar sedaj gleda in doživlja iz obličja v obličje tisto Absolutno, ki ga je znal izkustveno odkrivati in doživljati v prispodobah znotraj širokega božjega stvarstva.«
Navodila trž. škof. urada
Po dolgem razpravljanju in pripravah je tržaški škofijski urad izdal navodila za pripravo na krst in birmo in nekaj navodil za lepše opravljanje sv. maše in prejem prvega obhajila. Pri krstu je bil govor predvsem o pripravi staršev in o družinah, v katerih ni zagotovljena krščanska vzgoja otrok. Za birmo je določeno, naj se k birmi pripustijo otroci po končanem petem razredu osnovne šole in naj priprava na birmo traja dve leti.
Negativna izjava ministra za šolstvo
»Slovenski delovni ljudje v Italiji« negativno ocenjujejo izjave italijanskega ministra za šolstvo glede slovenskega strokovnega zavoda ter slovenskih šolskih organov. Talke izjave prav gotovo niso v čast ne ministru ne italijanski vladi, ki si je prevzela na mednarodni ravni obveznosti glede globalne zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ker pa smo Slovenci tudi sestavni del krajevnega gospodarskega tkiva, izražajo SDL v Italiji svoje nasprotovanje dosedanji politiki zavlačevanja ter zahtevajo jasne politične obveznosti za gospodarski vzlet Trsta s tem, da se uporabi tistih 300 milijard lir, namenjenih industrijski prosti coni na Krasu, v korist ojačenja obstoječih operativnih struktur ter preusmeritev vseh tistih podjetij, ki
V nedeljo 16. januarja ob 15,30
bo v NABREŽINI
EKUMENSKO SREČANJE
V MELODIJI BOŽIČNIH PESMI
Na sporedu so govor, nastop mladine in treh zborov ter ocena jaslic. - Vabljeni!
se nahajajo v tržaški industrijski coni in ki so bila prisiljena zapreti zaradi notranje in tuje konkurence.
SDL v Italiji zahtevajo za te kraje od rimske vlade dobro voljo ter resnost. Prav zaradi tega Slovenski delovni ljudje v Italiji opozarjajo javnost na vsa nerešena vprašanja ter zahtevajo od vseh italijanskih strank, naj enkrat za vselej izglasujejo globalni zakon o zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji ter rešijo gospodarski vozel naših krajev.
Prva seja tržaške SSk v novem letu
Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji prvi seji v novem letu 3. januarja pregledal stanje v krajevnih upravah s posebnim ozirom na položaj na tržaški pokrajini, občini, v Devinu-Nabrežini in v Kraški gorski skupnosti, predvsem v luči zadnjih dogodkov.
O najnovejšem razvoju položaja na pokrajini, kakor se je odražal na zadnji seji pokrajinskega sveta na predzadnji dan starega leta že med glasovanji o posameznih sklepih in končno v zaključni izjavi predsednika dr. Zanettija, da bo zaradi pomanjkanja potrebne večine prisiljen odstopiti, je poročal svetovalec Brezigar.
Izvršni odbor SSk s tem v zvezi ugotavlja, da gre za logičen politični razplet kriznega obdobja v pokrajinski upravi, ki traja že od same umestitve sedanjega odbora v poletju 1975. Predstavnik SSk je zato že letos sjjomladi zahteval odstop sedanjega enobarvnega odbora, a druge sile ustavnega loka — med njimi tudi PCI in PSI — so mu omogočile nadaljnje životarjenje.
Nič kaj obetajoče ni tudi životarjenje Kraške gorske skupnosti, kjer se vsi problemi od dokončnega izoblikovanja statuta pa do sestave upravne večine zavlačujejo. Prav tako problematično je upravljanje občine Devin-Nabrežina, kjer se domače sile vedno bolj odrivajo v ozadje.
