Stev. 159.
Velja po poŠti: ga celo leto naprej K 26-— nt pol leta „ „ 13-— sm ietrt leta „ „ 6-50 en mesec M „ 2-20
V npravniStvu:
ga celo leto naprej K 20—-aa pol leta „ w 10'— četrt leta „ „ 51— 1-70
aa
en mesec „
y Ljubljani, s soboto, Unč 13. jnlljo 1907.
Vji poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mci); za enkrat . ... IS h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za J«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veJkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
PolitKen list n slovenski narod "SSS
Uredništvo i* y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iti
__dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
®e vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Ste«. 74,
Kranjski deželni zbor in" liberalno licemerstvo.
Neresnico za neresnico je Ivan Hribar govoril v državnem zboru. Ni bilo še slovenskega poslanca na Dunaju, ki bi si bil s tako predrznostjo upal govoriti stvari, o katerih mu lahko vsakdo, ki pri nas razmere pozna, takoj v obraz vrže, da ni res, kar jc govoril.
Pravi, da ga »nosi zaupanje njegovih volivcev«. A to zaupanje jc šlo rakom žvižgat, ko je program zatajil, na kateri ie bil izvoljen. Ni res, da je šel na Dunaj, da bi delal za korist »svojemu ljubemu narodu«. To jc »Narod« povedal, ki se je izjavil, da le zato Hribarja kandidirajo, da bi razdiral delo poslancev »S. L. S.« in izkušal ohraniti nenaravne razmere v kranjski deželi, ki jih ogromna večina slovenskega naroda najhujše obsoja. Cez Hribarjevo baharijo, da ie bil njegov govor »izmed vseh edino stvaren«, preidemo s pomilovalnim smehom, ravno tako nad njegovo pritožbo, da je dr. Krek govoril »iz osebnega sovraštva proti njemu« — isti dr. Krek, katerega vse socialno delo ni nikdar služilo nobenim osebnim ozirom, ampak samo idealni stvari, za katero sc bojuje. Zato jc dr. Krek tudi govoril samo slovensko, kar jc moral reči o Hribarjevi politiki, da ne razgrne pred zbornico njegove politične mizerije. a »Slovan« Hribar je na to pred vso zbornico reagiral nemško.
Oglejmo si samo objektivne neresnice, ki jih je Hribar govoril glede kranjskega deželnega zbora!
Rekel je. da stoji njegova stranka na stališču splošne in enake volivne pravice za vse postavodajalne zastope. To pa ni res, kajti šc dne 10. julija t. 1., torej pred par dnevi je glasilo Hribarjeve stranke »Slov. Narod«, priobčil članek proti splošni in enaki voliv-ni pravici.
V tem članku stoji:
»Navdušenje za splošno in enako vol. pravico nam že od daleč smrdi in zatorej izrekamo nado, da se naši napredni poslanci v deželni zbornici z volivno reformo ne bodo dali tako goljufati, kakor so se naši državni poslanci morali dati speljati v državni zbornici. Pri tem ostanemo!«
Torej liberalna stranka ostane pri tem, da ji smrdi navdušenje za splošno in enako volivno pravico, smrdi ji predvsem navdušenje za splošno in enako volivno pravico za kranjski deželni zbor. Za državni zbor je bila liberalna stranka nasprotna splošni in enaki volivni pravici, in dne 10. t. m„ torej ravno drugi dan po Hribarjevem govoru v državnem zboru (9. julija), se izreka liberalna stranka proti splošni in enaki volivni pravici! Kako jc mogel dne 9. julija Hribar na Dunaju trditi, da stoji njegova stranka na stališču splošne in enake volivne pravice, če jc pa dne 10. julija glasilo njegove stranke izjavilo, da mu navdušenje za splošno in enako volivno
LIJICK.
Koto zdravljenje hromih.
Interesanten dogodek priobčuje »Ne\v-Yorška Morgenzcituug« o metodi, katere se je poslužilo, da bi se hromeč ozdravil. Tu označeni slučaj sc tiče nekega gledališkega strokovnjaka, ravnatelja nevvyorške opere, Henrika Conrieda. Conried je zbolel približno pred pol letom radi mrtvouda v nogah, boleznijo, ki sc imenuje od strokovnjakov »loco-inotor ataxia«, in za katero mu ameriški zdravniki niso mogli obljubiti zdravniške pomoči. Bolnik jc potlej poklical 70 let starega nemškega učenjaka profesorja Fršinkla iz Berolina v Newyork, in ta sc jc sešel pred petimi meseci z gledališkim ravnateljem. Pojasnil je po skrbni preiskavi, da bo bolnik spet lahko hodil, čc sc podvrže šest- do dva-najstmesečnemu lečenju, pri katerem sc mora učiti hoje kot otrok. Nemški učenjak Jc zahteval po poročilu newyorškega lista za zdravljenje 30.000 dolarjev, ki so mu bili dovoljeni. Sklenilo se jc. da sc bo zdravljenje smatralo kot uspešno šele, kadar bo mogel Conried prehoditi v eni uri tri milje prosto brez palice in poleg tega šc navadne stopnjice brez opore.
pravico smrdi? Ze iz tega dejstva sc vidi ves humbug, ki ga uganja Hribar in njegova stranka!
Hribar jc ljubljanski župan, in on je kriv, da sc za ljubljanski občinski svet nc vpelje pravičnejši volivni red. Ze tri leta so pretekla, kar jc slovesno obljubil, da predloži načrt bolj demokratičnega volivnega reda. Kar je predložil je bilo šc stokrat slabše kot vladna predloga za deželni zbor. A tudi to je zadržal, ker sploh nobene volivne reforme nc- mara, ker je politični reakcijo narec najhujše vrste, nasprotnik vsakega demokratičnega stremljenja, in ki je kriv, da je zaostalo in odrevenelo ljubljansko mesto zastopstvo ravno zato, ker Hribar neče nobene demokratične volivne reforme. Iz Hribarjevega nasprotovanja volivni reformi za ljubljanski občinski svet sc vidi, da jc laž iu hinavstvo, kar je govoril o svojem navdušenju za splošno in enako volivno pravico.
Hribar je govoril o »programu liberalne stranke« ter ga imenoval »program naše stranke«. A tisti Hribar jc ta program zatajil, zatajil jc zahtevo ločitve cerkve od države, zatajil jc zahtevo svobodne šole. Proti Hrva-tem ie ta program zatajil in obsodil, proti Slovencem sc pa na ravno isti program sklicuje. Ali ic mogoča večja hinavščina?
Potem sc je drznil trditi Hribar, da sta on in dr. Krek glede splošne in enake volivne pravice prišla »na isto stališče«. Kolika predrznost! Stališče dr. Krekovo in Hribarjevo je diametralno nasprotno, kajti dr. Krek pošteno hoče splošno in enako volivno pravico ter zahteva zato, da se ji toliko časa približujemo, da jo dosežemo, Hribar je pa ne mara, in zato išče jalovih izgovorov, da bi sc izognil edini poti, ki vodi do nje.
Nato pa Hribar kar naenkrat izpremeni taktiko in načela ter pravi, da bi demokrati-ziranje deželnega zbora koristilo »reakcionar-cem« in škodovalo »naprednjakom«. Isti Hribar, ki sc je proti Hrvatom izigral kot »krščanskega demokrata«, naenkrat krščansko demokracijo proti Slovencem zmerja, da jc »reakcionarna« in jo pobija, sebe pa povzdiguje kot »naprednjaka«. \Ii gospodje Hrvatje ne vidijo, da tu nekaj ni prav?
Smejati sc mora vsakdo, ko sliši potem Hribarja, ko patetično deklamira, da bodo »napredne stranke« z vso vehemenco in neprestano zahtevale splošno in enako volivno pravico«. Puhla deklamacija! Kot župan in kot poslanec pa Hribar nič druzega nc premišljuje, kakor da bi splošno in enako volivno pravico in sploh vsako demokratično volivno reformo preprečil.
In preprečenju demokratične volivne reforme je bil namenjen ves prazni in puhli Hribarjev govor, in sicer v taki meri, da se ui strašil cclo izreči očitnih neresnic. Hribar je trdil, da obstoji danes žc slovenska večina v kranjskem deželnem zboru. Kolika hinavščina! To trdi tisti Hribar, ki jc podpisal zvezo z Nemci, da sc jc nared la nemškutar-ska liberalna večina proti slovenski manjšini,
»Brez nadaljnega odlašanja jc začel sedaj profesor Frankcl z zdravljenjem bolnika, ki je obstajalo izključno Ic v električni pripravi. Uspeli je bil zelo znamenit. Conried se je počutil dan za dnevom slabšega in ob dnevu zaključka operne sezone ni mogel več iti po sobi niti na bergljo oprt. Cim obupnejši pa jc postajal Conried, tem bolj jc učenjak upal.
»Danes sva žc tako daleč,« mu je razložil nekega dne. »Sedaj ste sc v resnici izvrstno naučili hoditi, in šele danes morem začeti s tem, da vas naučinl hoditi spočetka po svoji metodi.«
Prvi aparat, ki jc prišel v porabo, jc bila vrsta lesenih steklenic v obliki kegljev, ki so bili postavljeni ua postelji in so se sami po sebi postavljali, čc jih je podrl. To pa ni šlo. Conried jc sunil iu prevrnil steklenico, pa ne one, katero je nameraval podreti. Mišice so bile pokvarjene, njegova noga ui mogla dirigirati. Ce jc hotel Conried suniti na levo, ie zadel na desno. Štiri ure na dan jc sedel pred navedenim aparatom. Okoli enega tedna se je uril z neutrudno potrpežljivostjo s čudovito igračo, dokler slednjič ni vedno bliže prihajal svojem cilju. Spojitev med njegovimi živci, dobro voljo Iu členi sc jc počasi uravnala, in prav kmalu je mogel Čonried z nogo zadeti vsako stcklcuico, na katero je nameril. Ko jc bilo žc tako daleč, se jc preselil Conried v Beroljn, kjer je v hotelu »Cesarski dvor« nadalieval »učenie« v spremstvu pro-
ki jc poslal nemškega zastopnika v deželni šolski svet, vsled česar sc zdaj nastavljajo nemški profesorji in ravnatelji in vsled česar se odbijajo vse upravičene zahteve slovenskega ljudstva.
Zdaj stoji proti 16 slovenskim poslancem Hribarjeva liberalno - nemškutarska zveza 20 protiljudskih poslancev iz veleposestva in iz večinoma uradniških mestnih kurij. Po vol. reformi, kakor jo vlada predlaga, bi bila nemškutarska zveza razbita, veleposestvo bi izgubilo svojo hegemonijo, iu stalo bi proti 10 Nemcem 36 Slovencev. Pa tudi to bi se izpremenilo tekom nekaj let, kajti tudi onih 10 nemških veleposestniških mandatov bo kmalu slovenskih po naravnem razvoju. Da na je pa možnost, da če se sedaj ta brez dvoma za Slovence jako ugodna volivna reforma sprejme, pride kmalu ugodna prilika, ko se dobi dvetretjinska večina za šc radikalnejšo spremembo, ki bi dala našemu ljudstvu šc večjo ugodnost. Kdor jc pošten prijatelj demokracije, bi vedel, kaj mu je storiti, Hribar pa hoče, da ostane sedanja vnebovpijoča krivica ■/. nemško hegemonijo.
Zakaj sc Hribar niti z besedico ni upal ovreči dejstev, ki mu jih jc dr. Krek ob soglasnem pritrjevanju vseh slovenskih poslancev s Kranjskega našteval? Zato mu tu šc enkrat priobčimo dejstva, ki iih ic navedel dr. Krek.
Dr. Krek jc izvajal:
»Leta 1904 jc liberalna večina, li kateri pripada tudi zastopnik ljubljanskega mesta, predložila poročilo ustavnega odseka v prilogi z dne 13. oktobra, v kateri predlaga, naj se obstoječim volivnim razredom priklopi nov sp'<išni volivni razred, kateremu naj sc priznajo k večjemu štirje mandati. Od teh bi pripadal eden mestu Ljubljani, drugi večjim industrijskim krajem, zadnja dva mandata pa ostalim delom dežele. In v istem poročilu je predlagala ista liberalna večina, da bodi za sklepanje o nasvetovanih izpremembah dež. volivnega reda, potrebna navzočnost štirih petin vseh članov deželnega zbora in pritrditev vsaj treh četrtin navzočih.
Leta 1905 so poslanec Hribar iu njegovi tovariši glasovali za našo rcsolucijo, naj vlada izdela iu čimpreje predloži deželnemu zboru načrt novega volivnega reda za deželni zbor na podlagi splošne, enake in tajne volivne pravice. (Klici: To jc liberalna doslednost! Komedija!)
Minolo leto pa ic vlada predložila zbornici načrt, po katerem bi sc ustvarila nova četrta kurija z 10 novimi, slovenskimi mandati. (Cujte! Cujte!) Na ta način bi slovenski poslanci v deželnem zboru kranjskem dobili ogromno absolutno večino nad zastopniki veleposestva, ki so, kakor znano, sami Nemci. Deset nemških poslancev zastopa okroglo 50 nemških veleposestnikov. In kaj so storili poslanec Hribar in tovariši? (Klici: Cujte I) Z obstrukcijo so preprečili to volivno reformo, ki v novi, četrti kuriji prizna in izvaja načelo splošne in enake volivne pravice tudi za de-
=
fesoria Fninkla. Nazadnje jc prišel neki aparat drugačnega sistema na vrsto. Na tekali-šču med dvema ograjema so bile po Conric-dovi nogi pomerjene zaznamovane stopinje, po katerih je moral bolnik hoditi. Tudi to spočetka ni šlo. Noge niso ubogale, razmikale so se v stran in sc niso postavljale po zaznamovanih sledovih. Kmalu pa sc jc tudi tega naučil. Vedno varnejši jc postajal bolnik v premikanju nog, zmerom redkeje sc jc pripetilo, da ni mogel noge postaviti na začrtano stopinjo, vedno varnejša so bila premikanja.
Po tem sistemu so jc naučil Conried prosto. pokonci in ravno tako dobro po ovinkih hoditi. Tedaj so bili sledovi nog numerirani, in Conried jc stopal kot majhen otrok okoli, med tem ko je njegov učitelj štel ena, dve, tri, štiri itd.
Na lesenih stopnjicah, katere jc sam tjakaj pripravil, sc jc Conried naučil hoditi po stopnjicah gladko na isti način, najprej s pomočjo ograje, pozneje čisto prosto in brez opore. Tudi tu so bile stopinje natančno zaznamovane.«
Danes je ravnatelj Henrik Conried gotovo že tako daleč, da prosto po obljudenih ccstali, varen in brez slabosti hodi in siccr v normalni hitrosti vsakega drugega izpreha-jalca. In po nasvetu profesorja Fninkla jc skoro gotovo, da bo Conried, ako nc nastopijo kakšni dosedaj šc neznani zadržki, po dolgih letih zopet postal gospodar svojih nog.
žclne zbore. (Klici: Škandal! To jc nečuveno! To jc posledica nemškoslovenske zveze! To je Slovan! Poslanec Hribar ugovarja.) Dr. Krek: Ako ste odkriti in pošteni, potem morate priznati, da ste vi in vaši tovariši leta 1904 s svojimi predlogi v ustavnem odseku več privolili Nemcem samo za štiri nove slovenske mandate, nego mi, ko bi po vladnem načrtu dobili deset mandatov. (Tako je! Živahno pritrjevanje.) Siccr pa smo bili in smo danes odločni zagovorniki splošne in enake volivne pravice tudi za deželni zbor. Bili pa smo prisiljeni dovoliti Nemcem za dogleden čas isto »sekuritetno klavzulo.« Ako namreč nemški veleposestniki zapuste deželno zbornico, je sploh vsaka izprememba deželnega reda in deželnega volivnega reda nemogoča, torej tudi četrta kurija izključena! V tem slučaju torej smo sc morali pokoriti slučaju razmer. (Klici: Tako jc! Poslanec Hribar: Ik>-dem vam odgovarjal!)
Hribar ie odgovarjal, a na ta dejstva ni Odgovoril. Z neresnicami je hotel zakriti dejanski položaj.
Neresnico je govoril Hribar, da sc po vladni predlogi vzemo mestom mandati, kajti to jc ravno, da po tej predlogi ostane mestna kurija neizpremenjena.
Neresnico ic govoril Hribar, da so liberalci začeli obstrukcijo šele, ko se jc hotela »po nasilstvu predloga brez tretjega branja en bloc sprejeti.« Tu jc Ivan Hribar vpričo zbor-nicc govoril javno neresnico. Kajti liberalna stranka jc začela obstrukcijo žc v odseku. Takrat jc dr. Tavčar med sejo šc v odseku obstrukcijsko večerjal. Liberalci so kar naprej onemogočili vsako volivno reformo. Kar govori Hribar o »nasilstvu«, da bi sc pred-lc ga sprejela brez tretjega branja, je smešno žc zaradi tega, ker to nasprotuje poslovniku in je nemogoče. Gola iu jasna resnica jc, da so libcralci s Hribarjem na čelu obstruirali edino Ic zato, ker so iz sovraštva do ljudskega zastopstva slovenskega hoteli že kar a priori preprečiti vsako volivno reformo v korist slovenskemu ljudstvu.
To so torej nercsnice, s katerimi je hotel Hribar postaviti vso zadevo na napačno podlago. Dejstva ga obsojajo. Zdaj pa poglejmo, kaj napoveduje za bodoče!
Tu sc kaže zopet vsa hinavščina, s katero hočejo liberalci preprečiti soglasno zahtevo vsega slovenskega ljudstva na Kranjskem.
Glede bodočih pogajanj Hribar najprej hinavsko izjavlja, da »nc ve, ali bodo pogajanja dovcdla do kakega rezultata.« Tako? Čc je Hribar ves vnet za splošno in enako volivno pravico in stoji z dr. Krekom »na istem stališču«, potem morajo ta pogajanja vendar imeti rezultat. Zakaj ne?
Tu je pa iznašel ženialno zapreko: Predsednik Schvvarz ni pripravna oseba za posredovanje. Klasično! Schwarz ali Wcis ali Blau— to je za nas vendar vse eno. Hribar je sklenil svoj govor z besedami: »Zale misli v srcu ni . . . Naj pride do tega, da sc snidemo
P'smc Boltotujti Pepeta.
Gespud redehter!
Uni sa pa res iz mana začel tku u-kul hodet, kokr de b jestressvin-ka prjahu u Iblana. Kcdr jm kej u glava pade, pa
prideja h men iu me pr mojmo dele gor dr-žeja. Tega more bt en-kat za useli konc! Jest sm iblansk purgar in pugervam, de se iz mana drgač
ukul gre. Kdur čc ud mene kej mt, al pa iz mana tu al pa un guvort, more pridet h men sani ub seboteh ud II du dvanajsteh upoune. Ub tem cajt um jest Idcm na frej vola dan, jm talu svete, čc u pa ker preveč sitn, ga um pa
k složnemu in skupnemu delu za blagor naše domovine.« Ce to ni laž, potem se lahko takoj naredi volivna reforma za kranjski deželni zbor v demokraškem smislu, ki se bo kar moči približevala Hribarjevemu »idealu« — splošni in enaki volivni pravici.
Mi čakamo, kaj si bodo sedaj še novega izmislili liberalci. Poštena |x)t ie le ena: Pridobiti slovenskemu ljudstvu vstop v deželni zbor kranjski. Vse drugo je hinavščina in li-cemerstvo!
Tedenski pregled
V škofovske pravice ie posegla vlada v škofiji na Krktt. Ondi je dosti krajev, kjer bivajo ediiiole Hrvatje, ali so pa vsaj v pretežni večini. Biskup dr. Mahnič je naročil ka-tehetom, naj poučujejo v šoli pri malih otrokih, ki italijanščine ne znajo, v materinščini, dokler se ne priuče italijanskega jezika. Lahi pa so dosegli, da je ministrstvo prepovedalo rabo hrvaškega jezika s pripomnjo, da bo vlada sama nastavila posvetne veroučitelje, ako bi se biskup ne vdal. — Dr. Mahnič je v obširni spomenici dokazal, da je ravnanje vlade krivično in da je le v materinem jeziku mogoče doseči uspehov pri verskem pouku.
Okrajni glavar creski je že nastavil svetne učitelje za verouk namesto duhovnikov. Vlada je s tem posegla v jurisdikcijo škofovo in biskup Mahnič ie izdal pastirski list, ki v njem razlaga vernikom krivično ravnanje vlade in razglaša, da svetni učitelji nimajo pravice poučevati veruka, ker nimajo poslaništva od cerkvene oblasti. Upamo, da bo o tem govoril tndi državni zbor.
Veselo gibanje se je začelo na Goriškem po volitvah. V ospredje je stopilo delovanje »Kmečkih zvez«. Na Cerkljanskem je taka zveza že ustanovljena, ajdovska, goriška in tolminska so že tudi imele ustanovne shode, tudi na Kanalskem in na Krasu je delo zanio v tiru. Oni pošteni kmetje, ki so jih premotili pri zadnjih volitvah takozvani agrarci, da so ž njimi volili, prihajajo sedaj pod zastavo »Kmečkih zvez«.
Državni zbor. »Slovenec« od srede ie prinesel celotni govor dr. Kreka, ki je z njemu lastno spretnostjo dokazoval potrebo, da se demokratizirajo vsi zastopi, zlasti tudi deželni zbor. Kot protigovornik je bil oglašen Hribar sam. ki je mislil, da bo oslabil globoki vtis Krekovega govora. To se mu pa ni posrečilo, ker je odgovarjal jako medlo in dolgočasno. Tudi on je govoril, da je njegova stranka za splošno in enako volivno pravico, seve, ker je minister pred par dnevi povedal, da takega zakona ne predloži v sankcijo. — Zbornica je s 193 glasovi proti 158 odklonila nujnost predloga za uvedbo splošne in enake volivne pravice za deželne zbore.
Deželnobrambeni minister je odgovoril na nujni predlog, naj se vojakom dovoli ob času žetve dopust ter poudarjal, da so težave, ker ni čas žetve povsodi isti in ker se ob tem času vrše vaje, ki so neobhodno potrebne. Vzlic temu je vojaška uprava uvedla za poskušnjo v lvovskem armadnem zboru za kmečke sinove 14-dnevne dopuste, da gredo pomagat domačim. Ako se bo obneslo, se bodo vpeljali splošni dopusti.
9. julija se je začelo prvo branje proračunskega provizorija, pri kateiem poslanci navadno obrazlože svoje želje in težnje. »Slovenski klub« je omenil, da se debate pri prvem branju ne udeleži. Drugo branje bo v četrtek. — Po nasvetu dr. Susteršiča je bilo sprejeto, da se njegov predlog o izpremembi društvenega zakona brez prvega branja izroči ustavnemu odseku. — Konec zasedanja bo 23. t. m. — V torek se je izvršil ustanovni shod državnozborske svobodne agrarne zveze, ki šteje 263 članov. V načelno svetovai-stvo za Kranjsko ie izvoljen poslanec Demšar. — Cehi se bodo zadovoljili s tem, da se češke interpelacije in predlogi spreimo v zapisnik poleg nemških prestav, češki govori pa se spreimo v državnozborsko korespondenco.