Seja se je nadaljevala v petek 7. januarja. V odsotnosti prof. Hareja jo je vodil podpredsednik Silvester Metlika. V prvem delu seje je bil govor o splošnem jx>litič-nem položaju v državi in v naši deželi ter v krajevnih upravah tržaške pokrajine v luči zadnjih dogodkov (napovedani odstop manjšinskega odbora na pokrajini in spremembe v uredništvu tednika II Meridiano ter stanje v Kraški gorski skupnosti in v nabrežinski občini). Na osnovi poglobljene diskusije in razpoložljivih informacij je svet pooblastil krajevno sekcijo SSk v Nabrežini, da se udeleži informativnega sestanka s PSI in PCI na krajevni ravni o problematičnem stanju občine, in izvršni odbor, da gre na morebitne posvetovalne sestanke s posameznimi strankami ustav-
Dr. Vladimir Truhlar med predavanjem, ki ga je imel v Trstu in Gorici o duhovnosti Ivana Cankarja. Predavanji sta pripravila SKAD iz Gorice in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta
nega loka na pokrajinski ravni v zvezi z globalnim položajem krajevnih uprav.
V drugem delu seje so referenti posameznih strokovnih komisij poročali o njihovem delovanju. Tako se je konstituirala mladinska komisija in izdelala tudi svoj delovni ]>rogram. šolska komisija je preučila nekatera tekoča vprašanja ter izdelala popravke k deželnemu zakonu za povračilo stroškov slovenskim šolam v zvezi z dvojezičnim poslovanjem, ki ga je rimska vlada zavrnila z zahtevo po ustreznih dopolnilih. Komisija za ženske zadeve proučuje vprašanje družinskih posvetovalnic v luči zadevnega osnutka deželnega zakona, urbanistična komisija pa skrbno zasleduje delovanje EZIT-a v zvezi z Osimskim sporazumom ter proučuje osnutek deželnega urbanističnega načrta.
Končno je razprava v zvezi z družbenimi občili pokazala, da je splošno stanje in delovanje slovenske tržaške radijske postaje Trst A po reformi še vedno predmet kritik posebno s strani poslušalcev kakor tudi prizadetega osebja. Posebno se poslušalci pritožujejo, da politične sile zlasti vsedržavnega značaja kažejo premalo posluha za njihove upravičene zahteve po podaljšanju oddaj iter njihovo izboljšanje.
Božični praznik v Zgoniku
Zgoniška cerkev ni velika. Če pride vanjo do tri sto oseb, je verjetno do kraja polna. Takšno podobo je imela ta starodavna cerkev na letošnji praznik sv. Treh kraljev, ko smo priredili tradicionalni božični koncert (od 1972 peti po vrsti). Domači cerkveni pevci in cerkveni zbor iz Skednja so nam skupno zapeli petnajst božičnih pesmi, znanih in manj znanih.
Čudovita akustika zgoniške cerkve, množica mladih glasov, predvsem pa skrbna izvedba, to so glavni dejavniki tega koncerta, ki je po zaslugi obeh dirigentov (H. Antoniča in D. Jakomina) dosegel nepričakovan uspeh. V sredini lepega večera je spregovoril nekaj primernih božičnih misli pesnik Vinko Beličič.
V tem božičnem času je bilo od Gorice do Boi junca kar devet božičnih koncertov, to pomeni vsako leto več. Po odličnem osrednjem božičnem koncertu to nedeljo v Trstu je padla -ideja, da bi poslej prirejali poleg božičnih tudi velikonočne in majniške marijanske koncerte, jasno, smiselno porazdeljene in dobro pripravljene.
Prav mladi zgoniški pevci so npr. priredili v lanskem maju v novi podlonjerski cerkvi koncert marijanskih pesmi. V Sa-matorci pa imajo na vsako belo nedeljo koncert velikonočnih pesmi.
Zelo prav bi bilo, da bi v župnijah, kjer imajo velike zbore, začeli misliti na podobne pevske prireditve. Tako se bo lahko reklo: pomlad polna petja kakor sedaj zima polna petja (primerjaj lepi članek v Kat. glasu: Jesen polna petja). Imamo zelo delavno Zvezo cerkvenih zborov. Kako bomo vsi hvaležni, če pride po njeni pobudi do novih organiziranih velikonočnih in marijanskih koncertov. - fšt
V	nedeljo 16. januarja ob 17. uri
bo v Baragovem domu v RICMANJIH
VOKALNI KONCERT
po narodnih in klasičnih motivih. Pri klavirju prof. Hubert Bergant, solist prof. Ludvik Ličer.
Iz Beneške Slovenije
Trije božični koncerti
Prvi tak koncert je bil že 26. decembra 1976 v Sv. Lenartu. Poleg domačega pevskega zbora, ki ga v sedanji sestavi vodi že pot let domači župnik Dorbolo, je nastopil tudi zbor Rečan iz Ljes.
V nedeljo 2. januarja je bil podoben koncert v cerkvi na Ljesah. Tu so nastopili otroci iz Sove in Topolovega, zbor iz Sv. Lenarta, domači zbor Rečan, pevec Franco Cernotta in ansambel Cecco iz Pičiča. Vse prisotne je pozdravil predsednik farne skupnosti župan inž. Fabio Bonini.
V župni cerkv-i v Št. Petru ob Nadiži pa je bil isti dan božični koncert, ki ga je pripravil pevski zbor iz Sp. Barnasa »Pod lipo«. Poleg organizatorja so še sodelovali »Nediški puobi« ter furlanski zbor »Cjante che ti passe« iz Passonsa. Program je imel dva dela. V prvem so bile božične, v drugam pa umetne in ljudske svetnega značaja.
Sestanek pokrajinskega tajništva SSk v Gorici
Na svoji zadnji seji, ki je bila v ponedeljek 10 .januarja, je pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti tv Gorici pretresalo več pomembnih vprašanj, ki v tem trenutku zadevajo slovensko manjšino na Goriškem in v deželi nasploh.
Politični tajnik Marjan Terpin je poročal o vrsti zadev političnega in upravnega značaja. V tam okviru je tajništvo še posebej zavzelo svoje stališče do raznih sodnih postopkov proti vidnim članom Slovenske skupnosti v naši deželi, postopkov, ki imajo izrazito politični značaj. Na vidiku je namreč sodni proces proti predsedniku pokrajinskega sveta SSk za Goriško Gradiminu Gradniku, ki bo v Krminu 27. t. m., ki je obtožen, da je na volivnem sedežu v Krminu nedovoljeno agitiral za slovensko stranko. Obtožnica je sad vidnega nasprotovanja nekaterih lokalnih organov na krminskem področju in je brez vsake poldage. Tajništvo SSk izraža svojemu članu Gradniku popolno solidarnost in je prepričana, da bo sodna obravnava to tudi izpričala.
Pokrajinsko tajništvo SSk je nadalje toplo pozdravilo ustanovitev krovne organizacije zamejskih Slovencev, Sveta slovenskih organizacij (SSO), kd združuje slovenske kulturne, socialne, športne in druge organizacije ter ustanove. Ustanovitev SSO pomeni namreč utrditev slovenske organizacijske zavesti v zamejstvu in poudarja voljo po slovenski samobitnosti na vseh področjih javnega življenja.
V nadaljevanju seje so člani tajništva obravnavali še vrsto problemov upravnega in političnega značaja. Tako je pokrajinsko tajništvo vzelo na znanje sklep deželnega tajništva stranke, da bo v začetku marca drugi deželni kongres. Na to se bodo vse sekcije SSk že sedaj začele temeljito pripravljati.
V začetku seje je tajništvo z zadovoljstvom ugotovilo, da je bil sestanek med
SSk in delegacijo občinske konzulte za slovenska vprašanja v občini Gorica nadvse ploden, kar kaže tudi popolna enotnost stališč v osnovnih gledanjih na manjšinsko stvarnost.