Huda nima. Strašna toča je pobila preteklo nedeljo docela vse poljske pridelke v Kopanju, na Turjaku in Dobrniču. Na mnogih.
tt.d vn vrgu. Tu nej s zamerkaja tud uni, gespud redehter, de nej me nekar na nadlegujeja pr usak prložnast, ampak sam ub seboteh. Za dubet um pa ub tem cajt pr fajmeštre u ekstra-cimre. Jest mam preveč drugeh uprauku, de b biu tlela Idem zastojn, kokr ubčinska gmajna. Sei sa še gespud žepan dežeinga stolnga mesta Iblane sprevidi, de tu na gre. de b bli tlela zavle tisteh bogeh deset taužent krone, ke jm jh rotuž plača, Idem zmeri za pajaca in de b itn tlela tlaka delal; sej je čezinčez zadost, če prideja usaka sebota za ena ura na rotuž pu-gledat, če tist mesec u turne še prou kaže in pa če sa napisi cest in gas še u ta star vorng pu sluvensk in pu nemšk. Misija, de sa tu mačkene souze, tkula iz Dunija u Iblana hodet, pusebn zdej, ke se maja ttilk tisteh govaru za u državnmo zbore za napiflat, de jh gespud dohtar Krek u kozi rtih na uženeja. Tu ni nu-ben špas! Kene, zdej se morja na Duni za vu-liuna reforma za deželne zbore am jemat, de ja skus sprauja in puslance zažihravat, de sa že ud nekdi za splošna vuliuna pravica in de sa u deželnmo zbore tekat sam zatu muska špilal, k jm je biu douhčas in de sam zatu ne psteja ubčinskega sveta refurmirat, de se na b reki, de sa tu prsilen naredi; uni čja raj še pedeset let pučakat, de pol use iz frej vole nardeja, kedr u Mulavrh use klerekalce in suc;aliste pumuru. Pol se morja enkat spet sucjaldemukratm šmajhlat, drukat spet kr-šanskm sucjalistm in tku naprej. Ja majn liber, tu ni kar tku, kokr de b kašn koz pud rep plunu. Tu je treba en lep perejon tnežganu, de se use tu tku lčpu skp sprau.
Uni kratk in mal na veja, kuku se more donaons naša puiitka naprej peiat, de se iz
krajih se prav nič ne pozna, kaj je rastlo. Nevihta je podirala drevje in kozolce. — Poslanci Povše in tovariši so takoj vložili nujni predlog za podporo.
Stavka mizarskih pomočnikov v Ljubljani. Pomočniki hočejo vztrajati toliko časa, da se jim ugodi. Mnogo jih je šlo za delom iz Ljubljane. V sredo so jeli delati pri mojstrih Ro-jinu, Primožiču in Petrinu, ker so toliko ugodili, da so delavci mogli pogodbe sprejeti.
Japonci se oborožujejo. Vsako gibanje Japonske skrbno opazujejo zlasti Rusi, pa tudi Angleži in Amerikanci. Mornariška uprava japonska je naročila zopet nove topove pri Krtippu. Američani so poslali 18 bojnih ladij v Tihi ocean; znano je namreč, da so Japoncem zelo všeč Filipinski otoki, ki ne leže daleč od Japonske in ki jih je Amerika priborila od Špancev. Najbolj v nevarnosti pred Japonci so seveda Rusi, ki bodo prejkoslej izgubili vse morsko obrežje ob vzhodni Aziji.
Hrvaško-ogrski spor. Člani hrvaške koalicije so sklenili, da ostanejo še nadalje skupaj in da se brez vodstvenega dovoljenja noben član ne sme pogajati s strankami izven koalicije. — Govori se, da bo hrvaški sabor v jeseni razpuščen. - - Glasilo Vatikana »Osser-vatore Romano«, kakor tudi peterburški list »Novoje Vremja« grajata mažarsko nasilje proti Hrvatom z opominom, naj se Mažari vendar enkrat lotijo trezne politike v korist cele monarhije. — Bivši hrvaški podban. Nikolič je v zbornici magnatov protestiral proti Košutovemu nasilju, nakar so hrvaški člani magnatske zbornice zapustili dvorano.
Rusija. Piše se, da se pripravlja revolucija po celem cesarstvu. V sredo so zaprli v Peterburgu 550 oseb, med njimi več dam, ki so v zvezi s teroristiško agitacijo. — Slaba letina in pomanjkanje preti v 17. gubernijah.— Na postaji Proskurov blizo Odese se je pripetila strašna železniška nesreča, ker so neznani zločinci odstranili del železniškega tira.
Raznoterosti. Pri Dunaju so sezidali novo blaznico. ki obsega skupno 60 poslopij ter je v nji prostora za 2200 bolnikov. Vsa naprava je podobna majhnemu mestecu. V Milanu so anarhisti in svobodomiselci ob priliki obhoda na proslavo Garibaldiju pri cerkvenih vratih kapucinske cerkve z noži razmesarili dva redovnika, ki sta branila, da ne bi divja druhal onečastila svetišča. — Znani ruski general Li-nevič je imenovan za carskega namestnika na Daljnjem Vzhodu. — Cuje se, da hoče vlada še enkrat poskusiti doseči sporazumljenje med strankami na Kranjskem glede na volivno reformo za deželni zbor. Ako bi se pogajanja r&zbila, bodo razpisane nove volitve. — Ker je Hribar na Dunaju podpisal program, ki ima krščanskodemokratično podlago, — v Ljubljani pa ie načelnik stranke, ki se je izrekla za program francoskih framasonov, — vprašujejo vsekrižem: Kateri program je sedaj veljaven za Hribarja? — Nov telovadni odsek se, je ustanovil v Horjulu. — V Bohinj prideta na oddih ministrski predsednik baron Beck-. in bivši železniški minister. VVittek. Min-olo nedeljo je utonil v Ljubljanici fotografski pomočnik K. Ditrich. - Govori se, da je Proft umaknil prošnjo za ravnatelja v Ljubljani. — Lansko leto je v Sev. Ameriki umrlo vsled železniških nesreč 5845 oseb, 38.687 pa je bilo ranjenih. — Novi 20-kronski bankovci pridejo v promet; kovali se bodo tudi novi cekini po 100 K. — Koncem julija pripluje v Trst japonska eskadra. — Reško pristanišče bodo znatno povečali. — V gorovju »Črne prsti« so našli mrtvega turista. J. Tominca, starega okrog 24 let. — V Ljubljani se je mudil nadvojvoda Leopold Salvator tri dni ter je bival v hotelu »Union«, ki je bil bogato dekoriran. Ravnatelj je visokega gosta primerno pozdravil. — V Sankongu pri Kantonu je zgorelo gledišče in 500 ljudi. Več sto oseb je težko ranjenih. — Belgijska kraljica utegne postati vratarjeva hči, sedaj baronica Vanghan. Listi govore, da se ie kralj Leopold II., oče grofice Lonyay, morganatično oženi! z njo in da deluje baronica nato, da postane njen sin naslednik Leopoldov. — Slov. moško učiteljišče bo prestavljeno iz Kopra v Gorico po prizadevanju princa Hohenlohe. Lahi sicer kriče in oporekajo, —
no naprej pride. Sluvenska ludska stranka kar naprej iz glava skuz zid rine in na gleda ne na desna, ne na leva plat. Uni nej pa ptt-gledaja leberalce mal bi na tank, pa se jm morja uči udpret, če b jh mel prou iz šuštar-skem poparn zapopane. Leberalei sa prefrigan skuz in skuz, zatu uja pa tud še enkat neki ra-tal. Vidja, leberalna stranka s je izbrala u soj udbor ta nar bi navihane muže in te muže sa pugruntal, de na nia nekamer naprej pršli, če uja usi u en rtih trubil, zatu sa s med saba role tkula razdelel: edn more bt leberalc, ta druh klerekalc, ta trek suejaldemukrat, ta četrt kršansk suejalist, usi ta druh udbornki, ke še čez ustaneja, morja bt na — nemšku-tari. Na ta viža se na morja nekol nobenmo zamert in use u deujal za taka leberalna stranka. Pr prhodneh vulitvah se u pa pukazal, de sa iz tem ta prava zadel. Tu je puiitka, gespud redehter! Dohtar Taučar, ket pen zjoniran obrkumandant, je pa aristukrat in tku maja use na soj plat.
Pa pestima za dons puiitka, sej uma imel še dost cajta u pulitk beleštrat in nej jm raj puvent, kuku je biu n Prag, kamr sa me pu-slal na ubčinske stroške, de sm vodu iblanske ubčinske svetnike, ke sa se tud za badava u Prag pelal, in jh kumenderu, kdaj morja žiuja upit, kdaj klubuk u Ift vržt in pa de sm najne ahtu de nisa preglutx,k pugledal u glaž, zatu ke melnišk rdeč vin in pa burgundec jm je šou iz ta nar večm apetitam pu goutance dol. Astn, ke sma pršli u Praga, sma tku »Na zdar!« upil, de sma kar žejn ratal in se jc dr. Trillar u kuči ves cajt udkrit pelu in sma kumi čakal, de sa nas pugostl u mestn dvu-ran u Startno meste. Prei sma se dal usi ud
a naši državni poslanci bodo skrbeli, da dobi središče goriških Slovencev, — slovensko učiteljišče, ki ie bilo doslej v gnezdu laške ire-dente. — V nedeljo bodo blagoslo'vili temeljni kamen pri narodni šoli v Št. Jakobu na Koroškem. — Letos obiščeta našega cesarja španski kralj in kraljica. — Ravnatelj ljubljanske gluhonemnice je neznano kam izginil. — Nevarno je zbolel prelat in kanonik J. Rozman.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, 14. julija: Bonaventura, Just, Groznata; ponedeljek 15. julija: Henrik, Vladimir; torek 16.: Devica Marija Karmelska; sreda 17.: Aleksij, Ge-neroz; četrtek 18.: Katnil, Miroslav, Simforoza s 7 sinovi; petek 19.: Vincencij F3., Makrina Ludovik; sobota 20.: Marjeta, Ceslav, Elija.
Mažari, Srb! in Hrvati.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Bratstvo med Mažari iu Hrvati. — Srbsko-mažarski dnevi v Belgradu. — Odpovedan obisk. — Mesto v Budimpešto v Zagreb. — Bel-grad kaže Mažaroin osle.
B e 1 g r a d , mes. julija.
Tedaj, ko je donel po Hrvaškem in v Budimpešti slovesen glas. da sta se pobratila Hrvat in Mažar, začele so tudi med Srbi v Srbiji rasti simpatije za Mažare. Da dobi ta medsebojna naklonjenost konkreten izraz, je »Srpsko novinarsko društvo« povabilo na obisk v Bel-grad mažarske časnikarje, pisatelje in politike in o Binkoštih 1906 obhajalo se je v Belgradu pobratimstvo med obema narodoma. Razigrani vsled srčnega sprejema in omamljeni od sladkega srbskega vina so Košutovci prisegali. da ostanejo večni prijatelji Srbov; saj jim je bila takrat srbska pomoč neobhodno potrebna, da vržejo Fejervaryja in ukrepe svo. je stališče. Belgrajske svečanosti so Košutu in njegovim pristašem zelo pripomogle do zmage, a vendar so kaj hitro pozabili, kaj so jim bili Srbi v onem kritičnem času, pa so bili in so še sedaj kamen izpodtike pri trgovinskih pogajanjih med Avstrijsko-Ogrsko in Srbijo. V istem trenutku, ko so uvideli, da jim prijateljski odnošaji s Srbi na Dunaju lahko več škodijo, nego koristijo, pa so viteški Mažari neviteško pokazali hrbet Srbom in Srbiji . .
Preteklo jesen bi bili morali Srbi Maža-rom vrniti obisk v Pešti. Toda precej ohlajeno prijatelstvo Mažarov napram Srbom, še bolj pa njihovo kulturno in nasilno obnašanje proti Hrvatom in Srbom na Ogrskem, to je bilo vzrok, da je »Srpsko novinarsko društvo« — v Srbiji prvi iu najvplivnejši agitator za sporazum z Mažari — definitivno sklenilo, da ne poide v Budimpešto, kajti s tem reši sebe in Srbe velike sramote in zaničevanja, katero bi jih zadelo ako gredo na obisk k Mažarom.
Mesto v Budimpešto sklenilo je društvo, da priredi izlet časnikarjev, pisateljev in politikov v Zagreb, da š tem.izrazi svojim bratom Srbom in Hrvatom naklonjenost v boju z Mažari, v katerem se biiejO za svoj materni jezik. Ta boj tukaj vsi odobravajo. Vsi časniki brez razlike barve hvalijo nastop poslancev v državnem zboru v Budimpešti in jih bodre, naj vztrajajo v boju, v katerem bodo zmagali, saj je pravica na njihovi strani.
Dan odhoda še ni določen, a gotovo bo v nedeljo, dne 29. septembra. V Zagrebu bodo ta sklep srbskih časnikarjev gotovo z veseljem pozdravili in Srbi so prepričani, da bode sprejem istotako prisrčen, s kakoršno ljubeznijo in navdušenjem za Hrvate bodo pohiteli v Zagreb v objem k svojim bratom.
Toda Belgrad je še na drug viden način pokazal svoje simpatije za Hrvate in proti Mažarom. Godba kraljeve garde je priredila koncert. Dosedaj je občinstvo vedno zahtevalo, da mora godba zaigrati Rakoczyjevo koračnico, vesel spomin na lepe srbsko-mažarske dneve v Belgradu. Tudi tedai so nekateri zahtevali Rakoczyjevo koračnico, toda komaj so zado-neli prvi zvoki, zaorilo je od vseh strani silno žvižganje, da je morala godba takoj prenehati. Z izžvižganjem Rakoczy.ieve koračnice so hoteli Belgrajčani pokazati Mažarom na jasen
Franketeta pulbirat. Ke sma se tku tnal prah pu gerle puplahnil iz vitiam in šunknam in ta-km sladkarijam, pa duša dobr prvezal, je začeti pa guvort prask žepan. Pol sa guvurl še Francozi, Englendari in druh, k jh pa jest ni-sm zastopu. Ta nar bi med ustn se je pa seve-de udrezu dr. Trillar, k .ie reku, de se mama za use sam Celim za zahvalt, de sma du zdej zmeri sam pu nhneh stupinah hudi 1 in de uma budil tud še zanaprej in sam ttt me gifta, de je puzabu puvedat, kuku se je u iblanskm ubčinskrn svete za Profta putegvou. Jest sem ga ceu cajt, ke je guvuru, ke u rebra suvati in mu šeptou na ušesa, de nej še puve, pa ke je moti že soj govor drgač napiflan, mu pa tu nekamer zravn ni pasal. Ce b dohtar Trilllar še tu puvedu, vem, de b ga Cehi iz ta nar večini veselam na rama uzdignel in — vn nesl.
Ke sa Cehi sprevidi pu mojmo kumandi-rajn, de sm gvišn pr Siuvenceh bi za ta velega, je pršou hitr h men en češk žurnalist in me je začeti puprašvat, kuku in kaj je kej na Krajnskm nouga. Jest sm mu puvedu, de Ma-telič u Buhin hutcle ptica in de u zdej preuzeu tud pucajnc ush hutelu na ta nou železne. Pol sm mu puvedu. de je dohtar Trilllar stavu u iblansk ubčinsk sei, de nej se gasa pred ta nova gimnazija u Iblan imenuje Proftova gasa in de je derehtar Šubic ta predlog na use kri-ple zaguvarju. Pol sm mu puvedu, de Leuc in Crniuc še nista ratala hofrata, čeprou sta se za nemškega derehtarja Profta putegnila, ampak de je Leuc še zmeri predsednik »Sluven-ske Matice« in de mu Siuvenci še zmeri ku-plemente delaja. Pol sm mu puvedu, de se je Taučar ud žalast zjoku, k je zvedu, da ga je
način, da se je prijateljstvo Srbov proti njrn ohladilo in da ne morejo računati na srbskt pomoč, ko s tako brutalnostjo preganjajo nji hove brate.
Ta dejstva zadoščajo razsodnemu člove ku, pa tudi Mažarom v dokaz, da Srbi nočejt biti igrača v tujih rokah, najmanj pa v roka! Mažarov in to še celo proti rodnim bratom
Državni zbor.
Dunaj, 12. julija.
Odpis državnih posojil vinogradnikom.
Poslanec dr. Hočevar, dr. Žitnik in tovariši so danes vložili naslednji predlog:
V smislu zakona z dne 28. sušca 1892, številka 61, je država dovoljevala vinogradnikom za obnovitev po trtni uši okuženih in uničenih vinogradov brezobrestna posojila. Ta posojila bi se morala po preteku desetih let vrniti v desetih obrokih. Zakon z dne 4. aprila 1902, številka 136, pa določa, da se obroki vračil podaljšajo na dvajset let.
S pomočjo države in dežele je bilo mo-goče obnoviti mnogo vinogradov. Tako je bilo na Kranjskem n. pr. od 11.631 ha vinogradov okuženih že 97 odstotkov in mnogo popolnoma opustošenih. V vipavski dolini in v mnogih dolenjskih občinah, deloma tudi na Kra.su, pa je vinoreja edini ali glavni vir dohodkov. Zato je v dotičnih krajih zavladala največja revščina, ker si prebivalstvo brez pomoči ni moglo obnoviti vinogradov. Zadnja leta pa je bilo obnovljenih zopet 4200 ha, torej dobra tretjina vsega vinorejskega površja. V ta namen ie država dovolila 3294 vinogradnikom posojil v okroglem znesku 580.000 kron,, pro hektar torej 566 kron. Tega državnega posojila je odplačanega doslej okroglo 80.000 kron, dolga še okroglo 500.000 kron.
Ti vinogradniki pa so večinoma najrevnejši posestniki,, katerim še toča in druge uime provzročajo mnogo škode. Ker so tudi delavci jako dragi, je pač jasno, da mnogi vinogradniki težko ali pa sploh ne bodo mogli vračati teh posojil. Ako pa se jim odpišejo ta državna posojila, zagotovi se jim gospodarski obstanek ter okrepi njih davčno moč. Konečno: se ne sme prezreti, da obnovljeni vinogradi šest do osem let ne donašajo primernih dohodkov. Z ozirom na ta dejstva podpisani predlagajo, naj se ta državna posojila popolnoma odpišejo, predlog pa naj se izroči poljedelskemu odseku. Predlog se seveda razteza na vse vinorodne kraie.
Zavarovanje za starost in onemoglost.
Poslanci Gostinčar in tovariši so vložili naslednji predlog:
Splošno ljudsko zavarovanje za starost in onemoglost .ie nujno potrebno. Zato naj vlada izdela in predloži načrt zakona. V tem zakonu naj so izražena načela:
1.	Ustanove naj se krajevne, samoupravne zavarovalnice s> sodelovanjem delojemalcev in delodajavcev.
2.	Zavarovati se mora vsak delavec brez razlike, razdele pa se po kategorijah. Za čas brezposelnosti se zavarovanje ne pretrga.
3.	Zavarovati se morajo tudi mali obrtniki, mali in srednji kmetje, hlapci in dekle se vštevajo med delavce.
4.	Zavarovalnino morajo,, izvzemši male kmete, plačevati delodajavci. delavci in država.
5 .Leta vojaške službe se zavarovancem vštejejo, ne da bi vplačali prispevke za tisti čas.
6.	Za čas nezakrivljene brezposelnosti in vojaške službe naj država plačuje prispevke.
7.	Določita naj se dve renti, za slučaj onemoglosti v razmerju s časom in prispevki, ter starostna renta po enakih načelih.
Predlog pa naj se izroči socialnemu političnemu odseku.
Proračunska razprava.
Prvi današnji govornik je bil češki socialni demokrat Nemec, ki je odgovarjal v prvi vrsti Wolfu. (Klici: Vi niste socialni demokrat, ampak češki nacionalec!) Govornik pa jim odgo-
Hribar na Duni petkrat zataju oredn ie petehi dvakrat zapeti. Pol sm se prtožu, dc je začeti vude zmankvat u iblansk boserlajtng, tku de ne mu rja gesptid žepan nč več špricat pstet pu gasah. in sm niti reku. dc se prpuručenia bratom Ceham, de b kej pira puslal u Iblana. k ga maja ttilk u Prag. zastunj, de b mi pol vuda raj za gase špricat punucal u te »ročin. Narbl je biu še firbčn na pulitičen ptilužaj ha Krajnskm. Tkula ie. sm niti djati: Leberalc pu-stajaja klerekalc, narudnjak pa se za nemškti-tarje putegujeja; uma že vidi, kam ja uma na ta viža prfural. Kaj pa u pučeu deželn zbor. je silu naprej u mene. Jest sm djati, de se zdej pajčevne pu nem delaja in metafiri pu dviiritn zborttjeja; gespud žepan sa pa že naručl ta narveč krauje zgonce in en lajerkostn, sam tega pa še nisa inogl pugruntat, kere štiklee b jm špilu; k sa ga u »Narudnmu dome« pu-skusl, je tku en žalostn trauerinarš zašpilu, de sa ga zašafal preštimat. de nej ga na ena bi ukroglafidel viža uštimaja bi na jodlar al pa na trilar. Pol me je Ipu prosu, dc mu nej pošlem note tega marša u Praga, kedr ga uja u Iblan zašpilal u deželno zbore, jn sm mu tu prou rad tiblubu, ker sm tud jest en kic enga peuca jn muzkonta, če sm glih kej fahtn.
Pol sm mu puvedu, de se je Mulavrh tekat ke je biu še na rejalk, pudpisvou Mallaverch, zatu k ie mislu prefeser in derehtar ratat, in še več takeh rči sm mu puvedu, de u za soje cajtngc punucu.
Al čja pa zdej še ena tajnast zvedet, sm ga prašu na zadne, uni, k sa ud mednarudnega firbecferajna? Astn, jm pa puvetn, pa tu še ni za cajtngc: Usa ta pulitična ktilahoeja je za ena figa. zatu k zdaj u Iblan gespud dohtar Ko-
varja, da socialni demokratje zagovarjajo narodno avtonomijo.
Za delavstvo.