S	seje ZSKP
V	ponedeljek 10. t. m. je bila seja Zveze slovenske katoliške prosvete (ZSKP). Navzoči so pregledali opravljeno delo od seje v decembru in ugotovili, da so bili vsi sklepi izvršeni. Nato so se razgovorili o bodočem programu. Vzeli so na znanje, da bo 30. januarja premiera v štandrežu in naslednjo nedeljo ponovitev v Katoliškem domu, ko bo tudi srečolov za katoliški tisk. V nedeljo 13. februarja bo isto tam ekumenska proslava, ki jo pripravi ACM, v nedeljo 20. februarja pa bomo s skupnimi močmi pripravili pustovanje. Posamezna društva in skupine so naprošene, da sodelujejo s primernimi točkami.
Odborniki so nadalje z zadovoljstvom vzeli na znanje potovanje zbora »Lojze Bratuž« v Pariz, kjer je imel samostojen koncert. Povabili so vsa društva, naj v prvi polovici februarja priredijo Prešernov dan kot praznik slovenske kulture. To slavje naj bo v mestu in po vaseh. Domenili so se tudi, da se na spomlad pripravi Gor-šetova razstava ob 80-letnici rojstva tega našega zamejskega umetnika. Končno so se ustavili tudi ob programu letošnjih predstav tržaškega SSG in ugotovili, da vsaj del občinstva ni z njimi zadovoljen. Menili so tudi, da bi bilo prav, če se pripravi okrogla miza o reformi slovenskega radia Trst A.
Sestanek med konzulto za slov. vprašanja v občini Gorica in SSk
V	ponedeljek 10. januarja sta se na sedežu Slovenske Skupnosti v Gorioi sestali delegaciji občinske konzulte za slovensko manjšino v Gorici in pokrajinskega tajništva SSk. Po uvodnih besedah pokrajinskega tajnika SSk Marjana Terpina in
Romanje ir Fatimo
predsednika konzulte Emila Valentinčiča, ki sta poudarila važnost medsebojnega sodelovanja pri reševanju manjšinskih problemov v goriški občini, je bila glavna tema razgovorov lokacija slovenskih šol v mestu Gorica. Prisotni so z različnih vidikov osvetlili potrebe po dokončni ureditvi gradenj slovenskih šol v občini Gorica in pri tem podčrtali važnost realizacije dveh šolskih centrov, ki naj bi zajemala vse slovenske šole v mestu.
Na sestanku se je izkazalo, da imata tajništvo SSk in občinska konzulta enotna stališča v osnovni zamisli reševanja šolskih problemov. SSk je konzulti zagotovila polno podporo na vseh ravneh. Sestanek sodi v okvir srečanj konzulte s strankami ustavnega loka goriške občine in predstavlja začetni korak tesnejših stikov med konzulto in političnimi dejavniki našega mesta pri uresničevanju enakopravnih in demokratičnih odnosov med večinskim narodom in slovensko narodnostno skupnostjo.
Števerjan
Seja občinskega sveta. V sredo 22. decembra se je sestal zadnjič v letu 1976 štaver-janski občinski svet, ki mu je predsedoval kakor vedno župan Slavko Klanjšček. V poročilu župana je bilo rečeno, da je bil izdelan načrt trgovinske mreže, kakor to zahteva deželni zakon. Nadalje, da je dežela dodelila videmski ustanovi »Economia Montana« 50 milijonov za ureditev plazov in drugih del na cesti vina in češenj (Šte-ver j an-Dolen j e).
Najvažnejši sklep sveta pa je bil najetje kratkoročnega posojila v znesku 30 milijonov lir pri Goriški hranilnici za premostitev finančnih težav, v katerih se je znašla občina, in to ne po svoji krivdi, ampak ker država prepočasi krije primanjkljaj občinskih proračunov prejšnjih let.
Svet je nato imenoval komisijo za ugotavljanje škode, ki jo je povzročil majski potres na kmetijah. Imenovani so bili: Ar-mando Skok, Jožef Simšič, Rudolf Koršič, Remigij Ciglič in Darinko Terpin.