Krščansko-socialna stranka se je že izkazala z izvrstnimi govorniki. Največji vžitek pa smo imeli danes, ko je nastopil voditelj kr-ščansko-socialnega delavstva Leopold Kunšak. Mlad, simpatičen mož, ki se mu pozna na vsaki besedi vnema za pravično delavsko stvar. V svojem poldrugournem govoru je silno srečno zavračal socialne demokrate in jih spravil do zadnjega iz zbornice ob prisrčnem smehu svojih tovarišev. S krepkimi udarci je pobijal oderuško, brezsrčno ljudsko izsesavanjc velikega kapitala, zlasti glede na premog. Posebej se je pečal s posamnimi panogami delavstva in našteval njihove rane ter zahteval zanje ozdravljenja. V živo ;e napadel finanč. ministra zavoljo tobačnega delavstva in zagotovil, da njegova stranka ne bo mirovala, dokler se delavstvu ne zvrše njegove zahteve, pred vsem pa splošno zavarovanje za starost in onemoglost. Delavstvo ima v Kunšaku izborno moč.
Socialni demokrat Reger je imel nalogo, da odgovarja predgovorniku, pa se mu je slaba godila. Boril se je z nemščino, še bolj pa z razlogi, s katerimi je poskušal izbrisati vtis Kunšakovega govora. Mlatil je prazne fraze. ki celo njegovim ožjim tovarišem niso povsem ugajale.
Vpisanih je bilo še mnogo govornikov, ki pa niso ugovarjali, ko je zbornica sprejela konec razprave.
Za Regerjem je govoril še nemški agrarec Peschka, in sicer jako stvarno. Osvetljeval je posebno, kako je vsled sedanjega razmerja z Ogrsko oškodovano naše poljedelstvo. Odpraviti se mora na vsak način nadtaksa na sladkor in dolgotrajne kupčijske pogodbe za moko. Odpraviti se mora predpravica ogrskih parnih mlinov, ki imajo sedaj po vseh paro-brodnih postajah pri nas skladišča, za katera ne plačujejo nobenega davka. Opisuje zviti način, kako Ogri izrabljajo arlberško železnico, da svojo moko razpečajo in plačajo čim manj mogoče železniškega tarifa. Blizu 45 milijonov carine pri tem prigoljufajo. Krepko in temeljito je tudi zavrnil soc. demokrate, ki kmetu očitajo oderuštvo. Peschka je žel obilno pohvalo.
Potem sta govorila še glavna govornika, dalmatinski poslanec dr. Tresič in prosti socialist Stark. Dr. Tresič je z zgodovinskimi podatki dokazoval hrvaško pravo do Bosne in Hercegovine ter odločno zavračal mažarsko samogoltnost, ki si hoče podjarmiti hrvaške zemlje.
Proračunski provizorij se izroči proračunskemu odseku, ki se bo o njem jel posvetovati v ponedeljek.
Prihodnja seja v torek.
Izpred sodišča.
Dr. Tavčarjeve ribe. Dr. Ivan Tavčar je dne 20. aprila t. 1. ovadil Janeza Jesenko sodišču v Škofji Loki. da je ta v njegovem ribolovu v Poljanščici ujel 7 kg težkega sulca in ga zase pridržal. Dr. Tavčar sploh vedno poizveduje, kje bi iztaknil koga, da bi ga ovadil zaradi ribolova. Povedal je ovadbo tožite-ljevemu sinu France Vidic, posestnika sin iz Poljan, češ, da mu ie to Jesenko sam pravil. Škofjeloško sodišče ie proti Jesenku uvedlo preiskavo zaradi hudodelstva tatvine. Ko se je pa v to svrho kot priča zaslišal France Vidic, ie utaiil, da bi bil od Jesenkota kaj taccga slišal in naglašal, da že celo leto ni ž njim govoril. Kasneje se ie pa izkazalo, da je Vidic vedoma in nalašč neresnico govoril ter končno izpovedal, da je Jesenko v veliki košnji res ujel težkega sulca. On pravi, da ga je h krivemu pričevanju zapeljal Je-
kalj ta velka zaruta kuje, de u dau brca usem prvakam, najprej Taučarje, pol Hribarje in pa Trilllarje. in se u sam na tron usedu. Nej le pu-čakaja in mučeja še en cajt. Uma že naredi! Sej dohtar Taučar, k je biu za Martinam Krpanom ta narveč pulitkar, je že šu pu cupatah in dohtar Kokalj u že naredu, de uja šli še ta druh u krtuva dežela.
Ke me nazadne še prašu, kuku se m kej dupade u Prag in če stn s sprejemam cefridn, sin mu puhvalu, de maja u Prag dobr vin, pu-sebn tist ta rdeč iz Melnika m je dobr dišu, in de tud čez šunkn na morm nč rečt; ta nar bi pa, de sa m še ušeč sukolsk kojni. Predn sma šla narazn, me je pa še prašu, kuku kej mislma u Iblan u splošn vulivn pravic. Jest sm mu na tu udguvuru, de je pusebn »Slu-vensk Narud« za splošna vuliuna pravica hedu imet. »Sluvensk Narud« na pugerva splošna in enaka vuliuna pravica sam za deželne zbore, ampak tud za šule. U šul nej b vulil štedenti sami soie prefesarje, na ta viža b mogl jt saj usi klerekaln prefesari. ke zdej tku strašn ma-traja štedente. de se morja učit, namest de b pu mest za Preduvičam lohka letal, kedr nos fana na kojn. In ne sam tu. Tud u klasefikaci b mogl štedenti sami štimat, de b blu enkat konc tisteh naumnh finfarju, ke jh morja zdej dam nost.
Cešk časnkar je biu iz mojm pujasnilam skusinskus cefridn in m je clu ublubu. de u tud on u sojh cajtngah za ta reč se zauzeu. dokler na uja tud ta vuliuna pravica skus spravi.
Ke sma bli enkat iz češkm časnkarjam, iz praškm šunknam in iz tnelnškm vinam fer-tik, sm dregnu Bolčuga Pepeta pud rebra in mu reku, de jc zdej cajt za jt. In šla sma gledat, kuku sa s iblansk sukoli nusove pubijal, ruke pleziral in tku naprej. Ce um imou kej cajta. im u pa še ud tega prhodnč puvedu
senko, ki mu je baje zagrozil, da ga bo na-mJatil, če kaj o tem pove. Bolj verojetno pa je, da ga obdolženec iz prijateljstva ni hotel izdati. Sedel bo zato šest mesecev v ječi.
Vojaškemu naboru se je izognil. France Janša, mizar, doma iz Horjula, je leta 1893. zapustil svojo domovino in se podal v Ameriko in tam bival do letos, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti. Prisodilo se mu je za kazen pet dni ojstrega zapora in 10 kron denarne globe.
Pohotni delavec. Oženjeni Luka Ogrinc iz Lahovč je prišel dne 17. majnika t. I. dopoldne na Pešato v Mežanovo hišo, kjer je bila domača hčerka sama doma. Ko je od te izvedel, da je šla mati po opravkih, zgrabil je deklico ter jel nesramno govoriti. A ta se mu je iztrgala in bežala v vežo, ter mu hotela skozi duri uteči. Ogrinc je pa zaklenil vrata in mučil deklico skoraj celo uro, na to pa odšel. Zaradi tega nasilstva bo sedel tri mesece v ječi.
Prepir pri balinanju. Posestnika sin France Zgur v Podragi se je pri balinanju spri z Leopoldom Furlanom, ter ga konečno s kro-gljo po glavi udaril. Ker ni bila poškodba težka, sedel bo Zgur le 3 dni v zaporu.
Zanemarjena vzgoja. Jakob Vojska, 14 let star, iz Ljubljane, je sin železničarskega delavca. Ko je bil pol leta star, ga je dal oče v rejo v Podutik, kjer je ostal do dvanajstega leta. Do takrat je bil fant, kakor sam priznava, neizprijen. Ko je po očetovi volji domov prišel, ni se nihče več za njega brigal. Konečno se je šel v Št. Vid mizarstva učit, kjer je svojemu sovajencu ukradel plašč. Oče ga je pripeljal domov, mu slekel površno obleko in ga v sami srajci in spodnjih hlačah spodil služit. V Kosezah so mu dali usmiljeni ljudje potrebno obleko. Ker ni imel delavskih knjižic, potikal se je od službe do službe, kajti povsod so ga kmalu odslovili, in ni čuda, da je jel kmalu krasti. Do svojega 14. leta je napravil ljudem za 141 K 95 vin. škode. Med temi tatvinami je všteto tudi kolo, ki ga je izmaknil Antonu Cerarju na Viru. Ker se ni znal voziti, šel je peš s kolesom. Srečal je mladega tujega moškega, ki mu jc rekel, naj mu da kolo, in ko ta tega ni hotel storiti, strgal mu ga je iz rok, se vsedel nanj ter zdirjal, rekoč: »Pa za mano teci, če hočeš!« Tako je tat tatu kolo vzel. Vojska je nato vstopil pri Ignaciju Cerarju v Krašnji za hlapca. Pri južini je opazil, da je gospodar v posteljo pod žimnico skril listnico. Drugi dan, ko ni bilo nobenega v hiši, si je to listnico, v kateri je bilo 420 kron, prilastil in potem pobegnil čez hribe v Šmartno. Tukaj je v neki gostilni pravil, da je njegov oče konjski barantač ter da tudi on konje za njega kupuje. V Malem hribu je kupil od posestnika Janeza Baloha konja za 212 kron, uzdo in brzdo, komat, štrange, koc, voz ter 5 kilogramov ovsa. Tako z vsem preskrbljen, hotel se je z vožnjo preživljati, a ga je orožnik v Stahovci zasledil in aretoval. To je obdolženec vse odkrito sam priznal. Obsojen je bil na štiri mesece ječe.
Pobegli prisiljenec. Dne 14. junija t. 1. pobegnil je Ignacij Rausch, tukajšnji prisiljenec od svojega oddelka na Javorniku. Na Golici je bil dva dni kasneje aretovan. Rausch pravi, da je videl v neki koruzi strašilo. Tu je zamenjal svojo kapo in telovnik. Prišel je potem na večer v pastirsko kočo na Pustem rovtu ter izmaknil pastirju Šimnu Lipovču uro budilko, jopič in vrč mleka, katerega je izpil, in en pipec. Rausch vse to priznava. Za kazen je dobil štiri mesece težke ječe.
Prepozno kesanje. Ze šestkrat zaradi tatvine predkaznovana dekla Frančiška Šetina iz Blok je prišla dne 19. junija t. I. v prodajalno Franceta Kosa v Florijanske ulice pod pretvezo, da hoče kupiti šolne, a je pri tem izmaknila par novih možkih čevljev, katere je nekemu kmetu za 5 kron prodala. Tudi Amaliji Gabrovščck na Martinovi cesti je vzela iz odprte sobe eno obleko. Sodišče jo je kaznovalo s šestmesečno težko ječo. Po razglasitvi sodbe se je začela obdolženka milo jokati, a bilo je prekasno.
Češki »narodni iištf o dr. Adlerju.
Češki »Narodni listy« karakterizirajo so-cialnodemokraškega voditelja dr. Adlerja po njegovem zadnjem govoru takole:
Dr. Viktor Adler ni govornik in nikdar ni bil. Je izboren organizator, gibčen in dovtipen politik, causeur, ki zna operirati z besednimi igračkami, je znamenit časnikar, ali govornik na veliki pozornici, kakoršna je zbornica 516 članov, ni in nikdar ne bo. Tudi zato ne, ker nima fizičnih sredstev, s kakršnimi se ponašajo njegovi tovariši — pardon: sodrugi — in ker ne deluje z nizkimi in banalnimi sredstvi. Govoril jc v zbornici z glasom stisnjenim in temnim. Videlo se je, da sc k nečemu sili in iz njegovih jasno in umljivo izgovorjenih besed sc je slišala neka potlačenost, ki jo voditelj avstrijske socialne demokracije čuti, ker vidi, kako se stvari razvijajo okoli njega, brez njega in proti njemu.
Vodstvo socialno detnokraške stranke je ušlo iz njegovih rok. On miri, pogovarja in zadržuje, ko je polom že nastal. Da bi polom zadržal, k temu nima več dovolj moči. Socialno demokraški poslanci so mu vzrastli čez glavo ne le po številu, ampak tudi s samostojnim nastopanjem, ki nikakor ne odgovarja njegovim nameram, dasi varujejo na zunaj solidarnost.
Dr. Adler je kakor osamljen človek, ki hodi po gozdu, in če se ozre, ga je strah. Dobro vidi, da se je v parlamentu vse — po krivdi socialne demokracije same — zvezalo proti njej, in da socialna demokracija ni to, kar se jc delala: vsemogočna stranka— ampak da je stranka, ki je velika samo v eni stvari, namreč v deklamaciji. A dr. Adler je diplomat in zvit človek in on pravi z najnedolžnejšim obrazom na svetu: »Na to sem bil — pripravljen, to je---— — naravni položaj.«
Vedno jc bila napaka soc. demokratične stranke, da je samo sebe proglašala kot edino nositeljico svobode, pravičnosti itd. Tudi mož tako treznega mišljenja, kakor je, dr. Adler, se ni iznebil tega tradicionelnega samopoveliče-vanja in te v socialno demokraški stranki splošne bahavosti. ki govori vedno, kot bi bil ves napredek na svetu odvisen samo od nje.«
»Narodni listy« slednjič trde, da ne pride prihodnjič več socialna demokracija v tolikem številu v državni zbor.
Tržne vesti.
13. julija 1907.
Žetev se ie pričela in z njo so se začele tudi razna neugodna poročila, katera vlačijo kurze semtertja, tako da vlada na tržiščih velika nestalnost. Cene se hipoma dvignejo na precejšnjo višino in že prihodnje ure odkrušijo od te visoke cene znatnejše dele, ki jih pa drugi dan zopet nadomesti. Posledica tega je, da kupčija popolnoma spi, konsum in prekupci se nikakor ne upajo na trg, ker se boje večjih padcev in lastniki pa tudi ne silijo z blagom, ker upajo doseči še višje cene.
Ogrska poročila pravijo, da so zadnji vroči dnevi veliko škodovali setvam. Pšenica je prehitro dozorela, zrno se je skrčilo in tedaj nima prave teže. je kvalitativno slabo blago. Te in enake tožbe, ki basirajo na nekolikih slabih poskusnih mlatitvah, so ojačile pšenične kurze skoro za poldrugo krono. Ta neugodna poročila pa so dospela v prvi vrsti iz Banata. Tise in Bačka, druge pokrajine poročajo ugodno. Sicer pa na ta poročila ne moremo kratko-malo priseči, ker basirajo na prvih poskuš-niah z najslabšimi polji in te povprečne številke tedaj niso merodajne za celo žetev. Kako bo letina izpadla, še danes ne vemo in zategadelj igra vlogo le špekulacija brez opore na faktično kvantiteto in kvaliteto letine.
To tudi pojasnuje stališče konsuma, ki šovinistično ogrsko špekulacijo popolnoma pu-zira. Ze od srede maja je Budimpešta poleg vseh fluktuacij jako stalna, ali le s to posledico, da se je konsum umaknil, je kupil le malo pšenice in z nioko se ni pokril. Danes vladajoča druga roka ie celo svoje prebitke sklenjenega blaga prodala z dobrim dobičkom mlinom nazaj. To neporabljeno blago še tedaj eksistira in tudi zaloge zadnjih dveh "ugodnih letin še vedno tiščijo producenta. Ako bi tudi letos izpadla žetev tako slabo, kakor se danes trdi, je vendar prezgodaj že danes tirajo cene do importne paritete. Pri določitvi cen pa ni merodajna samo letina, ampak v isti meri tudi potreba in konsum. Prezreti tudi ne smemo, da pričakuje Amerika jako ugodno letino, zaloge lanskega blaga so še velikanske. Na svetovni trg ie ogrski tempo brez vpliva.
Nekaj besed ima govoriti letos tudi Cislajtanija. Avstrija pričakuje tako ugodno letino, da bo domači konsum po večini pokrit. Ni izključeno, da si na teh dejstvih ogrski ho-sisti potolčejo svoje buče. S tem nočemo reči, da pšenica nikakor ne bo vzdržala današnje cene ali pa da ne bo dražja, kakor jc danes, ampak hočemo le povdarjati, da danes še nimamo podlage za današnje cene. Ako se inozemstvo rezervira, previdno in mirno postopa, si tudi Avstro-Ogrska ne sme lastiti kakih izjem, ker naše velike zaloge starega blaga se ne dajo utajiti. Zatorej mirno kri in raje počakati na konec, za dragi denar se še vedno lahko kupi, medtem ko se drago kupljeno težko drago proda.
Pšenica. Cena je nestanovitna, vendar visoka, od zadnjega tedna sem skoro za poldrugo krono dražja. Vendar so ponudbe skromne, konsum se rezervira, akoravno ne moremo prezreti, da je postalo zanimanje nekoliko večje. Promet se omejuje na le neznatne sklepe. O tendenci ne moremo kaj odločilnega trditi. Glavno vlogo igrajo speku-lativni hosisti. Inozemska tržišča so jako mirna in tendenca mlačna. Za tiško 87/82 kg. blago sc zahteva okoli 11 60 do 12'10. banatsko pšenico 76'80 kg. pa 1115 do 11 60 in tudi čez. Oktober 1149.
Rž. Žetev se je pričela na vseh poljih. Z nekaterih okrajev so poročila neugodna. Promet je počasen in skromen, položaj cene nespremenjen.
Slovaška rž 72/74 kg. zahteva 8 60 do 8 90, razna ogrska rž 72/4 860 do 885, avstrijska 71/74 kg. 8 50 do 8 80. Oktober 8 88.
Turšica jako lepo napreduje, ker je vreme jako ugodno, tendenca medla in cene popuščajoče. Ogrsko blago se je plačevalo 670 do 5 86. činkvatin 770/7 35. Maj 1908 627.
Oves se sicer ne obnaša tako dobro, kakor turšica in se v nekaterih krajih boje slabe letine. Vendar jako počasen in majhen konsum pritiska na visoko današnjo ceno. Konsum kupuje le najnujnejše. Ogrska prima 8-50/80, srednja 8-40/860. Oktober 8 09.
Moka si je pridobila nekaj več življenja. Vsled hosirajoče pšenice so mlini dvignili moko. Konsum je prepričan, da vzrok današnji hos pšenice je le špekulacija in ne slab položaj ložaj žetvij. Novi sklepi so jako maloštevilni, odpoklici starih so povoljni. Višje vrste so precej nakopičene, spodnje vrste so neznatne, ker konsum zahteva v prvi vrsti te.
Otrobi so jako stalni za takoj in pozneje.
Špirit. Omahljivost zadnjega tedna se je zopet zgubila in je danes špirit jako stalen. Promet je sicer padel.
Sladkor. Zanimanje za rafinado je postalo nekoliko večje, cene stalne.
Svinjska mast. Dovedlo se je jako veliko živine in ker je konsum padel, je to reduciralo cene. Budimpešta sicer brca proti nižjim cenam, ker baje ni zadostnega pokritja za jesenski konsum.
Živina. (Dunaj.) Dovedlo se je jako veliko in dobre živine, tako da se je trg zopet vrgel na stran kupca in konsumenta. Visoke mesne cene so jako reducirale konsum. Cena je padla celo do dve kroni. Promet je bil jako počasen in večina dovedene živine je ostala nerazprodana. Posebno ogrsko blago ni šlo v denar. V splošnem se opaža, da se dovaja vedno lepša in težja živina. Blaga je tedaj dovolj in ako je meso vkljub temu drago, postajajo le žepi mesarjev težji. Sicer pa je začel konsum regulirati mastne dohodke mesarjev, ker jc konsum, nc glede na sklep šol in na poset letovišč, padel daleč pod normalo. Posledica .ie, da mesarji morajo gledati zaostajajoče meso na kavljih.
Za čebelarje In medarje.
Osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko je na občnem zboru dne 22. febr. 1906 sklenilo resolucijo v varstvo čebelarstva proti gnjilobi ter jo izročilo c. kr. vladi. Ker vlada na dotično vlogo še ni odgovorila, obrnilo se je društvo na državnega in deželnega poslanca dr. Kreka, kateri je stavil v državnem zboru dne 11. julija interpelacijo in včeraj, dne 12. julija, je že prejelo slovensko čebelarsko društvo, kakor tudi vsa okrajna glavarstva in mestni magistrat odlok c. kr. deželne vlade, kateri se v slovenskem prevodu glasi:
Št. 23.414 ex 1906.
Ljubljana, dne 14. junija 1907.
»Slovensko osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko« je opozorilo z vlogo c. kr. deželno vlado na nedostatke in nevarnost, katera preti domačemu čebelarstvu vsled napačnega ravnanja medarjev in lectarjev.
Ker medarji in lectarji opravljajo vse svoje delo pri odprtih vratih ali oknih in celo popolnoma na prostem (na dvorišču itd.) privabi duh medu čebele tja v množini. Da se ubranijo čebel, jih deloma polove, deloma pomore. Ostale pa iznašajo že skoro skisan med domov v panji, pitajo ž njim zalego, vsled česar zalega pomre in panj se okuži vsled nastale gnjiiobe.
Gnjiloba je razširljiva, da lahko okuži tudi sosednje čebelnjake, proti kateri ni doslej znano še nobeno zdravilo.
Da se temu odpomore, je potrebno, da delajo medarji in lectarji v zaprtih prostorih, katerih okna morajo biti zadelana z gosto mušjo mrežo. Posoda z medom ali posoda, v kateri je bil med ali medica itd., in ni bila dobro polnita, nc sme stati na prostem, ravno tako tudi ne panji, predno niso bili dobro očiščeni medu in voska. Ako je bilo zunaj delavnice po na-ključbi kaj politega z medom ali medico, mora se dotični prostor takoj dobro sprati z vodo, da čebel duh medu ne privabi na rop.
C. kr. okrajnemu glavarstvu (mestnemu magistratu) se naroča, odločno in v primerni obliki vplivati na to. da izpolnijo medarji natančno te varnostne odrebe.
Za c. kr. deželno vlado:
C h o r i n s k y m. p. * * t
Čebelarji, ako opazite, da se ne bodo držali odslej medarji natančno predpisov c. kr. deželne vlade, naznanite to takoj dotičnemu okrajnemu glavarstvu, v Ljubljani mestnemu magistratu, ali pa se obrnite na čebelarsko društvo v Ljubljani.
Znanstvo In umetnost
*	Hrvaški kipar Ivan Rendlč je izdelal umeten spomenik obitelji Kosovič iz temno-rdečega švedskega granita, norveškega sie-nita in sibirskega labradorja, ki so zloženi v pisan mozaik.
*»Cas«. Vsebina Vil. zvezka. Nova doba. (Dr. A. IJšeničnik) — Ivan Grozni in Rim. II. (Dr, Fr. Grivec.) — Doba velike trojice v poljski književnosti. (Prof. Jan Magiera.) — Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina. Prispevki za slovensko slovstveno zgodovino 1680—1830. (Fr. Rebol.) — Glagoljica in hrvaška javnost. (Dr. Fr. G.) — O evoluciji. (Dr. A. Ušeničnik.) — Nove knjige. Dr. Jurij Bertrin: Kritična razprava o lurških dogodkih, II. (Dr. A. U.) — A. Stroj: Liturgika. (Dr. A. U.) -- Listek. Linnč. — Linne o Bogu. — Jacoponc da Todi. — Ruski sinod o razporo-ki. — Štritar v slovenski književnosti. — »Zlata doba«. — O materiji. — »Die Grund-problemc Ruslands«. — Kulturna zgodovina.
—	VIII. zvezek »Časa« izide 1. oktobra t. J.
—	»Čas« izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K. za dijake 3 K. Naročnino sprejema: »Čas« v Ljubljani ali pa »Leonova družba« v Ljubljani (po položnicah).
*	Razstava slik. V Topičevem salonu v Pragi je razstavil svoie slike A. Brunner.
Zahtevajte »Slovenca*4 v vseh gostilnah! — Zahtevdte »Slovenca" na kolodvorih!
JesenliKe nouice.
j Finančna straža se je dne 10. t. in. preselila iz Radoljice na Jesenice. Sedež iina sedaj na Savi. Radoljčani se boje, da je ta premestitev začetek konca in se tudi okrajno glavarstvo čez kaj časa preseli na Jesenice.
j Ženska podružnica sv. Cirila iu Metoda sc je ustanovila na Jesenicah, kakor smo brali na tablicah za tombolo, ki je bila na veselici dne 7. t. m. Veselico so priredile jeseniški žene v prid zgradbe otroškega vrtca na Jesenicah. Ples na prostem ni bil umesten.
i Solze pretakajo v »Narodu« jeseniški liberalci, ker so na zadnjem shodu socialno-deniokraški voditelji liberalno stranko obsodili k smrti. Bridko se pritožujejo nad grdo nehvaležnostjo rdečih bratov, katere so »marsikje moralno podpirali in dosedaj paralelno ž njimi hodili po svobodomiselni poti«.
j Sapo jim je zaprla sodba socialnih demokratov. Cel teden niso mogli liberalci k sapi priti. Cez teden šele so spravili prvo besedo iz ust in dobili so korajžo in padli čez Kristana, Kopača in dr. Dennoto na papirju v »Narodu«. Vpričo jim odgovarjati niso znali ali pa si niso upali. Cel teden je rabilo junaško liberalno srce, da je iz hlač prilezlo nazaj na svoje pravo mesto. Narodnjaki na papirju so pri shodu poslušali nemški govor Kristanov in junaki na papirju udrihajo po govornikih — čez en teden.
j Velikanske zasluge za duševni in gospodarski napredek ima napredna stranka. Zadnji pristaš napredne stranke je v tem oziru več storil kakor pa Kristan s celim vagonom svoje domišljije in vsem svojim frazerskim kričanjem. Tako trdijo v »Narodu« jeseniški papirnati narodnjaki in junaki. Mi se pa sme-jamo tem vagonom junaštva in narodnjaštva in frazerskega kričanja, saj vemo, kadar bo treba lopniti po »klerikalcih«, pa bodo liberalci zopet paralelno korakali s socialnimi demokrati in jih moralno in dejansko podpirali.
j Jeza naprednjakov na socialne demokrate jc jezica, ki se bo kmalu razkadila, če se še ni. O. Schrey, vemo, da kaj rad vidi socialne demokrate v svojem salonu, kjer imajo redna zborovanja. Njegov narodni ponos tudi to prenaša, če socialni demokrati nemško govore, da se le to godi pod njegovo streho.
j Novo mašo bo pel dne 21. t. m. Tomaž Klinar, bogoslovec tretjega leta, tukajšnji rojak, doma iz Plavškcga Rovta. Nove maše na Jesenicah že ni bilo pol stoletja. Govornik na novi maši bo kanonik Cekal iz Ljubljane, nekdanji jeseniški kaplan.
i Predavanje priredi v nedeljo 14. t. m. »Strokovno društvo« pri Jelenu. Pričetek ob 4. uri popoldne. Delavce vabi na zborovanje odbor.
Idrijske nouice.
i Učitelj pripravljalnega razreda naše realke g. Oangl se je zadri v »poslanem« v »Na-preju« v našega kateheta Os\valda. Katehet je po mnenju Ganglovem zakrivil vse dopise v »Slovencu«, ki katerikrat odgovarjajo napadom »Učit. Tovariša«, kateremu je Gangl odgovorni urednik.Resnici na ljubo povemo, da je Gangl popolnoma zgrešil naslov. Pričakovali bi od urednika stanovskega glasila, da bi vendar samostojneje znal misliti. Ker ima liberalna stanka le enega k večjemu dva dopisnika in socialnodemokratična le Kristana, meni tudi on, da pri S. L. S. je edini Os\vald zmožen sestaviti kak dopis v naše liste. Kako zelo sc moti! Res je, da smo že naše duhovne, posebno Os\valda, že večkrat prijeli, naj vendar ostro odgovore na napade, in sicer na neutemeljene, srborite napade bodis po listih ali drugod. A rekli so nam: naše življenje in delovanje je najboljši odgovor in Os\vald jc še pristavil: Kadar bom osobno kot katehet ali beneficijat napaden, bom radi svoje službe odgovoril, a se podpisal, drugače ne. Zato nas prisilijo liberalci ali demokrati, da se včasih sami potegnemo za svoje duhovne. Saj nam ne more biti vse eno, kaj slišijo naši otroci govoriti. List se bere doma in komentira, otrok pa le vjame kaj. kar ni njemu v korist. Zato bomo še naprej branili čast in zasluge naše duhovščine, ako bodo tako zvesto in natančno vršili svojo dolžnost, kakor do sedaj, pa naj bo komu ljubo ali neljubo. Ravno gospod Gangl nima vzroka sc pritoževati. Vselej nas je sam prej izzval, mi nismo pričeli. Kaj on meni, da mi ne vemo, da ima ravno Os\vald popolno število predpisanih ur, da pa je v četrtkih, ko imajo drugi učitelji prosto, poučeval še na vrh od novega leta šolsko mladino za prvo izpoved in obhajilo, in sicer brez kake nagrade. In ko je izvršil pouk, ste v »Učiteljskem Tovarišu« mu dali zahvalo: radi volitev je to storil. Pet mesecev sc jc trudil in za plačilo dobi od učiteljskega lista brco! Kdo je odgovoren za tako pisarjenje? Ne li odgovorni urednik Gangl? In ta hoče biti za šolstvo vnet, če pridnega kolega blati v svojem listu! Radi birme je bilo treba zopet posebnega pouka. Tudi to je katehet izvrševal ob četrtkih, da je zadostil svoji nalogi. Pa kaj zopet piše učiteljski list? Katchctje naj se bolj brigajo za svoj stan in njegove dolžnosti, kakor za politiko. Tako napade stanovski list svoje tovariše in mi naj bi na to molčali? Povdarjatno, da se mi nismo celo v političnem listu tako daleč spozabili. Pribijemo le eno dejstvo, kakor smo hoteli se ogibati vsacega, celo navideznega napada na realko in njeno učiteljsko osobje. Ko so bile pred šestimi leti volitve za deželni zbor, sta bila v volivnem zapisniku dva profesorja, ki sta bila komaj imenovana, a še v Idriji nista stanovala. Lahko bi ju bili črtali takrat iz volivnega imenika. A ravno Os\va!d jc bil, ki je rekel: pustimo jih, da nam ne očitajo, da smo morda realki kaj nasprotni.
In naš kandidat, dekan, je opomnil: če tudi lahko en glas odloči, raje propadem, kakor da bi novodošli učitelji dobili slab vtis od nas precej že pri prvem nastopu. Tako se mi nismo spozabili, tako smo se znali zatajiti v največji politični borbi. Gospoda, ki pravi, da nas v »izobrazbi« daleč »nadkriljuje«, pa brez vsacega povoda napada ljudi, katere že leta in leta poznamo, a poznamo tudi njih požrtvovalno delovanje, in mi naj bi mirno molčali in pustili biti po onih, ki so izšli iz naše srede in tudi v sredi med nami delujejo!
i S sodnijo tudi žuga g. Gangl. Prav! Naša stranka je že navajena. Za vsako malenkost nas tirate pred sodni stol. Kakor je bilo drugim prav lahko stališče, tako bode najbrž tudi Os-waldu. Kakor mi njega poznamo, si prav želi, da bi tam malo zaplesali samo če vam ne bode ugodno izpalo, nikar zopet na nas krivde ne zvračajte. Toliko v stvaren odgovor gospodu Ganglu.
i Umrla je pretečeni teden 79letna gospodična Frančiška Margreitner, trgovka s čipkami. Bratu, frančiškanu Calasancu, sedaj bi-vajočemu v Samoboru na Hrvaškem, iskreno sožalje!
Po suetu.
Planet Mars se sedaj nahaja najbližje zemlje, oddaljen je le 60 milijonov kilometrov, do-čim znaša oddaljenost več sto milijonov kilometrov. Zvezdoslovci so vsi na nogah in ga opazujejo z različnih krajev, Lowel n. pr. v Andah in ga tam fotografira. Zanima jih zlasti njegova površina in tajne črte in kanali na njej. Pred nedavnim časom je Mars razburil ves svet. Alarconijcvi stroji za brezžično br-zojavljenje so namreč nenadoma zabeležili neznane znake, kakršni se ne rabijo pri tem br-zojavljanju. Ljudje z bujno domišljijo so takoj ugenili, da so prebivalci z Marsa poslali pozdrav — in svet je jel ugibati, kaki so ti ljudje. Tudi Marconi sani se je izjavil, da ta kombinacija ne bi bila nemogoča. Nekemu časnikarju je rekel: »Pred 30 leti sem prvi odkril znane črte na Marsu. Popolnoma pravilne so in se po nekej gotovej uredbi križajo. Toda vse to nam še ne daje pravice misliti, da žive na Marsu živa bitja, dasi to ni nemogoče. Tudi ni izključeno, da se ne bi mogla z nami po raznih načinih zvezati. Trditi nočem ničesar, še manj pa prorokovati. Sedaj sc ne moreni več pečati z dotičnimi črtami ali upam. da bode napredek po sedanjem opazovanju velik. Toliko je gotovo, da one črte niso le navadna vidna prevara.
Vseučiliški profesor morilec. Pred porotnim sodiščem v Karlsruhe bo stal izvan-redni profesor rimskega prava dr. Hau, ob-dolžen, da je umoril vdovo po zdravniškem svetniku dr. Molitorju, katere zet je bil. Umor se je izvršil 7. novembra 1. 1., 9. novembra pa je bil dr. Hau prijet v Londonu, kamor je bil dospel s svojo družino. Tajil je odločno vsako krivdo. Baje je poizkušal Hau tudi n^Dunaju že goljufati s poštnimi položnicami.
Strela zažgala vas. V Nemški Litti na Sedmograškem je zažgala strela na petih krajih. Zgorelo je 44 hiš, med njimi tudi take, ki so imele več nastropij. Škoda je ogromna.
Poštne tatvine na Španskem. V Lizbono namenjeno pismo 93.000 mark vredno ni došlo na svoje mesto, ker je bilo ukradeno na Španskem iz poštne vreče. Zadnji čas se je zgodilo na Španskem več takih tatvin.
Judje za Hilsnerja. Dunajska judovska zveza »Union« objavlja v praških čeških listih oklic, v katerem javlja, da je založenih 22.000 kron za onega, ki v dveh letih dokaže, da je vsled umora krščanske deklice zaprti jud Leopold Hiilsner nedolžen.
Tat pogoltnil dragocenosti. Snažilec oken je v Budimpešti pri nekej gospej ukradel briljante in .iili pogoltnil. Vsled ovadbe gospe so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so dragulji zopet prišli na dan, pri čemer pa je bil tat ranjen.
Slavonska tvrdka Maks Leisching je ustavila plačila. Dolgov ima nad 800.000 K in jc dolžna v Gradcu 41.000 K-
Nov izum v kemiji. Mlad slušatelj kemije v La Rochclle, vojaški farmacevtiški aspi-rant Lancicn je pri svojih kemiških poizkusih našel novo telo molybdit, ki utegne izpodriniti radium. Pred meseci si jc uredil majhno kemično delavnico in se bavil ponajveč z ra-dioktivnimi sredstvi teles, ki spadajo v družino radija. Posrečilo se mu je sestaviti novo telo molybdit od urana, čegar radioktivna moč znaša 39. torej samo za I manj nego radija samega. Novi izum je tem pomembnejši, ker stane gram molybdita 30 frankov, centigram radija stane 40 frankov.
Skrivnosten dogodek. Nedavno pride v Londonu eleganten gospod na pošto, napiše na telegrafski blanket nekaj besed, zavije v kuverto in prosi uradnika, naj takoj odpošlje v bolnišnico. Komaj je stopil pismonoša čez prag pošte, že ga ustavi eleganten gospod ter ga povabi, naj sede v elegantno kočijo, v kateri je sedela lepa mlada gospa z malim otrokom v naročju. Ona poljubi dete. položi ga pismonoši v naročje ter izgine. Pismonoša je debelo gledal, toda voz je žc kar najhitrejše drdral naprej in zato je mislil, da se je elegantni gospod tako dogovoril z uradnikom. V bolnišnici je oddal dete in pismo, ki se jc glasilo: »Skrbite za dete do jutri; pisala bodem.«
Proti zastarelim plemiškim privilegijem se bori brnski »Hlas«. V Oloniucu so kano-nikati ustanovljeni od plemstva in zato imajo samo plemiči pravico do njih. Zadnjič je bil zopet razpisan kationikat m ker sc ni iz cele oloniiiške škofije mogel oglasiti zanj noben plemenitaš, ga je moral kapitol oddati edinemu kompetentu baronu Mensthengenu iz pruske Šlezije. »Hlas« napoveduje, da se bodo storili odločni koraki, da se ta zastareli privilegij odstrani.
Ljubezen do staršev — vzrok smrti. Da
staršem more dati kake krajcarje, je šel v počitnicah gimnazijec Aleksander Boschetti v Petrozsenyju z več tovariši na kolodvor med tire trebit travo in plevel ter s tem zaslužil po eno krono na dan. Pridni deček je vestno iz-ročeval vsak krajcar svojim staršem. Nedavno jc opravljal ta posel z enim tovarišem med dvema šinama ter v svoji zamišljenosti nista opazila, da se za hrbtom proti njima pomika tovoren vlak. Boschetti je prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi. Smrtnonevarno ranjenega so prenesli na dom k staršem, v katerih naročju je kmalu umrl. Celo mesto žaluje za dečkom, ki je pokazal toliko ljubezen do svojih staršev.
Veterani oboroženi. Poslanci Steiner, Sturm, Siegele in tovariši so od avstrijskega domobranskega ministra zahtevali, naj dovoli, da smejo tudi avstrijski veterani nositi sabljo kot je to v deželah ogrske krone že davno v navadi. Sklicevali so se zlasti na to, da smejo tudi meščanske in strelske garde nositi orožje in vendar ni potrebno, da bi bili člani bivši vojaki, zahteva se le, da so najmanj 17 let stari. Doslej so bile vse prošnje odbite, dasiravno imajo veterani pravico nositi orožje vsaj toliko, kot navedeni dve društvi.
Vojaške vaje v zvezi s črno vojsko. Dne 1. in 2. t. m. so se vršile na južnem Tirolskem dvodnevne vojaške vaje, pri katerih je sodelovala tudi črna vojska z vsem orožjem, kot če bi bila sklicana v vojni. Vodil jih je nadvojvoda Evgcn. V slučaju namreč, da bi nam Italija napovedala vojno, naša armada pa bi ne bila še pripravljena, gredo takoj v boj najbliž-nje posadke, finančna straža, orožništvo in črna vojska, ki dobi od države orožje. Vaje so bile jako zanimive, uporabili so vse izkušnje iz zadnje rusko-japonske vojske. Vršil se je po-nočni napad na 2000 metrov visoki Cornetto. Crnovojnikov se je zbralo nenavadno veliko z ozirom na letni čas in slabe gmotne razmere, ki jih gonijo v svet ter zlasti, ker so bili sklicani šele v zadnjih trenutkih. Po gori je pokalo in grmelo, kot za časa junaka Hoferja. Crnovojniki so izvrševali največ poizvedovalno službo. — Tudi Italijani so za slučaj napada slično pripravljeni. — Znamenja govore skrivnostno . . .
Najdebelejše drevo na svetu. Nemški botanik O. Kuntze je našel drevo, ki je zraslo iz treh drugih dreves, vsajenih prvotno v tri-kotu. Poldrugi meter od tal meri obseg drevesa 33 metrov 60 centimetrov. To drevo je torej še debelejše, kot ono v Tuli pri Oxani v Mehiki.
Svidenje po 55 letih. V vas Eichfeld na Nemškem se je vrnila 751etna starka iz Amerike, da bi še enkrat videla svojo 911etno mater, katero je zapustila kot mladenka pred 55 leti.
Poročna blazinica. Na čuden način je uporabila neka mlada dama v Ameriki pisma, katera je dobila od svojega ženina. Zašila jih je v lepo blazino, na kateri je klečala med poroko. Ako postane ta zakon srečen, se uvede v Ameriki vnajkrajšem času nova moda in vsaka nevesta pojde z blazino pod pazduho k poroki.
Zakaj je letos vreme vobče slabo? Na to
nam dado odgovor zvezdoslovci, ki spravljajo vreme v zvezo s planetom Marsom. Na vsakih petnajst let namreč pride v bližino zemlje in ravno zadnje tedne se je nepričakovano približal, kar npliva tako neugodno na podnebje razmere. Planet Mars je odkril slavni zvezdo-slovec Giovanni Schiaparelli, nazadnje ravnatelj zvezdarne Brera v Milanu. Leta 1900 je zapustil svoje ljubljeno mesto, ker so ga začele boleti oči.
Frizure Japonk, ki so se začele vedno bolj vdomačevati v Evropi, zlasti na Angleškem, so vsekako med vsemi ženskimi frizurami najznačilnejše. Še zanimivejše pa so na Japonskem samem, kajti po uredbi las se pozna, jc li ženska omožena ali vdova ali še samica; spozna se pa tudi starost Japonk. Deklice. ki bi se rade omožile, češejo lase nad čelom visoko, na tilniku jih urede v obliki polkroga, vanje pa zatikajo pisane igle. Moža-željna vdova navija lase na iglo ter jo na tilniku naravna vodoravno. Ce vdova ne more pozabiti moža, odstriže si lase ter jih češe popolnoma nazaj.
Zakonska tragedija. Zcna kmeta Przidala v Lušanti je imela Ijubavno razmerje s kmečkim fantom Novotnim. Da bi se mogla z njim poročiti, zastrupila je svojega moža; hudodelcema so prišli na sled in ju izročili sodišču. Zena jc že priznala zločin in obširno izpovedala.
Kecskkemety redivivus. Zopet v deželi viteških Mažarov velikansko poneverjenie, ki spominja na Kccskemetyja, le v toliko ne, da zlikovec ni izginil. Pred par meseci so ovadili višjega notarja Ivana Solgosa. da je ponaredil več listin in poneveril od najetega posojila nekega mesta dva milijona kron. Začeli so preiskavah in so šele pred par dnevi prišli do zaključka, ki vzbuja silno senzacijo. Dokazali so Solgosu, da ni le ponarejal listin, ampak da je od dvamilijonskega posojila vknjiženih le 236 tisoč kron, ostalih 1,764.000 kron pa je izginilo brez sledu. Solgos je bil takoj vpokoien brez pokojnine in moral plačati kazni 10.000 kron. Preiskava se še nadaljuje.
Stollco za časnikarstvo otvori tehniška visoka šola v Darmstadtu. Predaval bo fran-kobrodski urednik Meissner.
Zastavljeni biseri. Policija v Monaku jc sporočila dunajskemu preiskovalnemu sodniku v zadevi agenta biserov, da je zastavil Liittc bisere na Dunaju za vsoto 162.000 frankov.
Moravski tvorničarji volne so naznanili delavstvu, da odklanjajo zahteve »Unije« iu strokovne komisije. Pač pa so voljni, da se glede na skrajšanje delavnega časa, o primerni ureditvi in o zvišanju plač za gotove kate-
gorije pogajajo v navzočnosti obrtnega nadzornika z zastopniki delavstva.
»Korintska tatvina« socialnih demokratov. Krščanski socialci so leta 1897. kandidirali natakarja Mittermayeria, ki jc tudi prodrl. Seveda so bili vsi rdeči listi grozno razburjeni; da se maščujejo, so začeli iztikati po zasebnem življenju novoizvoljenega poslanca. Vse mokraštvo je bilo iz sebe od veselja, ko so odkrili, da si jc Mittennayer še kot ubog piccolo dovolil dejanje, ki bi odraslega spravilo v konflikt s kazenskim zakonikom, malemu piccolu pa bi doneslo le par zaušnic. Svojemu tovarišu je namreč več iz nagajivosti, kot pa iz zlobega namena izmaknil majhen znesek. Takoj ko se je to izvedelo, je krščansko-socialna stranka izključila iz svojega kluba Mittermayerja, vendar napadi na stranko so •se še vedno ponavljali. Sedaj je prišlo plačilo. Socialnodemokraškemu kandidatu Korineku se ie dokazalo, da je kot strugarski pomočnik okoli leta 1880. na Dunaju v neki gostilni ukradel šunko, za kar je dobil 48 ur zapora. »Arbeiter-Zeitung« dejanja ne taji, vendar vseeno zagovarja Korineka ter ga slavi kot vnetega organizatorja delavstva v Modlingu. Obenem pa trdi, da je Korinek šunko hotel samo skriti. Navzlic temu dokazanemu dejstvu ga vodstvo socialno demokraške stranke ni izključilo.
Znal si je pomagati. M. H. Lacy. repor-ter pri londonskih »Daily News«, je nekoč kot poročevalec prisostoval shodu ministra Glad-stona. Poročilo je bilo treba oddati, toda Lucy se nikakor ni mogel preriti iz silne gneče na prosto. Ta je uporabil popolnoma novo sredstvo. Ko je minister v svojem govoru za hip umolknil, zadonelo je po dvorani glasno in zaničljivo vprašanje Lucyjevo: »In kaj jc Gladstone storil leta 1866?« »Mir! Tiho; ven ž njim«, so začeli klicati besno ministrovi pristaši. Sto rok se je iztegnilo po časnikarju, v množici se je takoj naredil špalir, po katerem je Lucy neprostovoljno frčal na zrak. »Toda povejte mi, Lucy, kaj pa je vendar storil Gladston!« rekel mu je nekdo mirno. »Tudi jaz ne vem, če je Gladston sploh kaj storil 1866.« jc odgovoril zviti poročevalec. »Ker sam nisem mogel priti iz gneče, sem se po-služil tega sredstva, da so me odstranili drugi in tako pomagali, da se mi je izpolnila volja kajti članek je moral na vsak način pravočasno v list.