Nadalje je svet določil vsoto treh milijonov za asfaltiranje ceste v zaselku Gaberški konec ter za popravilo ovinka pri Dvoru. Odobril je nadalje povišek cen (re-visione prezzi) pri gradnji nove šole s celodnevnim poukom. Porazdelil je še vsoto
350.000	lir mad revne občane.
Obnovitvena dela na šolskem poslopju. Podjetje Pussig iz Gorice je te dni začelo z obnovitvenimi dali na stari šoli, ki jo je poškodoval majski potres. Strošek je predviden za vsoto 15 milijonov lir. Čim bodo dela končana, se bo spat obnovil celodnevni pouk, ki je sedaj omejen v tej stavbi na četrti in peti razred.
Ob 25-letnici mašniškega posvečenja g.
Jožeta Kunčiča bo v Sv. Križu pri Trstu v četrtek 20. januarja ob 18. uri v župni cerkvi maša v zahvalo Bogu za dočakani jubilej, h kateri so vabljeni farani nasploh, posebej pa še znanci, prijatelji im sodelavci g. jubilanta.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ul. Geppa 9, vabi na 10. redni občni zbor, ki bo v torek 18. januarja ob 18. uri v prostorih knjižnice. Upravni odbor vabi vse člane NŠK, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
OBVESTI t A
Fatima, še leta 1917 skromna in nepoznana vas na puščobni planoti portugalske Serre, našega Krasa, je po šestdesetih letih postala kraj, ki ga vsako leto obiskujejo tisoči in tisoči romarjev vse dni v letu, vsakega 13. v mesecu pa se zbere od maja do oktobra v irijski globeli več sto tisoč oseb
Ob 60-letnici Fatime (1917) in od desetletnici našega prvega goriško-tržaškega romanja v Fatimo (1967) prirejamo letos romanje v to edinstveno Marijino mesto in hkrati obiščemo po zgledu srednjeveških Slovencev grob sv. apostola Jakoba v starodavnem španskem mestu Santiago de Compostella.
Potovanje bo trajalo osem dni in to z vlakom do Milana, do Lizbone z letalom in dalje z avtobusom. Obiskali bomo mesta: Madrid, Lizbono, Fatimo, Santiago in vmes razne znamenite kraje na Portugalskem in v Španiji. V Fatimi se ustavimo ,13. in 14. avgusta, ko je tam po tradiciji največ romarjev. Vse tehnično delo za naše romanje smo izročili znanim Pavlincem, odličnim organizatorjem iz Milana. Romanje prireja »Katoliški glas« iz Gorice in romarje bosta spremljala duhovnika Jože Jurak in Franc Štuhec kakor pred desetimi leti.
V	Madridu in na Portugalskem nam bosta v pomoč dva tamkajšnja slovenska salezijanca, prav kakor pred desetimi leti. Stroški za vse usluge od Trsta do Trsta znašajo okrog 330.000 lir.
Vpisovanje: na Goriškem samo v Gorici na upravi Katoliškega glasa in za Tržačane samo v Trstu v knjigami Fortunato. Ob
vpisu je treba plačati na račun 55.000 lir ali več; vsak dobi potrdilo. Kdor pozneje ne bi mogal na pot, dobi nazaj vso vsoto, razen vpisnino, ki je za vse 5.000 lir.
Med vami, ki berete navodila za to novo dolgo romanje, vas je lepo število, ki ste bili z nami v Fatimi pred desetimi leti. Ce morete, pridite spet, gotovo pa svetujte novim romarjem, naj izrabijo edinstveno priložnost in se nam pridružijo. Hvala.
Sprejemamo le 45 oz. največ 85 potnikov (če bosta dva avtobusa), torej omejeno število, kar pomeni, da ostane za veliko večino Fatima le mestece tam daleč na Atlantiku, ki ga verjetno nikoli ne bodo videli. Čeprav finančne razmere niso ugodne, vendar vsaj nekateri pojdimo. Fatima je Lurd našega časa, našega življenja.