Vzorno gospodarstvo socialnih demokratov. Ze pet let imajo socialni demokratje v svojih rokah občinsko upravo v Cataniji v Italiji, računski zaključek za preteklo leto pa izkazuje pet milijonov lir primanjkljaja. Radi tega so naložili nove naklade, ki najhujše zadenejo ravno malega moža, kmeta in vinogradnika; da ie ravno letos uničila toča skoro ves pridelek v vinogradih, za to se ti ljudski lažireševalci niso prav nič zmenili. Tudi davek na konje in vozove, da ž njim posežejo v žepe bogatejšim davkoplačevalcem, bodo najtežje plačevali zopet revni sloji, ker davek ni omejen samo na kočije in konie za luksus. Vsako leto se zahteva od lastnikov konj in voz nič manj nega 200 lir. Zato se ne zmenijo vzorni gospodarji, ako bode ljudstvo moglo prenašati težka bremena, da se le dobi denar.
Beda med učiteljstvom na Nemškem. V nekej trgovini v Berolinu so zasačili nekega gospoda v trenotku, ko si je hotel prisvojiti dragocen pepelnik. Na policiji se je izkazalo, da je tat učitelj iz Niederschonhausna, pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju pa so dobili celo skladišče raznih ukradenih predmetov. Izgovarjal se je, da je tatvine zato izvršil, da bi mogel poplačati dolgove, ki je radi njih zabredel v hudo stisko.
Rockefeller zopet izginil. John Rockefel-ler, ki so ga tako dolgo iskali ter konečno vendar našli, je bil nedavno zaslišan pred sodiščem. Takoj nato pa je zopet izginil brez sledu. Nihče ne more niti približno povedati,, kje bi se nahajal in zato še ne bode tako kmalu končana proti njemu znana pravda radi železniških pošiljatev.
Najpripravnejši čas za kopanje. O tem so ljudje .iako različnega mnenja. Nekateri menijo, da je najboljše kopati se takoj zjutraj, ko vstanemo, priznani veščaki pa pravijo, da zvečer. Toda gotovega se ne more reči ničesar, kajti kopanje se mora uravnati po moči in zdravju. Mrzla kopeli zjutraj se priporoča le dotičnini, ki so močni in imajo krepke živce. Cc si takoj po kopanju čil in svež, čez kake tri ure pa utrujen in zaspan, tedaj mrzla kopel o tem času škoduje. Polnokrvnim, debelim ljudem z železnimi živci in flegmatičnini značajem sc kopanje zjutraj priporoča, nasproti nai se pa oni, ki so suhi, ki slabo pre-bavljajo, ki jim noge pri vsaki priložnosti postanejo mrzle in rosne, ki so nervozni in duševno delajo, jutranje kopelje ogibljejo. Boljše storijo, ako gredo v vodo popoludne ali zvečer. Dotični, ki se čutijo pri kopanju osvežene, toda kmalu oslabljene, naj se kopljejo redko in še to vmlačni vodi in sicer najbolj še, predno gredo spat. Vedno pa je treba telo z mehko cunjo drgniti, dokler se ne ogreje. To povzroči, da se kri redno pretaka po koži pa tudi po drugih delih telesa, kar najbolj pospešuje zdravje.
Taljenje snega na Marsu. Ainerikanski zvezdoslovcc LonvcII poroča o svojem opazovanju Marsa, ki sc nahaja v bližini zemlje. Dognal je, da se sedaj vsled spomladi zelo tali sneg, kar sklepa iz tega, da sc jc skrčila bela odeja južne poloble v treh mesecih od 30. vzporednika do 60. vzporednika. Obdana jc od črnega pasu, ki se z belo odejo vedno bolj zožuje. To se ne da razlagati drugače kot s tem, da provzroči to izpremembo taleči se sneg. To pa tudi dokazuje, da jc prava teorija, ki trdi, da kanale na Marsu polni voda iz raztaljenega snega. Fotografske slike so se tekrat veliko bolj posrečile kot pa pri zadnjem opazovanju.
NAGODBA.
Budimpešta, 12. julija. »Magyaror-sag« poroča, da se nagodbena pogajanja za Ogrsko zelo povoljno nadaljujejo. Meritorič-na pogajanja so že sklenjena, podrobnosti se pa priobčijo šele septembra meseca. Oktobra se nagodba predloži parlamentoma.
DR. VVEISSK1RCHNER O ZBORNICI.
Dunaj, 12. julija. Predsednik poslanske zbornice dr. Weiskirchner se je izjavil nasproti dunajskemu dopisniku »Tempsa« sledeče: Vršilo se je res nekaj burnih prizorov, toda nelogično bi bilo iz tega sklepati, da nov parlament ne bo resno delal. Ti prizori niso bili nič bolj burni, kakor so tudi v drugih parlamentih. Vzlic vsem velikim nasprotstvoin se spozna iz resnih in temeljito proučenih govorov, da so prišli v zbornico inteligentni možje. Ne dvomim, da bo zbornica vsa aktualna vprašanja povoljno rešila in tudi trdno upam, da sc bo dobro rešilo jezikovno vprašanje.
URADNIŠKA ZVEZA.
Dunaj, 12. julija. Krščansko-socialna stranka je v svoji zadnji klubovi seji sklenila, ustanoviti v državni zbornici splošno uradniško zvezo v svrho varovanja uradniških interesov.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE.
Dunaj, 12. julija. Ministrski predsednik baron Bcck se je danes posvetoval s češkimi in nemškimi voditelji glede na predlog Kra-marev o protokalaciji nenemških govorov in Chiarijcv o pomnožitvi podpredsedniških mest. Minister želi, da se oba predloga brez prvega branja izročita poslovniškemu odseku. Nemci pa zahtevajo — vsaj še zdaj — prvo branje.
ČEŠKI MINISTRI.
Praga, 12. julija. V včerajšnji konferenci parlamentarne komisije češkega kluba se je ministrski predsednik Beck dotaknil tudi vprašanja čeških ministrov. Neobhodno potrebno je namreč, da češka ministra vesta, koliko poslancev imata za seboj in koliko se moreta pri ukrepih vlade zanesti na češki klub. Glasilo Kramarevo »Den« piše, da večina češkega naroda popolnoma zaupa češkim ministrom, toda kar se tiče državnozborsk. kluba, je treba še pojasnil in sklepa klubovega.
ITALIJANSKI PREDLOGI.
Dunaj, 12. julija. Italijani so danes na koncu seje državnega zbora izročili italijanski predlog. Predsedstvo je sprejelo predlog, ki pride v izvirniku in z avtentično nemško prestavo v stenografski zapisnik.
NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATI.
Dunaj, 12. julija. Nemški člani državno-zborske socialnodemokraške zveze so v svoji seji med drugim tudi sklenili podpirati prizadevanja, da se v Solnogradu ustanovi nemško vseučilišče, ki naj bo protiutež proti nameravani katoliški univerzi.
AGRARNA ZVEZA.
Dunaj, 10. julija. V agrarni zvezi, ki šteje zdaj 263 članov, je 70 krščanskih so-cialccv, 30 čeških agrarcev, 29 nemških agrarcev, 28 Rusinov, 23 Poljakov, 17 iz poljske ljudske stranke, 17 Slovencev (ves »Slovenski klub« in poslanec Grafenauer), 17 čeških katoliških narodnjakov, 9 iz »Jugoslovanskega kluba«, 10 Italijanov, 9 nemških radikalcev, 2 Vsenenica. I nemški naciorca-lec in grof Sternberg.
OGRSKA.
Budi ni p e š t a, 12. julija. Poroča se, da pridejo v jesenskem zasedanju v parlamentu sledeče stvari: ustavne garancije, hrvaško vprašanje, volivna reforma, povišanje števila vojaških novincev in nagodba.
HRVATSKO-OGRSKI SPOR.
Zagreb, 12. julija. Uradni list javlja, da so vsi glasovi o zasedenju sekcijskih načel-stev pri hrvaški vladi popolnoma neosnovani in izmišljeni.
MAKEDONIJA.
Sofija, 12. julija. Generalni guverner v Makedoniji Hilmi paša je odobril veliko po-množitev armade v svrho preganjanja vstaš-kih roparskih čet.
BOLGARSKO VSEUČILIŠČE.
Sofija, 12. julija. Bolgarski vseučili-ščni profesorji v posebnem manifestu odklanjajo predloge vlade glede na otvoritev vseučilišča. Vlada bo morala imenovati za profesorje na univerzi srednješolske profesorje, pravna fakulteta pa se sploh ne bo mogla ctvoriti.
RUSIJA.
»Novvoje Vremja« proti Franciji.
P c t e r b u r g , 12. julija. »No\voje Vremja« nadaljujejo svoje napade proti Franciji. Posebno ogorčena je proti francoskemu posla-* niku Bompardu, ki je imel zveze s poslanci dume in socialnimi revolucionarci ter je ministru za zunanje zadeve Izvolsketnu dajal netaktne nasvete. Oficialna »Rossija« molči o teh napadih, zgolj »No\voje Vremja« same so izjavile nasproti francoskim glasovom, da minister Izvolski z njenimi izvajanji ni v nobeni zvezi. — V Peterburg sc poda šef francoskega generalnega štaba Brun, da poravna neka nesporazumljcnja med francoskim in ruskim generalnim štabom.
Kamarila.
Bero lin, 12. julija. Baje jc ruski car popolnoma pod oblastjo dvorne kamarile, ka-
tero vodik) baron Frederiks, knez Oriof, grof Benkendorff, knez Putjatin in veliki knez Peter Nikolajevič. V Peterhofu mrgoli pravoslavnih menihov »čudodelcev«, ki carju prerokujejo in ga vnemajo za »sveto samodržtvo«.
k Položaj.
Peterburg, 12. julija. Črne stotnije, organizirane od »Zveze pnjvih ruskih ljudi«, vladajo po svoje. Stolypin je nasproti njim brez moči. V Odesi preiskujejo črne stotnije ljudi na cesti, jih pretepajo in morijo, ne da bi policija kaj proti temu storila. — Na drugi strani pa so nihilisti sklenili volitve za tretjo dumo bojkotirati in uganjati neusmiljeni terorizem.
JAPONSKA.
Pogodba z Rusijo.
London, 12. julija. V Tokiu je ministrski svet sestavil načrt pogodbe z Rusijo, ki razširja vpliv Japonske v Mandžuriji, na drugi strani pa prizna nadvlado Rusije v skrajni Mongoliji.
Razmerje r Ameriko.
N e \v y o r k , 12. julija. Tukaj je japonski admiral Yamamoto pri nekem dineju v daljšem govoru slavil Amerikance in dejal, da dobrega razmerja med Japonsko in Ameriko ne bodo skalili malenkostni dogodki. Vsi vodilni krogi naj brzdajo svoja čustva in naj delajo politiko razuma. — V istem smislu se je izrazil japonski poslanik v Ne\vyorku Aoki. Ameriški mornariški urad dementira vest, da je nakupil na Angleškem premog za Filipine.
Dnevne novice.
+ »Slovenec« v državnem zboru. »Slovenca« jc doletela čast, da je cela kolona ste-nografičnega zapisnika v državnem zboru posvečena njemu. Avstrijski parlament se bavi s »Slovencem«, kakor s kako velevlastjo. Za to se imamo zahvaliti Ivanu Hribarju, ki se je s »Slovencem« bavil pred celo zbornico ter označil celo vrsto odličnih poslancev kot sotrudnike tega veljavnega glasila. Mi se čutimo počaščene in smo hvaležni za dokaz upoštevanja. Seveda nam manjša samo ena zavest to veselje: Da Ivan Hribar še ni potrjen in njegov mandat še ni zagotovljen. Od potrjenega poslanca bi bila čast za nas še večja!
+ Kako so naši poslanci osamljeni? Ne
bi bili zapisali teh vrstic, ko bi nas ne izzvala Hribarjeva Hrezozirna smelost, s katero v »Narodu« v četrtek pripoveduje, kako so poslanci slovenskega kluba takorekoč brez veljave, in koliko večji pomen ima jugoslovanski klub. Gospodje Hrvatje naj sc zahvalijo Hribarju, ki pošilja take neumnosti v list, s katerim nima po svojih izjavah že pol leta nobenega stika. Evo dejstev: Legitimacijski odsek stoji v ospredju v državnem zboru :*proti socialno demokraškemu kandidatu je zmagal dr. Šusteršič z veliko večino za predsednika. Hribar dobro ve, da to ni brez pomena. To ie nekaj, toda Hribar sam in včerajšnji »Narod« nam je dal povod, da povemo še več. Tisti četrtek, ko je »Narod« pisal o velikem Hribarjevem pomenu in lagal o naših poslancih, da so osamljeni, je dr. Laginja, ki ga je predlagal socialni demokrat Pernerstorfer. dobil 14 glasov, dr. Bugatto, član kat. ital. kluba, pa 25 za poročevalca o Hribarjevi volitvi, kakor poročamo na drugem mestu. Naj si torej blagohotno izračuna svoj vpliv. Tema dvema dejstvoma dodajmo še tretje, da se po sklepu kat. narodnega češkega kluba že vrše pogajanja s »Slovenskim klubom«, ki naj ustvarijo iz teli dveh sorodnih skupin eno močno parlamentarno skupino. Pristavljamo pa, da- bo Hribarjevo pisarjenje po »Narodu« brezdvojbe samo v škodo celemu klubu, katerega je član.
+ Pernerstorfer, Hribar, Laginja & Co.,
to je najnovejša politična firma, ki se je pojavila v včerajšnji seji legitimacijskega odseka. Šlo se je za razdelitev referatov o pro-testiranih volitvah, pri katerih je. kakor znano, tudi »On« udeležen. »On« je namreč edini slovenski poslanec, ki je bil na tako grd način voljen, da se je vložil proti volitvi protest. Za ta protest je bilo včeraj treba izbrati referenta. »Slovenski klub« bi bil lahko ta referat v roke dobil, — a bil je tako takten, da tega ni zahteval, temveč le gledal, da pride referat v popolnoma nepristranske roke. Zato je v odseku predlagal poslanec dr. Benkovič, naj se referentom izvoli poslanec dr. Bugatto, italijanski krščanski socialec, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. — Toda glej: tu se oglasi socialni demokrat Pernerstorfer in predlaga za referenta — dr. Laginjo. No. potem se je glasovalo, in najnovejši socialno-demokratični kandidat je pogorel temeljito; dobil je le 14 glasov, mejtem ko jih je dr. Bugatto dobil 25. Dr. Laginjo je volilo 9 socialnih demokratov, potem znani baron Hock, žid (Zionist) Staud, dva liberalna Ceha in pa g. Laginja sani. Proti Hribarju so pa odločili ostali Cehi Poljaki, Rusini iu vse druge stranke. Večina, ki je odločila proti Hribarju, jc bila torej mnogo bolj slovanska, kakor pa manjšina zanj, v kateri igrajo prvo vlogo socialni demokrati. Dr. Benkovič je imel torej slovansko večino odseka za svoj predlog. Hribar, oziroma dr. Ivčevič je pa še prejšnji dau moledoval pri liberalnih in nacionalnih Nemcih za izvolitev dr. Laginje, ki so baje tudi že obljubili, pa, ko so videli položaj, potegnili z večino odseka za Bugatta kot nepristranskega referenta. »Slovan« Hribar se naj ne luidujc. če je pogorel; kot Slovan naj spoštuje izrek večine Slovanov. Krasna družba se je torej našla za Hribarja! Ni čuda, da ie dr. Laginja. ko se .ie razglasil volivni rezultat.
zamrmraJ besedo »škandal«. Škoda moža, ki je nekdaj kot politik užival splošno spoštovanje slovenskega ljudstva, da je zašel v tako družbo. Ni dosti, da je radi klavrnega ljubljanskega Hribarja lahkomišljeno razbil hr-vatsko-slovensko edinost moral se je šc tako daleč ponižati, da je kot socialnodemo-kratično-židovski kandidat prišel v poštev kot branite!) ljubljanskih volitev z dne 14. in 23. maja! No, po volji velike večine legitimacijskega odseka mu je prihranjeno še večje ponižanje. Ta bi bila res lepa, da bi referat o Hribarjevi volitvi vodil mož, ki jc radi jedi-ne Hribarjeve osebice razdvojil slovensko-lirvatsko delegacijo! In kakšno vlogo igra tu častita socialna demokracija! Kakšno vpitje ie bilo na socialno-demokratičnih shodili proti \ olivnim sleparijam ljubljanskega magistrata, čigar načelnik je »On«. Koliko črnila je bilo radi tega prelitega v uredništvu »Rdečega Prapor.ia«! Kako so sodrugi-voditelii oznanje-vali, da bodo Hribarjevo volitev protestirali itd. In vse je bilo goli švindelj sleparija ubogih pristašev socialno - demokratične stranke. Sedaj komaj dva meseca po vo-iitvi je višji sodrug Pernerstorfer šef firme za rešitev Hribarjevega mandata. Čudno, čudno! Na eni strani šest hrvaških duhovnikov na drugi strani nemško-nacionalni socialni demokrat Pernerstorfer. Pa ja ni Hribar, ki jc tako radodaren s podpisi, tudi Per-nerstorferju kaj podpisal, za kar hrvatski duhovniki nič ne vedo? Vse je mogoče pri tako eminentno razvitemu »značaju«, kakoršen je Ivan Hribar. Pri njeni so podpisi strašno po ceni	__	Komedija postaja
čedalje boli zanimiva.
+ O volivni reformi za kranjski deželni zbor piše glasilo socialnih demokratov na adreso liberalcev: »Ako je res v kratkem času, ki ga ima deželni zbor še do svoje naravne smrti, nemogoče izvršiti splošno in enako volivno pravico, tedaj mora biti strankam naloga, skleniti tak kompromis, ki se ji čim najbolj približuje. Seveda mora biti izključen vsak sklep, ki bi onemogočil splošno in enako volivno pravico za bodočnost. Stranka, ki bi le zahtevala kaj takega, bi si naprtila odgovornost, katere se ne iznebi zlepa. Tudi veleposestnikom bi se še prišlo do živega, ako bi menili, da si morejo zagotoviti svoj povsem krivični privilegij na ta način. Ali tudi bodoča klerikalna večina ne sme biti povod, da se razbije kompromis. Klerikalna stranka ima danes večino v deželi; to sicer ni nič veselega, ali dejstvo jc in bilo bi zelo nespametno, ako bi sc skušalo umetno preprečiti, da dobi večino tudi v deželnem zboru. Politično jc to itak le koristno; ako doseže večino, si položi klerikalna stranka sama vrv okoli vratu. Siccr bi bilo pa sploh neumljivo, zakaj naj bi se liberalci upirali klerikalni zmagi. S tem, da odobravajo Hribarjevo politiko na Dunaju, so se itak že postavili na klerikalno podlago; edino, kar bi še mogli zahtevati, bi bilo, da si ustanove meščansko sekcijo v klerikalni stranki. Kako se to napravi, jim že še pove diplomat Ivan Hribar.«
—	Prijazna želja, da bi si »klerikalna stranka položila vrv okoli vratu«, utegne biti še najbolj prepričevalni argument za liberalce. Sicer je pa stališče, ki ga izraža »Rd. Pr.«, edino pametno in logično za stranko, ki se je izrekla za splošno in enako volivno pravico.
+ Dr. Triiler in ravnatelj Šubic sta dobila dovolj jasen migljaj, da morata odložiti svoja mandata v občinskem svetu ljubljanskem, ker sta preprečila soglasno manifestacijo proti Proftovemu imenovanju za ravnatelja. Pa doslej šc nista storila, kar bi na njiju mestu moral storiti vsak resen politik. Dcs-organizacija in breznačelnost v liberalni stranki sta prispeli že tako daleč, da gospodje zatajujejo pri vsak priliki svoj program, kakor jim kaže. Hribar je vrgel pod klop svobodomiselni program. Triiler in Šubic se dis-penzirata od narodnih dolžnosti — kaj pa potem še ostane?Samo preperela prazna slama!
—	»Trd bodi, neizprosen, mož jeklen«. To geslo bivšega »Narodovega« urednika Jurčiča, velja sedaj pri »Narodu« samo na papirju. Tu so možje jako pogumni tu pišejo o »narodnih škandalih«, afero Triller-Šubic pa hoče sedaj vsa narodnonapredna stranka pogoltniti brez posledic. »Narod« se zaletava samo v deželnega predsednika Sclnvarza, ki je kot vladni uradnik ravnal v aferi Proft po migljaju nemškega ministra, saj so slovenski liberalci poslali Nemca v deželni šolski svet!
neodvisni slovenski mož dr. Triiler pa je bil tisti, ki je celo po priznanju »Slovenskega Naroda« pomagal vladnemu činu do veljave! Kaj mora slovenska stranka storiti s takimi možmi? Ves T riller-Šubičev nastop pada na vso narodnonapredno stranko, dokler ne dasta svojih mandatov nazaj v roke svojih volivcev, ves T riller-Šubičev nastop pada tudi na narodnonapredne volivce, ako nimajo toliko poguma, da nastopijo proti narodnemu škandalu. Dokler Triiler in Šubic ne odložita svojih mandatov toliko časa vztrajamo pri trditvi, da je bila tudi Proftova afera za narodno napredno stranko le	komedija! Triiler in Šubic ven iz občinskega sveta! Dokler bodo sedeli občinski svetniki narodnonapredne stranke celo skupaj v istem klubu, jih bomo ravno tako cenili kot Trillerja in Šubica.
+ l iberalna hinavščiua. /a\ splošno iu enako vol. pravico jc govoril Iv. Hribar na Dunaju ter izjavil, da jc prišel do prepričanja, da splošna in enaka volivna pravica dviga ljudsko zavest in izobrazbo. To je bilo lepo. Njegovo glasilo v Ljubljani — »Slov. Narod«
—	pa je proglasil par dni potem, da se mora volivna pravica za kranjski deželni zbor ozi-
rati na davčno moč in da morajo večji davkoplačevalci dobiti več mandatov in svoje vo-iivne okraje. Tako Hribarjeva stranka v Ljubljani taji, kar njen načelnik govori na Dunaju. Kdo more tem ljudem še kaj verjeti, kdo se more še zanesti na besede Hribarjeve, če on s svojo stranko tako dela v najvažnejših vprašanjih! Ali še sedaj ne izpregledajo Hrvatje, kako jih vlečejo liberalci? Don Ivaniševič je želel na koncu svojega članka, da naj bi Slovenci na Kranjskem poravnali svoje razmere. Kako pa je to mogoče, ako igra Hribar tako dvojno vlogo in doma naravnost to podira, kar obljubuje Hrvatom, da bo storil? Hrvatje pa. če znajo logično misliti, si zdaj lahko narede svojo sodbo in morajo odobravati stališče »Slovenskega kluba«, ki neče s takimi ljudmi nič skupnega.
I Liberalni nasilni bojkot proti pristašem »S. L. S.« Elija Prcdovič se zdaj maščuje nad Kregarjevimi volivci s tem, da jim odpoveduje naimgloma stanovanja in iili meče na cesto. Brutalno so vrgli na cesto iz njegovega stanovanja J. Smrekarja z rodbino ter mu začeli iznašati iz hiše opravo, dasi je imel že naprej plačano. Ravnotako je vrgel Elija Predovič na cesto nekega obrtnika iu mu s tem naredil veliko škodo. Tako liberalci postopajo zdaj z ljudmi, ki so imeli toliko poštenja iu možtva, da se niso dali terorizirati in gnati na volišče za Hribarja kakor brezumna čreda. Seveda takega liberalnega početja ne moremo mirno gledati. Opozarjamo na to, da je šc zdaj mnogo naših pristašev ki dajejo zaslužiti Hribarjevim agitatorjem. »Svoji k svojim!« je potrebno načelo, kajti zdaj preganjajo liberalci naše somišljenike po vzoru Elija Predoviča. Dolžni smo torej podpirati svoje somišljenike, greh je jemati našim s tem, da se daje nasprotnikom!
_ + Sodba o dr. Kreku in o Hribarju. Socialni demokrat Nemec se je v svojem govoru večkrat ozrl na dr. Krekov govor, o katerem je rekel, da je »dr. Krek res izborilo razpravljal o posledicah, ki bi jih imela splošna in enaka vol. pravica za deželne zbore.« Tako jc opetovano moral priznati veljavo dr. Kreku mož ,ki jc po svojem političnem mišljenju njegov odločen sovražnik. Nemec jc pa tudi primerjal Hribarja dr. Kreku ter je rekel: »Poslanec Hribar je rekel, da je on kot liberalec za splošno in enako volivno pravico, a da se boji, da bi zmagali potem »reakcionarci«, torej »klerikalci«. Mi socialni demokratje sc tega ne bojimo, nam jc odkriti, pošteni boj proti klerikalcem mnogo ljubši nego zahrbtna ne-odkritosrčnost liberalcev, ki niti liberalni niso, ali ki so liberalni samo toliko, kolikor je to koristno za njihov žep. če se pa gre za pravice ljudstva, so trmoglavi reakcionarci, mnogo bolj reakcionarni nego klerikalci.« Ta je pa Hribarja fotografiral in ga je dobro zadel!
+ Z zavijanjem, tajenjem in zakrivanjem izkuša liberalna stranka igrati dalje svojo klavrno vlogo do neizogibnega neslavnega konca. Sinoči nam «Narod« očita laž, ker smo pri-bili, da je proglasil doma v Ljubljani splošno in enako volivno pravico in demokratično volivno reformo sploh za sleparijo, med tem, ko je Hribar na Dunaju razkrival svoje demokratično srce. In vendar smo čisto natanko povedali pravi smisel njegovih dolgoveznih kloba-sarij proti volivni reformi. Pribijamo, da »Narod« odkrito piše, da liberalni stranki smrdi navduševanje za volivno reformo, ki ga Hribar prodaja v državni zbornici kot nekako prisiljeno zelje. »Narod« bo pisal, da smo se zlagali in storili »čisto navadno lumparijo«, ko smo ga ix) pravici citirali. Tako slepomišijo liberalci, pa je vse zastonj - vso odgovornost da ima Kranjska dežela še zdf{j enega najslabših volivnih redov, med tem, ko bi že davno imela lahko boljšega, zadene edino le liberalec. Naj se zvija Hribar na Dunaju kakorkoli — pečat sovražnika slovenskega ljudstva mu je vtisnjen za vse čase.
l Nad osebnimi napadi sc je pritoževal Hribar v državnem zboru. A istina je, da se dr. Krek ni niti najmanj osebno dotaknil Hribarja, dasi bi imel dovolj tvarinc, ako bi hotel. ampak je čisto stvarno samo navajal dejstva o stališču liberalne stranke, ki hoče na vsak način zabraniti slovenskemu ljudstvu večje zastopstvo v deželnem zboru. Oseben pa je bil Hribar, ki ni mogel stvarno ovreči dr. Krekovih izvajanj in sc je zato zaletaval v dr. Kreka kot duhovnika, mu očital pomanjkanje ljubezni, osebno sovraštvo itd. To so osebni napadi, ki pa zakrivajo samo pomanjkanje stvarnih razlogov in so najboljši dokaz Hribarjevega poraza pred parlamentom, ki jc mislil svoj državnozborski mandat izrabiti v to, da bi slovensko ljudstvo na Kranjskem oropal pravičnejšega zastopstva v deželnem zboru.
+ Prvi hrvatsko-slovenski pedagoško-katehetski tečaj v Zagrebu je predvčerajšnjim ob 10. uri slovesno otvoril presvitli namestili škof dr. Iv. Krapec sporočivši skupščini višji nadpastirski blagoslov prevzvišenega nadškofa dr. Jurija Posiloviča. Presvitli jc v jc-dernatih besedah povdarjal zlasti za sedanje čase važnost katehetskega tečaja ter s prisrčnimi besedami bodril člane k složnemu, pa vztrajnemu delovanju v zveličanje duš, v blagor mladine ter v slavo sv. Cerkve. Nato je sledilo predavanje po začrtanem programu. Nadaljevalo sc ie popoldne in bode trajalo do sobote. Udclcžnikov je 61. Predavatelji izborilo rešujejo svoje naloge. Razgovori so prav temeljiti in zanimivi ter jako praktični in obetajo prav mnogo najboljšega sadu. Tudi mi kličemo prvemu hrvatsko-slovenskemu pe-dagoško-katehetskemu tečaju v Zagrebu —• slava!
+ Proti premestitvi moškega učiteljišča
I v Gorico so začele protestirati furlanske ob-
čine, in sicer radi tega, ker je tozadevno okrožnico na občine odpisal tudi prošt dr. Faidutti Včerajšnji »L' Eco«, glasilo prošta Faiduttija, pa poroča, da prošt one okrožnice ni podpisal in da je njegov podpis prišel na okrožnico, ne da bi prošt o tem kaj vedel. Zanimivo jc, kako po Hribarjevo zna nastopati goriški kolega našega župana dr. Ma-rani. Prišel je, kakor poroča »L' Eco«, župan dr. Marani kot načelnik laškega deželno-zborskega kluba k Faiduttiju in ga vprašal, če bi bil pripravljen podpisati okrožnico. Prošt je odgovoril, tja bi podpisal. Kmalu je dobil neko polo, da jo podpiše. On pa je videl, da ga je že nekdo podpisal s svinčnikom ter je podpis zbrisal. Prošt je izjavil, da prepisov ne podpiše. Brez podpisa je vrnil polo. Ko jc okrožnica izšla, je bil Faiduttijev podpis na njej. Tako poroča »L' Eco«. Mi pa smo še radovedni, kako je prišel Faiduttijev podpis na Maranijevo interpelacijo. Zanimivo bi bilo, da bi Faidutti pojasnil sploh svoje stališče v zadevi slov. učiteljišča. Sedaj pa še nekaj. Marani je želel priti tudi v državno-zborski klub krščanskih Italijanov in sc delal njim preprijaznega. Ko je prišel nazaj med svoje liberalce, je pa zabavljal zoper »klerikalce«, češ, da ž njimi ni nič imeti skupaj in da bo že s pomočjo liberalcev dobil, kar bo potreboval. Hribar ima v Maraniju torej lepega tovariša.
t Postojnski liberalni fanatik. Včeraj, dne 11. t. ni. pripeljalo sc ic v Postojno do 700 oseb, da obiščejo božjo pot na Planinski gori it; si nato ogledajo postonjsko jamo. Izlet je vprizorila Marijina družba pri novem sv. Antonu v Trstu, kateri se .ie pa pridružilo par sto drugih Slovencev, ki bivajo v Trstu. Pameten človek bi menil, da bi morala Postojna biti vesela takega obiska, saj tak obisk ne škoduje niti postojnskim žepom, niti jami. Toda sledeči dogodek nas drugače prepriča. Ko so sc izletniki peljali, oziroma šli peš od železniške postaje brali so na neki hiši tale napis, napisan z debelimi črkami: »Katera jc v grehu, nazaj!« Besed, katere nam silijo v pero, ne bomo zapisali. Bile bi tudi tako bridke za nekatere Postojnce, da bi vsak lahko izpoznal, kdo je v grehu in kdo naj gre nazaj. Toda eno moramo storiti, ker smo prepričani, da se ima trg Postojna za vse. kar ima, zahvaliti le tujcciri. Zato poživljamo v prvi vrsti občinski odbor v Postojni, da v svoji prvi seji da tržaškim izletnicam iu izletnikom zadoščenje. Drugič poživljamo jamsko komisijo, naj primerno protestira proti takemu odganjanju tujcev od obiska jame. Tržaške izletnike pa zagotovimo mi, da je v Postojni še prav mnogo dostojnih ljudi, katerim se je guusil tako grdi nastop nekaterih surovih liberalnih fanatikov, kar so jim pokazali pozdravni lističi pri kosilu. Ali sme Postojna pustiti, da jo nekaj od liberalizma postirovelih puhloglavih in nesramnih zagrizencev pred svetom spravlja ob dobro ime in odganja tt.icc od nje?
+ Rokodelski svet iz alpskih in sudet-skili dežela sc vrši prih. četrtek na Dunaju.
+ Pasivna rezistenca pravnih prakti-kantov. Deputacija praških praktikantov ie 12. t. m. dospela na Dunaj, kjer se je združila z odposlanstvom dunajskih praktikantov in se skupno z njim podala k justičnemu ministru dr. Kleinu. Avdijenca je trajala eno uro, do-zdai se pa o vspehu ni še ničesar objavilo.
+ Generalni štraik v Brodu na Savi. Tu je izbruhnil generalni štrajk, kateremu so se pridružili tudi trgovski pomočniki, vsled česar so zaprte vse trgovine in ie ves promet ustavljen. Iz Mitrovice sta odšla na Brod dva dragonska eskadrona. Strajk je zato izbruhnil, ker je podžupan dal zapreti 17 delavcev, ki so baie ščuvali proti obstoječemu redu. Občinski svet je na strani delavcev iu je izročil podžupanu spomenico, kjer prosi, naj delavce izpusti. Ako podžupan temu ne odgodi, bo občinski svet demisioniral.
Vabilo ua XXII. redno veliko skupščino »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« dne 6. avgusta 1907 v Bohinjski Bistrici. Spored: I. Sv. maša ob pol 11. uri v župni cerkvi sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob pol 12. uri v hotelu »Triglav«. I. Nagovor prvo-mestnikovega namestnika. 2. Nujni predlog prvomestnikovega namestnika. .3. Tajnikovo poročilo. 4. Blagajnikovo poročilo. 6. Volitev prvomestnika. 7. Volitev štirih članov v družbeno vodstvo. H. Volitev nadzorništva (pet članov). 9. Volitev razsodništva (pet članov). 10. Predlogi in želje. Dan velike skupščine »Družbe sv. Cirila in Metoda« bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem sc govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zborovanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence iu Slovenke ter vse prijatelje slovenske mladine kot poslušalce in drage nam goste. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, dne 12. julija 1907. Za prvomestnika: Luka Svetec. Tajnik: Dr. Ivan Svetina. — Po zborovanju bo skupni obed v hotelu »Triglav«. Udeležencem se jc zglasiti do 5. avgusta z naslovom: Hotel »Triglav« v Bohinjski Bistrici.
+ Namesto brzojavk poštne nakaznice.
Veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pošiljajo vsako leto mnogi rodoljubi, ki se skupščine ne morejo udeležiti, brzojavne pozdrave in voščila. To jc za družbo jako častno, a praktično ni. Podpisano vodstvo nasve-tujc namesto dragih brzojavk ceneje poštne nakaznice. Svota. ki bi se morala plačati za brzojavko, naj se rajši nakaže družbi. Kaka častitka se lahko napiše tudi na nakaznico, ki naj se dan poprej odpošlje na naslov gospoda župnika Ivana Pibra v Bohinjski Bistrici.
Obsojeni kaplan oproščen, »Slovenec« je pred nedolgim časom poročal o zanimivi
tožbi, ki se ie vršila 4. in 16. maja t. I. v Ložu zoper starotrškega kaplana g. Frančiška Vov-kota, katerega je tožilo starotrško prostovoljno gasilno društvo radi žaljenja časti. Kaplan je bil v Ložu obsojen na 40 kron globe ali štiridnevni zapor iu v poravnavo vseh pravdnih stroškov. Ker ic bila nezakonitost te sodbe očitna, vložil je njegov zastopnik dr. Pegan vzklic. Dne 3. julija se je vršila v Ljubljani pri deželnem sodišču tozadevna vzklicna obravnava, pri kateri je bil kaplan popolnoma oproščen. Tožitelj trpi vse stroške, ki pa ne bodo majhni, ker sta obe stranki imeli pri vseh treh obravnavah svoja zastopnika. Stvar jc sedaj končana s popolnim porazom starotrških liberalcev. Hud poper je to zanje. Hud udarec pa ie ta pravda tudi za gasilno društvo, ki ni tako, kakršno bi moralo biti društvo z dobrodelnim namenom. »Notra-ujec« sani jc priznal, da ie starotrška požarna bramba vsledj<rivde nekaterih ima le še prav malo ugleda. Žalosten »confiteor«! Učitelj Wi-gele in Leopold Benčina naj pomagata zdaj društvu na noge! Ko .ic dne 16. maja loški ad-jnnkt g. Picek svojo nc baš duhovito razsodbo spustil med svet, zaplesal .ie v divji radosti liberalni Izrael, in starotrški liberalci so veselja vriskali po »Narodu« in »Notranjcu«, da je uničen kaplan Vovko, »ki nosi neizbrisni pečat, da je čast kradel«. No, kaplanu je »neizbrisni pečat« častikraje že izbrisan; vtisnen pa je zdaj tembolj pečat sramote liberalni četi! »Bog jc pravičen,« vzklikali so farizejski starotrški liberalci po »Narodu«. Prav so imeli. Pravica sc ie izkazala. »Inteligentni« liberalci seveda ne bodo imeli zdaj toliko časti, da bi na možat način popravili krivico, ki so jo storili kaplanu s svojim vpitjem in pisarje-njem. Sicer pa jc bil to njihov glavni namen. Da so dosegli vsaj prvi efekt, v to jim je ravno prav prišla Pickova salomonska razsodba. Ne govorimo, kako sta se vršili obravnavi v Ložu, omenjamo iz Pickove razsodbe samo en moment, ki je jako značilen za g. adiunkta. G. Picek pravi namreč v svoji razsodbi krat-komalo, da je kaplan izustil besede »to je lum-parija, tu se postopa pristransko«, iz politične mržnje do društva. Kako more g. adjunkt priti do take izjave, nam ni jasno. Saj je vendar kaplanu nasprotna priča Leopold Benčina pod prisego izpovedal, da društvo ni nc liberalno in ne klerikalno, in g. Wigelc, glavni kaplanov nasprotnik, je istotako izjavil, da med njima ne vlada nikaka mržnja. Da je g. Picck preko izpovedeb zapriseženih prič celi stvari dal politično ozadje, je čudno, a namen jc prozoren . . . Zanimivo je tudi, kako je g. Picek utemeljil kaplanovo obsodbo. Jedro utemeljitve je: Kaplan sam priznava, da je z inkriminiranimi besedami kritikoval \Vigele-tovo postopanje pri požaru. Gasilno društvo ie VVigeletovo postopanje odobrilo", torej je kaplan z žaljivimi besedami kruto žalil društvo! Tako klasično zna soditi adjunkt Picek! Sicer pa zahvalimo Boga, da ni loški g. adjunkt Picek zadnja inštanca!
Trnovo. Notranjsko. (Dekan obsojen.) Klaverni liberalčki, oziroma »neodvisni kmetje« izražajo v jako nerodnih iu neslanih besedah v svojih glasilih veselje nad obsodbo trnovskega g. dekana dr. Kržišnika, ker se jim je po dolgem in hudem naporu posrečilo pripraviti na praznik presv. Rešnjega Telesa radi nedostojnega vedenja med sv. mašo od dekana »birmanega« svojega pristaša do tožbe, vsled katere ie bil gospod dekan obsojen na 80 kron globe. Tudi mi ne moremo prikriti svojega veselja nad vsem dogodkom. Znan je velik trud. kojega so imeli »nekateri«, da ie Bevčič tožil. Isti prihaja pred cerkvena vrata kupčijo delat in s tem ljudi moti, kot jcv storil omenjeni dan med povzdigovanjem. Krančiča iz Soz niso mogli nagovoriti, ker se nin je zdela stvar pač premalenkostna. Prepričani smo docela, da bi bil gospod dekan popolnoma oproščen, ako bi se bil on pritožil, česar pa ni hotel nikakor storiti. Mi dobro znamo, da \se tc tožbe, ki se po deželi ena za drugo vrste, imajo vir v onemogli liberalni jezici in maščevalnosti, ker so pri volitvah tako imenitno pogoreli. In vse obsodbe našim pristašem, ki itak radi mnogo žrtvujejo za ljudstvo, prav nič ne škodujejo. Globe pridejo v občinske blagajne: torei ljudstvu v korist. Mladi liberalni odvetniki in koncipijenti, katere naši »dobri prijatelji« nalašč iz Ljubljane naročajo, radi večjih stroškov, so pa tudi silno potrebni zaslužka. Samo to se nam čudno zdi. da jim pri njihovi zagrizenosti »klerikalni« groši nc ostanejo v želodcu. Drugič take obravnave čistijo ozračje, ker tu spoznavamo naša sodišča: tu sc kažejo naši nasprotniki; tu sc kaže možatost naših pristašev, ki so imeli doslej neki suženjski strah pred »kanc-lijo«, ki se pa sedai umika postavnosti. Vedno boli prodira prepričanje: Uradniki so radi nas ne pa mi radi njih in plačo dobivajo iz blagajne, v katero mi svoje krvavo zaslužene davke nosimo. Posebno pri obmejnih kranjskih farah zvračajo pri naših sosedih liberalci vso krivdo ua duhovščino, češ, da duhovščina kranjska ie tako nestrpna, da ni moč ž njo izhajati. V tem napačnem prepričanju in ob enem v nekakem preziranju sc giblje šc vedno tudi mnogo duhovnikov v obmejnih škofijah. Resnica pribita pa jc, da govorimo z besedami naših liberalcev, da smo dolgo, dolgo »roke poljubovali tistim, ki so nas očitno po časopisih in zahrbtno birmovali«. In če sc mnogim očita nestrpnost in nekoncilijantnost zato, ker so po bridkih izkušnjah in prevarah spoznali vso hinavščino »Narodovih« pristašev in se zato ogibajo slehernega občevanja s temi nevarnimi ljudmi, mora vsakdo pripo-znati v dekanu dr. Kržišniku (poznat jc v Istri in na Štajerskem), da jc skrajno potrpežljiv, prizanesljiv, koncilijantcn, ker sc v svoji gorečnosti zaveda, da je dušni pastir vseh župlianov in za vse odgovoren. Zato sc
jc skrbno izogibal vsemu, kar bi dalo le količkaj povoda kakemu osebnemu nasprotju ali celo sovraštvu. Z vsakomur rad občuje in vsakomur so odprta bila doslej vrata v njegovo gostoljubno hišo. Sedaj pa berite »Narod« in »Notranjca«! Isto golido imajo zanj, kakor za vse druge! Toda uverjeni bodite, liberalci, da ste sebi in svoji stvari v naši reški dolini mnogo več škodovali, nego koristili. Kadarkoli ste šc tirali duhovnike pred sodišče, tem glasneje in v tem večjem število so nato govorile oddane glasovnice volivcev. Dne 14. maja smo z vami že precej temeljito obračunali, za naprej bodemo pa še s podvojeno vnemo popravili, kar smo v svoji popustljivosti zamudili. Bistriška liberalna postojanka, odkoder sc širi vsa liberalna »nezdrava sapa«, po dolini, se jc zadnjič že pošteno potresla in liberalce požirajo tudi tu kakor drugod soc. demokratični valovi. In mi odkrito povemo, da ie nam boj s temi ljubši, četudi sc oklepajo kot sinovi starikavega liberalizma ene in iste zastave, ker soc. demo-krat.ie vendar ne poznajo tiste priliznjene hi-navščine, s katero sleparijo liberalci v obmejnih kronovinah doli do Dalmacije. Naša skrb pa jc in bode, da z obema, z očetom in sinom pošteno obračunimo. Zato čujte vi liberalci naš konečni klic: vsi napadi iz vaših papirnatih gnojnic, vse tožbe nas ne bodo nikoli ostrašile, ampak le še bolj krepe naše vrste, da stojimo trdni, kakor zidovi gradu in korakamo naprej, naprej pod »zastavo Slave« do celotne zmage!
Knezoškof ljubljanski Anton Bonaven-tura ogledal si je te dni društvene prostore društva »Dobra gospodinja v Sp. Šiški«. Petinšestdeset otrok obiskujočih otroški vrtec tega društva pozdravilo jc Prevzvišenega z lepo Marijino pesmico, posebej pa še šest otročičev z deklamacijo. Iz šivalne šole bilo je navzočih 25 deklet, izmed katerih sta tudi dve pozdravili Prevzvišenega. Priproste besede iz čiste duše napravile so neizbrisen vtis. Da se ic sprejem v takem redu vršil, je zasluga voditeljice zavoda požrtvovalne gospe gro-finje Gabrijele Auerspergove ter vestne, izkušene in neumorno delujoče vrtnaricc gdč. Avguste Cimolinijeve. Prevzvišenemu poklonil pa se je tudi društveni odbor z načelnikom nadučiteljem g. Anton .lavorškorn. Prevzvi-šeni ogledal si je potem društvene prostore celega zavoda. V šivalni dvorani razpostavljena so bila krasna šivalna in umetno vezalna dela, katere so izvršila to šolo obiskujoča dekleta. Po končanem ogledu zahvalil sc je društveni predsednik v iskrenih besedah Prevzvišenemu za obisk zagotavljajoč, da bode društvo delalo vedno v katoliškem duhu. Pohvala in priznanje našega vrhovnega dušnega pastirja, pa bode društveni odbor bodrilo k novemu plodonosnemu delu!
Srbski list o monsignoru dr. Ignaciju Žitniku. »Beogradskc Novine« pišejo: »Dolgoletni slovenski narodni poslanec v avstrijskem državnem zboru in v kranjskem deželnem zboru dr. Ignacij Žitnik, urednik ljubljanskega »Slovenca«, je odlikovan z eno najvišjih časti v katoliški cerkvi. Papež Pij X. ga je imenoval za svoiega komornika. Dr. Žitnik je velik slovenski rodoljub, ki neumorno skozi leta z redko energijo neprestano dela za dobro in za napredek svojega naroda, v katerem uživa velik ugled iu spoštovanje. On je velik slovenofil in iskren, nesebičen prijatelj srbskega naroda, o katerem v svojem uglednem listu piše samo to, kar jc najlepše. Kot Srbi in kot novinarji sc radujemo tega redkega in velikega odlikovanja monsignorja dr. Žitnika, oduševljenega Jugoslovana, odličnega časnikarja in starega, uglednega parlamentarca.