Vabimo, prijavite se in sicer zaradi navodil iz Milana najpozneje do 10. februarja. Le tako bo mogoče vse dobro pripraviti. V zadnjih 25 letih smo mnogi prijatelji Katoliškega glasa izdali kar lepe vso te za razna skupna romanja. Ali je komu žal? Tudi v Fatimo vam ne bo žal! To vam zagotavljajo milanski Pavlinci in podpisana duhovnika-spremljevalca
Jože Jurak - Franc Štuhčc
V	tednu molitve za krščansko edinost
(18. do 25. januarja) bo v nedeljo 23. januarja ob 19. uri v kapucinski cerkvi v Gorici ekumenska pobožnost: najprej bizantinske večernice, nato komcelebrirana sv. maša za cerkveno edinost, ekumenska pridiga. Ob tej priložnosti se bo prodajal tudi zbornik »V edinosti«.
Izšla je 4. številka mladinskega lista »Pastirček«. Prosimo gg. katehete in dušne pastirje, da ga dvignejo na upravi, Riva Piazzutta 18, Gorica.
Goriške Mohorjeve knjige so na voljo tudi v prodajalni časopisov v Narodni ulici na Opčinah. Cena celotne zbirke 7.500 lir; lahko se pa dobijo tudi posamezne knjige. Priporočamo.
Sedež Slovenskega akademskega društva (SKAD) v drevoredu 20. septembra bo v letu 1977 odprt za člane in prijatelje vsako soboto od 16. do 19. ure; seje društva bo do vsako drugo soboto ob 19. uri začenši s soboto 22. januarja.
Občinska podporna ustanova ECA v Go rici je pred kratkim razposlala okrožnico, s katero potrjuje svoje poslanstvo v prid najpotrebnejšim. Ker pa ve, da je v našem mestu še mnogo skrite revščine, ki je največkrat najbolj potrebna pomoči, poziva vse meščane, ki bi za take primere vedeli, naj to obzirno in brez odlašanja javijo na sedež ustanove ECA v ulici Baia-monti 22.
Slovenski kulturni klub v Trstu vabi člane na redni občni zbor, ki bo v soboto
15.	januarja ob 19.30 na sedežu društva v ulici Donizetti 3.
Glasbena Matica - Trst priredi v sredo 19. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu peti abonmajski koncert. Nastopil bo simfonični orkester slovenske filharmo nije.
Društvo slov. izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek 17. januarja ob 20.15 na predavanje dr. Karla Bajca o temi »Rešene in nerešene uganke matematike«. Predavanje bo v dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: N. N. 20.000;
Josip Perm 2.000; Cilka Kovač ob drugi obletnici sestrine smrti 10.000; Antonija Toroš 4.000; N. N. iz Sv. Križa namesto cvetja na grob Marije Sedmak 5.000; J. Brajnik 2.000; Terčon-širca iz Mavhinj v spomin Antonije Semolič roj. Antonič 5.000; Herman Jazbec, Sesljan, 7.000; N. N., Sovod-nje, 2.000; vesela družba iz Sovodenj na silvestrovanju 10.000; N. N., Sovodnje, 3.000; družina Ušaj, Gorica, 12.000; Ivana Bole 2.000; A. Černe 2.000; Hlad 2.000; N.
N., Trst, 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: v spomin Antonije Antonič vd. Semolič darujejo sorodniki Lavrenčič 15.000; N. N. iz štandreža v spomin E. Battisti 75.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Iva Galassi Stibilj v spomin Marije Princi-Gallas 10.000; Ana Kovic namesto cvetja na grob Cecilije Lutman 5.000 lir.
Za slovenske goriške skavte: družina Špacapan namesto cvetja na grob mame ge. Marte Sirk 10.000 lir.
Za Slovensko skupnost: družina Ožbot, Sovodnje, 10.000; B. S., Gorica, 10.000 lir.
Ludvik Gruntar je daroval za sklad Katoliškega glasa in za slovensko župnijo po 3.000 lir.