Nesreča. Iz Radeč sc nam poroča: Podkrajcm se je odtrgala skala ter ranila nevarno posestnika Ocepka. Mož jc imel razpeto marelo in slišal kakor grmenje nad seboj zato tudi ni toliko pazil. Nekaj čas je ležal v nezavesti in prebudivši sc jc šel domov. Bil jc previden. Sploh ic pot od Radeč do Zagorja ob desnem bregu Save nevarna. To je takozvani Treppehveg, iz časov ko so še ladije gori vozile. Želeti bi bilo da se pot popravi.
Naši novi topovi. 9. t. m. so bile v Steinfeldu velike strelne vaje z novimi topovi, katerim je prisostvoval tudi vojni minister SchOnaich. Baterija, obstoječa iz šestih topov, je streljala v vseh načinih deloma na stalne, deloma na premakljive cilje v oddaljenosti 2300 do 2800 ni. Nenavadna točnost in velika hitrost streljanja (20 strelov v minuti) je vse presenetila, tako da so veščaki izjavili, da je naš novi top najmodernejši iu najboljši na svetu. Baterija jc bila izdelana vsa v c. in kr. orožarnici. Novi oscmcentimeterski top M 5 je takozvan »Rohrriicklaufgeschutz«, opremljen z oklepi, in meče kroglje težke po 6 68 kg. Začetna hitrost kroglje znaša 500 m, največja strelna daljava 6800 m. Top z vso opravo tehta 2665 kg. Odprtina cevi znaša 76.5 mm, izdelana jc iz kovanega brona in dolga 2295 mm. Za naboj se rabi 530 g smodnika, ki se nahaja v svilnati vrečici. Uporabljajo sc granate in šrapneli.
- Dve veliki nesreči bi sc bili kmalu pripetili v nedeljo 7. t. m. v Zagorju. Tomšič, po domače Tonili iz Bača, se jc peljal iz Št. Petra skozi Zagorje. Ko ic srečal Koreno-vega sina, ki se je učil voziti kolo, je ta zapeljal tako h konjema, da sta sc splašila. Na vozu je bilo šest ljudi. V diru se je voz prevrnil ter vse ljudi kar pogrnil in vlekel naprej. Tomšič je na glavi zelo hudo ranjen. Tomšiča in enega otroka so komaj živa ohranili. Stvar ima že žandarmerija v roki. Zvečer se jc splašil konj g. Al. Domicelja in njegovega hlapca. Oba sta Ic malo poškodovana. — Ob tej priliki hočemo omeniti še neko nesrečo, ki sc je pripetila pred štirinajstimi dnevi v K.ne-žaku. Konji so se namreč zopet splašili, pri
čemer je bil hudo ranjen g. Gregor Kuderca iz Bača; dve uri so ga morali spravljati k zavesti.
—	Mrtvo truplo moškega spola so našli v gozdičku pod kilovškim kolodvorom župnije Prem na Notranjskem. Oseba je bila stara kakih 46—48 let. Dobil je to truplo posestnik, ko je kosil. Sodijo, da se je obesil dotičnik in da se mu je vrv odtrgala, ker je gotovo po mnenju veščakov najmanj 4—6 tednov mrtvo to truplo in je baje Mate Lon-čariča iz Vinodola pri Selcih, okraj Cerknica, o katerega samoumoru smo že včeraj poročali.
Umrl je v Mojstrani vpokojeni posta-jenačelnik državne železnice in posestnik g. Ivan Rabič, star 60 let.
Romarski vlak na sv. Goro in na grob kardinala Missia za loško okolico gre na Veliki Šmaren dan popoldne s postaje Škofja Loka. Na sv. Roka dan po opravljeni pobož-nosti povratek v Gorico, zvečer zopet doma. Cena tje in nazaj okoli 5 kron. Kdor se hoče udeležiti romanja, naj se zglasi pri svojem župnem uradu. Pričakovati je obile udeležbe.
—	Iz Studenca v Krškem okraju, dne 10. julija. (Strela in druge novice). — Po 14 zelo vročih dneh imeli smo v senci po 24 stopinj R — prišla je huda noč od 8. na 9. t. m. Kmalo po polnoči začelo je grozno grmeti in treskati in neprestani bliski razsvetljevali so temno noč. Ob treh pa začne biti plat zvona, naznanjajoč nam ogenj. Strela je udarila v kozolec posestnika .1. Liparja na vasi, kateri je bil v hipu v svitlem plamenu. Nevarnost bila je velika za celo vas, ker jc kozolec stal sredi vasi, obdan od drugih poslopij s slamo kritih. Ker ni bilo skoro nobenega vetra, in je veliko ljudi gasilo ter jc tudi počelo močno deževati, se je posrečilo ogenj omejiti in ni druzega zgorelo, kakor omenjeni kozolec, na katerem je bilo za kake tri voze krme. Ravno v tistem času, kakor na Studencu, jc strela udarila tudi v dveh krajih na sosednjem Štajerskem, in smo videli dva velika ognja. Bog nas ob-vari treska in hudega vremena! Prejšnji petek se je ponesrečil v Zavratcu posestnik J. Znidaršič, ker je padel s črešnje in se je močno poškodoval na rokah in glavi, ter so ga morali odpeljati v Kandijo, v bolnico usmiljenih bratov. Upajmo, da kmalo okreva in se povrne domov! Letina pri nas — razun sadja, ki ga skoro nič ne bo prav dobro kaže, posebno trta je tako obložena, kakor že več let ne.
—	Strašna nevihta. V nedeljo (7. t. m.) ob 3. uri popoldne se je pridrvila silna nevihta nad občino Račna pri Grosupljem. Hud vihar je pridrvil temne oblake, lomil drevje, odpiral kozolce in trgal opeko s streh. Debele kaplje in votlo grmenje je naznanjalo strašno neurje. Kar se vsuje kakor orehi debela toča, ki je vse razdejala, kar je dosegla. Okna po hišah so pobita, drevje, kar ga ni podrl vihar, je vse oblomljeno, le goli oblomki štrle proti nebu. V vaseh i Velika Račna, Mala Račna, Kopanj in Pre-dole so poljski pridelki popolnoma uničeni. Čeprav nizko cenimo Škodo, ki jo je napravil vihar, znaša gotovo 20 tisoč kron. Na polju danes ne moreš skoraj poznati, kaj je raslo. Ko bi bila vsaj slama ostala, da bi mogli preživiti živino! Kaj naj počne kmet v tej dolini, kine bo leto nič pridelaj skoraj nič nakosil! Ljudje so zadolženi, ker edini poljski pridelek preživi vse ljudstvo v tej dolini. In kake so kmetijske razmere v tem kraju ! Če dežuje, nastane povodenj in vse je uničeno v močvirni dolini. Če je pa suho leto, ne zraste nič po kamenitih bregovih. Res je, kar pravijo, Če jih od1-vračaš, naj ne gredo v Ameriko: „Noč in dan delamo, varčujemo, pa vendar ne moremo shajati. V. Ameriki vsaj človek v6, zakaj se trudi!" In je veliko resnice na tem, naj že kdo take besede rad ali nerad sliši Le naj pride tisti, ki pravi, da naj kmet doma živi, pogledat, kako se mora pri nas kmet truditi, če hoče sploh po človeško živeti. In danes, ko je temu ubogemu trpinu vse polje razdejano po toči in uboge družine solze pretakajo, mora vsak priznati kako resnične so besede pesnikove: „Gorje ti, ubogi kmet, gorje!"
Pomorščaka Matija Lander.rt, c. kr.
vojne mornarice v Pulju, je tamkaj aretiral policijski poveljnik Hassek, ker je našel pri njem polno oblek, pokradenih v mornariškem skladišču.
»Baron Beck«, nova Lloydova ladja, jc dolga 108 metrov, široka 13D4 metrov iu ima 4100 ton vsebine. Kabin ima za 70 potnikov prvega in 30 drugega razreda. Hitrost znaša 13 5 milj v eni uri.
Vse kavarne v Trstu brez izjeme morajo ob 2. uri ponoči biti zaprte iu ne dobijo, več dovoljenja za poznejšo uro.
Samoumor. V Trstu se je ustrelil Robert Stanič, posestnik gostilne » Alla citta' di Goricia«. V ulici S. Sebastiano se je zastrupila neka Marija Telfernik.
Oprostili so porotniki v Trstu 15-let-nega trgovskega pomočnika Franca Kovači-ča, ki je 8. maja t. I. iz neprevidnosti ustrelil voznika Aleksandra Pohotnika.
—	Istrska trgovska zbornfca je poslala trgovskemu ministrstvu spomenico, kjer prosi, naj vpliva na vojnega ministra, da bo ta prepovedal bojkot, katerega c. kr. mornarica izvaja proti trgovcem, ki so pri občinskih volitvah glasovali za kamoro.
—	Stalno hrvaško gledališče bodo ustanovili v Oscku.
—	Skrivnosten samoumor. Iz Budimpešte poročajo, da ie prevčeraišnjim skočil iz brzo-
I vlaka, ki je privozil zvečer iz Reke, neki rno-
ški in obležal mrtev. Prej si je pognal še krog-Ijo v glavo. Identitete samoumorilčeve doslej še niso dognali.
—	Razširjena blaznica. Blaznico v Stenje-vacu na Hrvaškem letos znatno razširijo z zgradbo mnogo novih paviljonov.
—	Sadjeva letina ne bo letos tako slaba, kakor se je pred časom pisalo. Cujeino, da so jablane v škofjeloški okolici dobro obložene. Tudi v poljanski in selški dolini na Gorenjskem bodo nekateri posestniki pridelali mnogo prav lepega sadja, ako ne bo kakšne iiinie.
—	Šah. V drugem mednarodnem kon-kurzu problemov, ki ga je priredila šahovska akademija v Vioreggiu, imenuje razsodnik A. C. \Vhitc, znan angleško-ameriški komponist, nalogo, ki jo je sestavil Slovenec g. A. Uršič, »problema di merito distnito.« Bilo je iz celega sveta doposlanih 123 problemov.
Osebna vest. Na mesto v Dalmacijo prestavljenega okrajnega gozdarja g. Alojzija Barie pride v Radovljico g. Alojzij Rihtcršič iz Klane.
Meščanska šola v Postojni. Danes je sklenila prva slovenska meščanska šola v Postojni svoje šolsko leto. V »Izvestju« je priobčilo ravnateljstvo razpravo »O ustanovitvi meščanske šole«, a iz šolskih poročil je razvidno. da je bilo ob začetku leta v I. razredu 41 učencev, koncem leta pa 40. Hodilo pa je v meščansko šolo 18 učencev iz trga, 6 iz postojnske okolice. 10 iz okra.ia postojnskega, 4 iz drugih krajev Kranjskega, 2 s Primorskega. Poleg ravnatelja je poučeval na tej šoli stalen katehet in dva začasna učitelja. Učni uspehi so za prvo leto prav ugodni: 36 učencev je dobilo prvi red, a drugi red le 4. S prihodnjim šolskim letom se otvori na tej šoli tudi II. razred.
—	Poslanec Zagorac operiran. Poslanec hrvaškega sabora Stjepali Zagorac je bil te dni v Budimpešti operiran.
—	Slovenska šola v Trstu. »Obzor« poroča, da vlada namerava po 25-letnem odlašanju sedaj vendarle ustanoviti slovensko šolo v Trstu.
—	Demonstracije v Varaždiuu. Dne 8. t. m. zvečer so vsled napada na Hrvate v Ca-kovcu nastale demonstracije r>o Varaždinu. Policija je delala »red« z golimi sabljami. Policijski uradnik Novakovič je s tako silo udaril s sabljo po glavi brivskega pomočnika Vr-hovca, da se je ta zgrudil na zemljo. Na tleh ležečemu Vrhovcu jc neki drug policist s sabljo prerezal žile. Vrhove se bori sedaj v bolnici s smrtjo. Policisti so ranili pisarja Miketeka.
Delavsko podporno društvo v Trstu
priredi veliko narodno slavljc ob 25-letnici razvitja društvene zastave dne I. septembra tega leta.
Zanimiva sodna obravnava se je 12. t. m.
končala v Cerknem na Goriškem. Tožbo proti uovaškemu kuratu Jožefu Abrainu je naperil cerkljanski nadučitelj Rakušček radi žaljenja svoje osebe in šole, ker je baje zagrešil na ustanovnem shodu »Katoliškega izobraževalnega društva« v Cerknem. Govornik je namreč označil liberalizem sploh, posebej pa postopanje cerkljanskih liberalcev. Žaljenega se je takoj čutil Rakušček kot zastopnik šole in učiteljstva. Toženi govornik je navajal dejstva, ne da bi napadal osebe ter povdarjal, da se tudi med cerkljanskim učiteljstvom dobe častne izjeme. — Po dveh dolgotrajnih razpravah je bila tožba nadučitelja Rakuščeka zavrnjena, češ, da ni legitimiran zastopnik učiteljstva in šole. Rakušček je obsojen v no-sitev stroškov, kurat Abram pa popolnoma oproščen.
Iz Polšnika se nam piše: Dne 9. t. m. je strela udarila na Preski, občina Polšnik, v kozolec Marka Savšek. ki je popolnoma pogorel. Nevarnost .ie bila za vso vas. Sreča je bila, da je veter vlekel iz vasi. Imeli smo v fari Polšnik pretečeni teden v sredo zjutraj in v soboto popoldne točo. Hvala Bogu, da ni prevelika škoda, ker je bila med dežjem.
— Kvartopirstvo nese. V Avstriji je je nekdo, ki mu nosi kvartopirstvo vsako leto 660.000 K. Tako srečna je naša država, ki zasluži vsako leto pri kolku na kvarte to vsoto, lpralne karte izdeluje v Avstriji deset podjetnikov in sicer trije na Češkem in na Primorskem, dva sta na Spodnjem Avstrijskem. Lani so kolkovali 1,578.225 kart. Velike dunajske kavarne rabijo na leto po 500—600 kart. Na tarok je prišlo 152.000, na nemške karte 765.000, na pike 430.000, na vist 107.000 na razne osobito italijanske karte jih pride 43.000, prodanih je bilo 18 kart Črni Peter.
LlubUanske novice.
|j Pevsko društvo »Ljubljana« je dobilo danes naslednji odlok;
»Slovensko pevsko društvo »Ljubljana«, v roke predsednika Rado Šturnia v Ljubljani.
Rešuje protest g. dr. Kokalja in sodrugov z dne 20. junija 1907 zoper izvanredni občni zbor pevskega društva »Ljubljana«, ki se je vršil 19. m. m., se Vam vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 5. t. m., štev. 4165, Pr., naznanja, da društvene oblasti v tem slučaju nimajo povoda, kai ukreniti, ker se gre le za prepir iz društvenega razmerja tega pa presojajo po društvenih pravilih zato poklicani organi, Zupanov namestnik Vončina.«
S tem je opozicija, ki je na »Narodovo« komando hotela deliti delavnim članom nezaupnice, temeljito pogorela, Nepevec dr. Ko-kalj jc dobil sedaj dober pouk, da je na^obč-nem zboru opoziciji čisto napačno pel. Časti-tartio iskreno na hlnmaži! »Ljubljana« na se na čast Ljubljani krepko razvijal!
Ij Kje je volivna reforma ža obč. svet?
Najnovejšega zagovornika splošne in enake volivne pravice Ivana Hribarja opozarjamo, naj preskrbi, da pride predloga o volivni reformi za občinski svet pravočasno v deželni dvorec, da sc tako da deželnemu zboru prilika, pečati se tudi z volivno reformo za ljubljanski občinski svet.
Ij K slavnosti v Idriji se odpeljejo ljubljanske deputacije jutri zjutraj s poštnim vlakom ob 4 uri 50 min. zjutraj. Kdor se želi pridružiti, dobrodošel!
li Nadvojvoda Leopold Salvator se je včeraj zvečer odpeljal iz Ljubljane. Pred njegovim odhodom je svirala pred »Unionom« vojaška godba. Občinstvo .ie nadvojvodi burno klicalo »Zivio!«. Kakor čujemo, se je nadvojvoda o hotelu »Union« in njegovih napravah nailaskaveje izrazil.
Ij Priinarij g. dr. Vinko Gregorič bo od dne 15. julija do konca avgusta na dopustu in med tem časom ne bo ordiniral. Kakor čujemo,, se gosp. primarij poda na pot v Hamburg.
Ij Mestni magistrat ljubljanski išče snega v mesecu juliju! Čudne so razmere na mestnem magistratu. Ta mesec so začeli iskati snega, kajti kdor ga je imel po zimi preveč, naj ga zdaj plača. Po Martinovi cesti ga niso ra-zun en dan nikdar odvažali. In zdaj hočejo za ta dan neko odškodnino, ker so ga mestni delavci odvažali! To pa zahtevajo le od nekaterih, akoravno ga je bilo povsod dovolj, ne le na Martinovi cesti. Na vprašanje zakaj se ne zahteva od vseh posestnikov, ampak samo od nekaterih, se je odgovorilo, da čc bi se od vseh zahtevalo, bi preveč završali. Vprašamo pa zdaj javno, ali je morda to osebna mržnja ali strankarstvo? Ne eno, ne drugo ni na pravem mestu. Gotovo bode mestni magistrat o Božiču smeti in prahu iskal, katerega imamo v izobilju ne le na cesti, ampak tudi v stanovanju in grlu, ker mestni magistrat sploh zanemarja Martinovo cesto. — Več prizadetih posestnikov.
li Slovensko profesorsko društvo. Odbor »Društva slovenskih profesorjev« je zahteval od svojega člana, nadzornika Lcvca pojasnila glede njegovega neznačajnega glasovanja v deželnem šolskem svetu. Nato jc naznanil Leveč svoj izstop iz društva profesorjev, ker je čutil, kak veter piše.
Ij Občinski svet ima redno sejo v ponedeljek, dne 15. julija 1907 ob 6. zvečer v mestnej dvorani. Na dnevnem redu so poročila; o prošnjah za vzprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o prošnjah za podelitev meščanstva mestne občine ljubljanske; o dopisu županovem, s katerim si-stujc izvršitev II. dela sklepa občinskega sveta z dne 24. junija 1907, tičočega se pritrditve deželnega odbora vpeljavi samoslovenskih uličnih napisov; o voiitvi dveh članov v odbor za obdelovanje ljubljanskega mahovitega močvirja; o prošnji posestnika Antona Šublja za izbris služnosti na parceli vi. št. 260 Trnovskega predmestja; o podelitvi ustanov za ženitovanjsko opravo, ustanovljenih o priliki srebrne porode Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa; o dopisu generalnega zastopstva »Avstrijske delniške zavarovalnice proti pri-rodnim nezgodam v Gradcu« glede zavaro-rovanja mestnih policijskih stražnikov; o županovem dopisu glede dovolitve prispevka k potovalnim stroškom nekega mestnega uslužbenca za obisk londonske šolske razstave povodom druzega mednarodnega šolskega liigi-ienskega kongresa ; o županovem dopisu glede dovolitve prispevka mestnemu fiziku za obisk higijenske razstave in higijenskega kongresa v Bcrolinu; o prošnji posestnika Jerneja Hlebša glede določitve stavbnih črt in nivela pri zemljišču parcele št. 70/2 v Hra-deckega vasi, in o predlogu stavbnega urada glede regulacije tega dela mesta; o poročilu mestnega magistrata glede regulacije onega dela Gradišča, ki leži med progo južne železnice, ceste na Rožnik in pomerijalno mejo; o poročilu mestnega magistrata glede določitve stavbnih črt in nivela ob Tržaškej cesti v kat. občini Gradišče vsled prošnje posestnika dr. A. Kaiserja; o poročilu mestnega stavbnega urada glede določitve širjave podaljšane ulice »Stare pravde« v kat. občini Poljansko predmestje od Elizabctne do Domobranske, oziroma prihodnje okrožne ceste; o prošnji Zofije Valentove za odobrenje razdelitve Pirkerjevega posestva v Slomškovih ulicah na štiri stavbišča; o poročilu mestnega magistrata glede potrebnih popravil po mestnih šolskih poslopjih; o poročilu mestnega stavbnega urada glede oddaje lončarskih del v mestni višji dekliški šoli; o poročilu mestnega stavbnega urada glede dobave solnčnih plaht za okna v višji dekliški šoli; o nasvetu mestnega magistrata radi nabave stroja za cepljenje drv; o poročilu mestnega magistrata glede oddaje vožnje za odgonce in jetnike ter priprege za gasilno iu reševalno društvo za triletno dobo 1907/09; o prošnji društva »Mladika« za vporabo nekaterih prostorov v poslopju višje dekliške šole; o prošnji oscniraz-rednice Liehtcnthurnovcga zavoda za dotacijo za risarske potrebščine ubožnim učenkam; o prošnji šolskega vodstva mestne šole na Barju za zvišanje dotacije za učila in samo-učila; o računih o porabi dotacije za okrajno učiteljsko knjižnico za šolsko leto 1906/7; o prošnji Davorina Rovška, da sme v Latter-mannovctn drevoredu postaviti paviljon za kinematografske predstave; o dopisu upra-viteljstva mestnega vodovoda glede razširjenja vodovodnega omrežja in tozadevnih obravnav z raznimi interesenti. Javni seji sledi tajna seja.
Ij V prid družbe sv. Cirila in Metoda prodaja.se v modni trgovini Pavla Magdiča, Ljubljana, Prešernove ulice 7 narodni znaki »lipov list« za zagumbnice, gumbi za zapestnice, obeski za verižice in brožke za dame po
I	krono komad in kravatne igle po 50 vinarjev komad.
Ij Redni občni zbor »Glasbene Matice« je
danes zvečer ob 8. uri v pevski dvorani društvene hiše v Vegovih ulicah.
- Umrla je gospa Karolina Šabec, stara 55 let, mati c. kr. učitelja g. Avguština Šabec v Idriji. Naše najiskrenejše sožaljel'
lj Promoviran bo prihodnji teden za doktorja filozofije suplent na II. drž. gimnaziji v Ljubljani gosp. Janko Lokar.
Ij Za obolelega našega somišljenika so še darovali: Dolenjci 3 K. Obsores 2 K 30 vin., Durnik 2 K. č. g. Ivan Nagel, župnik, Sele, Koroško, 2 K, neimenovani 2 K. Skupaj
II	K 30 vin. Hvala!
Ij Orglarska šola Cecil. društva v Ljubljani1 je zaključila šolsko leto v četrtek 11. t. m. z običajnim javnim izpraševanjem učencev iz raznih predmetov. Podučevali so letos na tej šoli gg. A. Foerster, A. Karlin in P. Angelik Hribar; po Angelikovi smrti pa je začasno prevzel podučevanje g. A. Koritnik. Ob koncu leta je obiskovalo šolo 15 učencev, med njimi 4 abiturienti. Najboljši med temi, L. Bajde, je odšel s svojim očetom na Nemško. Prihodnje šolsko leto se prične 18. septembra.
Štajerske novice.
š Romarjem v Marijino Celje se naznanja, da stane vožnja z vozom iz Au-See-wiesen v Marijino Celje 5 K. Kdor želi vozni listek za to vožnjo, naj kmalu pošlje 5 K župniku M. Medved, p. Laporje.
š Otvoritev letovišča in gostilne »Grič«. Slovenska narodna društva v Brežicah prirede v nedeljo, dne 14. julija 1907 veliko ljudsko veselico na vrtu gostilne »Grič« pri Brežicah. Vspored: Koncert vojaške godbe št. 96 iz Kar-lovca; petje, ples, umetalni ogenj. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin.
š Ljutomerske gorice — uničene. Dne 3. t. m. je toča neusmiljeno klestila krog Ormoža in Središča. Blizu 11 minut je padala suha toča. Vinogradi, polja in vrtovi so uničeni. Ljudstvo je obupano.
š Imenovanje. G. Davorin Trstenjak, ravnatelj višje dekliške šole v Gospiču, je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom kr. županijske oblasti v Gospiču.
š Umrl je v Mariboru g. Boheim, nad-učiteli v pok., nekdai v Kozjem.
š Strela. Ponoči dne 8. t. m. je zažgala strela vinsko klet zakonskih Martina in Neže Vticav pri Ormožu. Zgorela ie klet z vinom in sodi v njej. Pri Cmureku je zažgala strela poslopje Frančiška Walcha. — V šoštanjski okolici je zažgala strela hišo posestnika Frančiška Hovinkar. Lastnik dela v \vcstfalskih rudnikih. — Na polju pri Št. Vidu jc ubila strela posestnika Modcria._
iz slovanskega sveta.
si Crnogorke proti črnogorskemu knezu.
V Cetinju so v ženskem institutu, ki ga vzdržuje Rusija, učenke snele s stene sliko knezovo ter s sramotilnimi besedami raztrgale. Uvedla se je preiskava, ki jo vodita pravni zastopnik Djurovič iu finančni minister Spa-sojevič. Obema so podarile učenke šopke, Djuroviču naprednjaku krasno kito, Spa-sojeviču pa šopek, parfimiran s poprom. — Ženske stopajo na pozorišče.
Spomenik Adamu Mickie\viczu bodo slovesno odkrili 7. avgusta v Zavvierciu.
Razne stvari.
Nečloveška mačeha. Gostilničarka Sara (!) Spitzer jc zvezala svojo šestletno pastorko in ji je toliko časa vlivala smolo v usta, da je umrla.
Sodniku je prerezal trebuh z britvijo v Temešvaru brivec Nikolaj Stephan, ko so ga prijeli, ker ie grozil neki ženski s smrtjo. Stephan ie bil že zaradi nekega umora zaprt 17 let.
Ženi odrezal nos. Pijani tvorniški delavec Jožef Vosinsky v Budimpešti je svoji ženi odrezal nos.
Govoreča kokoš. Iz Wašingtona poročajo, da ie neki farmar iz Kalifornije poklonil predsedniku Rooseveltu v dar kokoš, ki zna govoriti. Celih deset let sc ie trudil, da je s križanjem papig in kokoši dosegel svoj namen. Seveda »zgovorna« kokoš ni preveč, kajti izgovoriti more le dve besedi in neko psovko. Jako verjetno je, da je dotična kokoš le raca ameriškega časnikarstva, ki iako ljubi race.
Izumitelj poštnih omaric. V četrtek je umrl v Solnogradu izumitelj sedanjih poštnih omaric, umirovljen nadinženir Karo! Pariš v starosti 73 let. Udeležil sc jc tudi vojne leta 1866 v Italiji. Potem je vstopil v državno službo in bil prideljen trgovskemu ministrstvu, kjer je napredoval do nadinženerja. 1890 jc zboroval na Dunaju mednarodni kongres poštarjev in razpisal nagrado za poštno omarico. Pariš sc je udeležil te tekme in dobil prvo darilo, njegovo omarico pa so v Evropi splošno vpeljali.
Telefonska In brzolavna poročila,
TROZVEZA PODALJŠANA DO L. 1914.
Rim, 13. julija. Od avtentičnega vira se poroča: Trozveza, sklenjena junija 1. 1902, je imela trajati do junija 1908. V pogodbi je bilo določeno, da trozveza ostane veljavna še za nadaljnjih 6 let, ako se ne odpove junija I .1907. Ker se ni odpovedala v tem roku. traja trozveza dalje do junija 1914.
VAŽEN SESTANEK.
Dunaj, 13. julija. Jutri se poda avstro-ogrski zunanji minister Aerenthal v MIlan,
kjer ga čaka poslanik Liitzov. Po diueju pri laškem zunanjem ministru Tltoniju se odpelje Aerenthal s Tittonijem in Liitzovoin v 1 urin od tod pa 16. t. m. zjutraj v Racconige, kjer bo sprejet od italijanskega kralja. Od tu se 16. t. m. zvečer Aerenthal odpelje naravnost v Išel poročat cesarju.
Rim, 13. julija. Pogovor med Aeren-tlialom in Tittonijem se bo nariašl posebno na notranje razmere v Srbiji in na ureditev komorske policije ob albanskem obrežju.
NAUODBA.
Dunaj, 13. julija. Nagodbena pogajanja se smatrajo lahko za dovršena.
PROKLAMACIJA HRVAŠKO-SRBSKE KOALICIJE.
Zagreb, 13, julija. V proklamaciji koalicija naglasa, da sc bo hrvaško-srbski1 narod z vsemi zakonitimi sredstvi boril proti uvedbi mažarščine in proti gospodstvu Ma-žarov na Hrvaškem. Koalicija bo z ustavnimi sredstvi preprečila vsako protizakonito dejanje skupne vlade iu novega bana.
STAVKA V BRODU NA SAVI.
Osek, 1.3. julija. Ko so bili voditelji stav-karskega gibanja izpuščeni iz zapora, je delavstvo prenehalo s štrajkom. Včeraj so morali prižigati plinove svetilke policaji.
51. VLOM V TRSTU.
Trst, 13. julija. Včeraj so neznani vlomilci vlomili v blagajno vinotržca Urbana Lenčka v ulici Zonta 5. V blagajni niso našli nobenega denarja. To je dozdaj 51. poizku-šeni vlom v Trstu.
ŠKOF OBTOŽEN.
R i in . 13. julija. Škof Ricciardi iz Nardo se je danes inoral zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom zaradi neke pridige »proti državni oblasti«.
JAPONSKI OGLEDUH.
San D i e g o (Kalifornija), 13. julija. Tu so zaprle ameriške oblasti japonskega častnika ogleduha. Američani so jako razburjeni.
NASI.
Rim, 13. iulija. Proces proti bivšemu ministru Nasiju se bo vršil novembra meseca.
SAMOUMOR MILIJONARJEV.
Essen, 13. julija. Tu se je vsled ner-voznosti ustrelil milijonar Schulte.
JAPONSKI CESAR ROOSEVELTU.
W a s h i 11 g t o n . 13. julija. Japonski mi-kado je poslal Rooseveltu kraseii drag kamen.
ANARHIST! OBSOJENI.
Berolin, 13. julija. Tukajšnje sodišče ie obsodilo anarhista Karfunkelsteina iu Ot-tona VVeidta, ker sta dajala ruskim anarhistom navodila, kako delati bombe, prvega na štiri, drugega na en mesec ječe.
NESREČA V (iORAH.
Gre u oble, 13. julija. Dva italijanska turista sta padla 100 metrov globoko iu obležala mrtva.
HOTEL ZLETEL V ZRAK.
J o li a n e s b u r g, 13. julija. V Bock-urgu je vsled dinamitne eksplozije /letel neki hotel v zrak. Tri osebe so mrtve, več ranjenih. V sosednji hiši so našli mnogo dinamita.
Izvleček iz poljedelskih poročil. Da, da,
vročina! Če me jc kdo v preteklem vročeni |X)letju vprašal:
»Kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi želji storil,« tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem svojim bravcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadeiam, da bode marsikateri bravec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam.
Vzemi, sem rekel, 1 liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15—20 gramov »Frankovega« pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, iu kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za pet minut, da sc sčisti, nato pa odliv pre-vretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje jc. če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-joča pijača ostala dolgo časa hladna.
Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega »Frankovega« prevretka in čudil sc bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa.
»Frank« torej ni samo najboljši pridatek h kavi. ker kot tak je itak splošno poznati, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
rt S	Cu opazovanja	Staoje barometru T mm	Temperatura po Cfllsiju	V.trorl	Neb.	ji t B*
12 13 13	9. »reč.	740 0	14 1	sl. aever	del. jasno	0-o
	7. zjutr. 2. pop.	7398 737 1	9-4 20 1	si. jzah. sl. jv*h.	megla pol obl.	
Srednja včerajšnja temp. 14-7», norm 19 7».
Krepkega vajenca
Sprejme Anton Breskvar, mizarski mojster v Kranju.
Novo Idealna voda za želodec
naravna mineralna voda
NoMSi
Natron-orelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarih v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pr!
Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in K28 drožerijah 10—8
1557 1-1
Išče se več
mizarskih pomočnikov
in en kleparski vajenec
pri izdelovalnici domačega orodja barona Rothschiitza v Višnji-gori. rrmmrmrmr
V trajno delo sprejmem
2 čevljarska pomočnika
Enega za fino in močno moško delo, enega pa za mešano delo.
1556 1-1 Franjo Picelj,
čevljar v Rudolfovem.
ki so vajeni pri strojih za hrastove dilce delati, se takoj sprejmejo p. tvrdki G.Tonnies,
Ljubljana.	1555 2-1
Oklic,
A. 188/7
vršila
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Rudolfovem dne 6. julija 1907 se bode
Razpisuje se prostovoljna dražba
služba
cerkuenika in orjanista
v Černučah pri Ljubljani.
Prosilci, ki imajo še kak postranski posel, imajo prednost.
Župni urad v Černučah
dne 10. julija 1907. 1568 2-1
v zapuščino gospe Hedvige Schuh premičnin, in sicer prvih
v Kandiji spadajočih dragocenosti in drugih
dne 16. julija 1907
od 10. do 12. dopoldne, eventualno tarski pisarni in ostalih premičnin pa
tudi od 2. do 6. popoldne v no-
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naša ljuba mati, oziroma stara mati, sestra, teta, gospa
Frančiška Legat
učiteljeva vdova
danes, 12. julija popol. v 68. letu starosti, prevideni s sv. zakramenti po dolgi mučni bolezni zaspali v Gospodu.
Pogreb predrage ranjke bo v nedeljo, 14. t. m popoludne iz hiše žalosti na pokopališče v Dolnjem Logatcu.
Priporočamo ranjko v molitev in blag spomin.
Dol. Logatec, 12. julija 1907.
Valentin, c. kr. žandarm. straž-mešter; Evgen, kaplan; Stanislav, učitelj; sinovi. — Albina, učiteljica, hči. — Ivana Pogorelec, Marjeta Materrainer, sestri. — Karolina Legat roj. Stauda-cher, Marija Legat roj. Gode-rer, sinahi. Vsi sorodniki, vnuki in vnukinje.
dne 17. in 18. julija 1907
od19. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne v hiši št. 39 v Kandiji, pri kateri se bodo iste za ali nad inventarno ceno najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu skupila v roke podpisanega sodnega poverjenika prodale.
C. kr. notarski urad v Rudolfovem
dnč 9. julija 1907.
Viktor Poznik
kot z dekretom c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani 19. junija 1907 št. 1754 za c. kr. notarja dr. Albin Poznika v Rudolfovem imenovani substitut.	1569
Osebe, ki so v vseh krogih dobro vpeljane in znane, si morejo pridobiti velik dohodek s sklepanjem pogodb za zavarovanje za življenje. Predznanje ni potrebno, ker se dajo temeljita pojasnila. "Poizve se y LjllbljanL
Stari trg 4, II. nadstr.
Dober zaslužek
1558 2-1
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in tasta, gospoda
Ivana Rabiča
upokojenega postajenačelnika državnih železnic in posestnika
ki je danes, ob 1. uri popoldne v 60. letu svoje starosti po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bode v nedeljo, 14. julija, ob 4. uri popol. na Dovjem.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Mihaela na Dovjem.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožen spomin.	1570 Mojstrana, dne 12. julija 1907.
Marija Rabič soproga, Ivan Ernest Ra-bič, sinova. — Matilda Janša roj. Rabič, Marija, Kristina Rabič hčere. — Anton Rabič brat. — Ivan Janša zet.
Gospodarski oskrbnik
z dobrimi (večletnimi) spričevali, vešč novodobnega ; gospodarstva, vseh panog kmetijstva, želi službo premeniti na kaki graščini ali veleposestvu s 1. avgustom ali pozneje. — Naslov na upravništvo tega lista pod šifro »Gospodarski oskrbnik".
1559 3-1
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiim itd.
Izdelovatelj 'Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7
Najprisrčnejše se zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so bili najini predragi ranjki materi v pomoč ob njihovi mučni bolezni in smrti, dalje vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno preč. domačim gospodom in vsem preč. gg. iz Zavoda svetega Stanislava, gg. bogo-slovcem i. dr., ki so ji oskrbeli tako lep pogreb; zahvaljujeva se tudi vsem najlepše za izraženo sožaije in priporočava svojo nenadomestljivo mater vsem v pobožno molitev in blag spomin.	1567
Dravlje, 13. julija 1907. Ivan Kogovšek, prefekt v zavodu sv. Stanislava, Jakob Kogovšek, žalujoča sinova.
Učenec
i se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri gosp. Franc Sajovicu v Med vodah.	1486 4-4
Prodajalka ys
Prednost ima ona z malo kavcijo.
Poizve se Turlaiki trg *t. 2,11. nadsir. 15«
lzvežbanega. pridnega in poštenega
= kurjača =
sprejme takoj Kranjska tovarna la-nenega olja ZABRET & HUTER v Bri-tof-u pri Kranju. —
Ravnotam so naprodaj še v popolnoma dobrem stanju	i561
valjarji (Walzenstuhl)
in dobro ohranjena, za 20 konj močna
turbina
zelo pripravna za kako žago ali manjši mlin
Naslov za brzojavke: Sporobanka Akcijska glavnica K 10,000.000
cm
Telefon št. 19—95 Vlog okoli K 66,


1563 1-1
Ustrednf banka českych sporitelen
(Osrednja banka čeških hranilnic)
Podružnica v Trstu Piazza del Ponterosso 3.
Blagajniški prostori in menjalnica v pritličju, bančni prostori v I. nadstropju. (Centrala v Pragi, podružnice v Brnu, na Dunaju in v Lvovu)
1562 l—l	je začela redno poslovati
=== 1. julija 1907. -
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužno vest, da je naša dobra, skrbna, zlata mati oziroma stara mati, gospa
Karolina Šabec
v starosti 55. let, včeraj dnč 12. julija po dolgotrajni mučni bolezni nenadoma izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blage pokojnice bode v nedeljo 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 14 na viško pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 13. julija 1907.
Auguštin Šabec, c. kr. učitelj; Ivan Šabec, pisar, oficijant dež. vlade; Alojzij Šabec, žel. sprevodnik; Feliks Šabec, učenec; sinovi. — Ivanka Paternost roj. Šabec, hči. —Josip Paternost, zet. Ahacija in Josipina Šabec, sinahi. Vsi vnuki in vnukinje.
ter se peča v smisla svojih pravil z bančnim in denarnim trgovanjem vseh vrst.
Sprejema vloge na knjižice in blagajniške nakaznice po 4y4°/0 — na tekoči in žirovni račun po 41/4% in 4>/2°/o z ozirom na odpovedni rok.
Dohodninski davek iz vložnih knjižic in blagajniških nakaznic plačuje hranilnica sama
Menice eskomptuje samo denarnim zavodom.
Kupuje in prodaja pod ugodnimi pogoji pri svoji blagajni in na tržaški, dunajski in pražki borzi vrednostne papirje (rente, prioritete, zadolžnice, srečke, delnice itd.), izvršuje inkasa vseh vrst, sprejema vrednostne papirje v shrambo in upravo, daje posojila na vrednostne papirje, izvršuje brezplačno vinkulacije in devinkula-cije vrednostnih papirjev,'daje posojila deželam, okrajem, občinam, vodovodnim društvom ter sploh korporacijam, ki imajo pravico pobirati doklade; na podlagi teh posojil izdaja 4«/0 pupilarno varne obligacije, s katerimi se smejo zalagati sirotinske in fideikomisne glavnice, ustanove, trgovske, službene, vojaško poročne in carir ske kavcije itd.; preskrbuje in vlaga vadije in kavcije vseh vrst; izvršuje prenos valut pri konverzijah zemljeknjižnih dolgov; daje brezplačno informacije in nasvete glede bančnih transakcij, posebno glede nalaganja glavnic.
Na vsa vprašanja radevolje odgovarja	ravnateljstvo.
2S Pozor mlinarji!
samo tisti, ki poznajo in so že delal
se
2 do 3 mlinarje potrebujem za takojšnji nastop proti dnevni plači 3—4 krone. Oglasijo naj delali v kugelmlinu (KugelmUhle). Pismene ponudbe na Miha Resman, teh. urad. v c. kr. priv cementnih tovarn v Kamniku.	ie64
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Ljubljani, Šelenborgove ulice štev. 4
»•t. »1. Usnje n ToščenJe ■ ■ornimi podplati K 9 50
'. štor 3611* Bozcalf i angleškimi podplati K 18-60.
.Chick«.
Prod. Ster. 690. Irhovlna a šivaniaai
podplati K 6 —. Pred. iter. 720. Isti iz lakovine K 6-30.
dobavlja kot znano najboljfia čevlja.
Pri naročilih zadostuje pred. itevilka.
Zunanja naroeila proti poV^olju.
Ceniki brezplačno in poštnina prosto.
Nepriležni izdelki ae zamenjajo.
.Moderno*. Pred. štev. 747. Cheoietta s šivanbai
podplati K 9'—. Pred. štev. 745. Glasgow Cherreau a močnimi podplati K 11*—.
Pred. itav. 663. Sabakld K. 10-M
, , 667 I«- Bozcalf K II — , , 610. Lakovina K II-—1 (1323 1»)
k vedno Mani.
(Z Goriškega.)
Goriški kmet se združuje sedaj po »Kmečkih zvezah«. Ta organizacija mu bo brez dvoma mnogo koristila, kadar bo popolnoma izvedena in sc je bo kmet trdno oklenil. A na (loiiškern imamo šc drugo vrsto kmetov, ki vkljub »Kmečkim zvezam« ostanejo brez organizacije in torej brez pomoči. To so tako-zvani gosposki kmetje ali koloni. Največ jih je v Furlaniji iu v slovenskih Brdih, pa tudi po drugih krajih goriške okolicc jih je še nekaj.
So bili časi, ko se tem kolonom ni godilo ravno slabo. Bilo jih je mnogo, ki sc jim je boljše godilo, ko njihovim prostim sosedom. Gospodarji so tirjali od njih le del nekaterih važnejših pridelkov, vse drugo so ohranili lahko zase. A sedaj temu ni več tako. Koloni morajo dajati gospodarju od pridelkov dve tretjini, včasih šc več; dajati morajo gospodarju del celo tistih pridelkov, ki so poprej ostali Ic njim. Dajati jim morajo še razne doklade in prikladc v obliki kokoši, piščancev itd. Dostikrat morajo vrhutega prenašati šc veliko surovost svojih gospodarjev. Furlanskim kolonom sc šc slabejše godi kakor slovenskim, ker žive slovenski vsaj na boljšem zraku, med tem ko furlanske muči poleg drugih nadlog še pelagra.
Očividno jc, da se hočejo gospodarji vzdržati na svojih propadajočih posestvih le na ta način, da pritiskajo kolone, da jim morajo več dajati ko prej. Ce se kolon upre, hajdi proč! In če sc ic ubogi trpin mučil v vinogradu celo leto ter ga obdelal kot vrt, tik pred trgatvijo ga gospodar lahko požene. Ce bi pa nc hotel k takemu gospodarju noben slovenski kolon, dobi lahko furlanske. Ubogo ljudstvo na ta način vedno bolj propada in izgubi kar ni čudno — polagoma ljubezen do domače grude, do svojega jezika. Iz tega si lahko razlagamo vedno hujše izseljevanje v mesta in zadnji čas celo v Ameriko. Ti ljudje so navadno za nas narodno izgubljeni, izgube se med tujim življem; drugič pa jc velika škoda v tem, ker jc pomanjkanje delavstva kmečkega vedno večje.
Jasno je, da jc razmere kolonom treba izboljšati. Neobhodno je potrebno, da na skupnem velikem shodu vsi koloni javno in odkrito povedo svoje težnje. Gotovo jc, da jim bo naša stranka po svojih poslancih pomagala in da bodo v »Kmečkih zvezah« dobili krepko podporo. Saj jc samoobsebi umevno, da bodo svobodni kmetje, združeni v svoji organizaciji, pomagali v boju za obstanek tudi onim svojim tovarišem, ki še ječe pod oblastjo večinoma tujih gospodarjev. V interesu države same pa jc, da se enkrat odpravi krivični sistem, ki mori naše moderne tlačane.
Zahtevajte zastoij
la franke mol veliki, bo(ato llatlr«v«a (lavni cenik i a«d 3000 llktnl vttk vrti alkelaattlh. >rtbr«lh la lUtlb u i laamko Kotkopf, Haka, IIb»h ■chalduBiM, »Uabfittr kakar tadl vttk vrti talldalh tlaUla la a>abn»a f Uvtrata to t ar« lik Ik taaak.
Mktl. rcaioat. ara'......K 1 —
•Iti Raakopl palca! ara .... . !•— , , trm |«kl. r«». ar« . I -ivlc. Itvlr. Ratkupl pal. ara . . i'— Daldla tla. ara .Luaa' kak«*« . »H trak«. . . .Olorla- . , 14f . . dvojni pl«H . . II W . aklep vcrlilca i rlatlca aa para la karafa., 15 gr. Itikt , J -ratka Tal« alkal. ara t tldro a »Lan«" koltijtot . 10 S? ara t kakavlca K ISO, budilki K J »0, kahlo|ika ara K t— ivarcvaldika ara K a 10. Ea raako aro Zlata« pltateao Juaatral Mikat rlalkol Zaaceaa loroljf««, ali deaar »«*»}>
Frv« tovarna sa ure Kana« Koaratf v Mmt 178« (Brfix) it. 654, Češko. i00 t
Razpis.
1483 3—3
Za zgradbo vodovoda v vasi PETELINJE, občina Sv. Peter, politični okraj Postojna, na 24.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 16. julija t. 1. ob 12. opoldne podpis, županstvu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom:
„Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Petelinjah."
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilamo varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisano županstvo si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Končna odobritev oddaje je pridržana deželnemu odboru kranjskemu.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
v
ZupemsttfC	peter, dne l. julija 1907.