Za dober izid operacije daruje za Zavod sv. Družine in za cerkev sv. Ivana v Go rici Ivanka Pavani po 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Zori daruje N.
N. za Zavod sv. Družine 3.000 in za cerkev sv. Ivana v Gorioi 2.000 lir.
N. N., Rupa, za Alojzijevišče 8.000 in za lačne otroke 5.000 lir.
Družina Ožbot iz Sovodenj daruje za Katol. glas in za »Našo pot« po 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Glavina ob krstu 7.000; N. N. 1.000; dr. Vuga 1.000; Sosič-Kravanja v spomin očeta Gina 5.600; Gra-nier 1.000; Luciano Bartoli 10.000; Krasulja Simoniti-Suhadolc 10.000; druž. Colja 10.000; Pepka in Mario Dolenc 8.000; Zora Čok 10.000; N. N. (po don Sferco) 2.500 lir.
Za zastavo sv. Jerneja na Opčinah: Emilija Brišček 1.000; N. N. 20.000; Marija Sosič 5.000; Ludvik Brišček 1.000; Frančiška Cucchini-Sosič 5.000; sestre Hrovatin v spomin brata ob 20. obletnici smrti 30.000; Rafaela iškerlavaj 1.000; Angela Trento za okrasitev ceilkve 5.000; Društvena gostilna v isti namen 5.000 lir.
Za cerkev na Banah: Natale Budai 10.000; Zofija Gorup namesto cvatja na grob Justa Pečar 3.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: Irena Tomeili 3.000; Pavla Gec 5.000; Bruna Milkovič
1.500; Mila Ferluga 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Ana Terbižan v spomin staršev, brata in moža 10.000; Dora Giovanmini 5.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda v Domju: N. N., Trst 20.000; Vera Turk 25.000; N. N., Trst, 100.000; N. N., Rojan, 5.000; N. N. 1.000; Nedda Mandič, pranečakinja bi. p. Leopolda v spomin Petra Flandra 20.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: Marcela Vatovec 10.000; Antonija Dobrila
10.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: družina dr. Zlobec 50.000 lir.
Za svetišče na Sv. gori: družina Breščak, Gorica, 10.000; M. Deveta 10.000; Anica Slo kar 5.000; N. N., Trst, 50.000; N. N., Trst,
100.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: N. N. iz Trsta
100.000 lir.
Za žrtve potresa: K. B. 10.000; N. N.
1.000; N. N. 5.000; N. N., Trst, 50.000; N. N., Donijo, 10.000; N. N., Ricmanje, 10.000; Marchesig Angela 6.000; Pavla Berdon 5.000; Bernard Zuljan 2.000; Lojza Podgornik 10.000; Vanda Mikolj v spomin strica Lojzeta 10.000; N. N. 10.000; Dino 1.500; N. N., Trst, 50.000; ob tretji obletnici smrti Ivana Likar daruje Bole 5.000; družina Franc Podveršič, Gorica, namesto cvetja na grob Antonije Semolič roj. Antonič
10.000 lir.
Za lačne po svetu: ob smrti Andreja Fige 1 j iz Štmavra darujejo po njegovi želji družina Pepi Figelj 35.000 in sorodniki tudi 35.000; N. N. od Sv. Ivana v Trstu
50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Slava Fučka 20.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N. od Sv.
Ivana v Trstu 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Kalili Trsi A
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob
II., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 12.45, 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Ob 17.05 Umetnost...
Spored od 16. do 22. januarja 1977 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Vera in naš čas. 10.00 ‘Praznična matineja. 11.05 Mladinski oder: »V Telabaniji«. 11.35 Nabožna glasba. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.15 Slov. ljudske pesmi. 14.05 Rock-opera: Kajn in Abel.
14.35 Lahka glasba. 15.00 Šport in glasba. Ponedeljek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Obletnica
tedna. 9.40 Koncert. 11.35 Glasba. 13.00 Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 16.00 Slov. glasbeni mojstri. 17.05 Koncert. 18.05 čas in družba. 18.20 Glasba.
Torek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bilo.
9.40 Koncert. 10.30 Liki iz naše preteklosti.
11.35 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji.
13.00	Sestanek. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 15.45 Glasba. 17.05 Koncert. 18.05 Pravo-rečje. 18.15 Slov. zbori. 18.30 Glasba.
Sreda: 8.05 Tjavdan. 9.30 Dogodki iz naše zgodovine. 9.40 Koncert. 10.30 Naši kraji in ljudje v slov. umetnosti. 10.50 Glasba.
14.30 Mladina. 15.45 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni solisti. 17.25 Kaj vam je bolj všeč. 18.05 »Rdeči telefon«, igra.
18.35 Glasba.
četrtek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Nekoč je bi-
lo.	10.30 Pogovori o slovenščini. 10.40 Po pevke. 11.35 Naš posnetek. 14.05 Glasba.
14.30 Mladina. 15.45 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Koncert. 18.05 Nicolo Tom-maseo. 18.25 Cecilijanka '76.
Petek: 8.05 Tjavdan. 9.30 Slovenske žene.
9.40 Koncert. 10.30 Včerajšnji poklici. 11.00 Glasba. 14.30 Mladina. 15.45 Glasba. 16.30 Za najmlajše. 17.05 Deželni skladatelji. 17.30 Lahka glasba. 18.05 Kulturni dogodki. 18.25 Glasba.
Sobota: 8.05 Tjavdan. 9.40 Koncert. 10.30 Družina. 11.35 Pratika. 14.05 Glasba. 14.30 Mladina. 15.45 Poslušajmo spet. 17.05 Iz diskoteke. 18.05 »Vagabund Martin«, prizor.
Šport:
Nova odbojkarska sezona
S prvo tekmo, ki bo na sporedu to soboto 15. januarja v Vidmu v večernih urah, se začne nova odbojkarska sezona tudi za prvo moštvo goriške 0'lympije. Fantje bodo tudi letos branili barve svojega društva v I. diviziji. Otvoritveno tekmo bodo sicer odigrali v gosteh pri videmskem Lambertinu, ,ki spada k favoritom turnirja, zato pa jih bomo lahko videli igrati doma naslednjo soboto, v telovadnici na Komu ob 18h.
Kar se tiče naših, je treba poudariti, da še niso dosegli prave forme, ta bo še prišla v teku prvenstva, zato pa je tudi težko vnaprej napovedovati, kako bo šlo. Ekipa je pomlajena in tehnično zmožna. Manjka pa ji še prepotrebne samozavesti. To se je videlo že na raznih prijateljskih tekmah ali turnirjih, ko je šlo vise gladko, dokler ni šlo napr. za priboritev prvega mesta v turnirju. Takrat nastopi živčnost, pretirana previdnost in podobno, ki po navadi izničita ves vloženi trud.
Malo pred iztekom leta sta se zaključili tudi dve drugi prvenstvi, katerih se je udeležilo naše društvo z dvema mlajšima ekipama. Najmlajši, tj. odbojkarski začetniki, so v pokrajinskem turnirju zasedli drugo mesto; prav tako so si drugo mesto priborili mladinci v svojem pokrajinskem prvenstvu. Ti so odigrali kar dvanajst tekem, konkurenca je bila velika. Škoda, da so si zapravili prvo mesto zaradi spodrsljaja proti veliko manj sposobni ekipi Pie-risa. Sicer pa so naši mladinci pripravili veliko presenečenje z zmago nad Torriano iz Gradišča, ki je zasedla prvo mesto.
Z novim letom so se začeli tudi treningi (telovadne vaje) za začetnike in najmlajše (od 10. do 15. leta starosti). Vršijo se vsako soboto od 16. do 17.30 v telovadnici Lenassi. Za informacije naj se interesenti obrnejo na prof. Kranerja. - P. T.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: ntsgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo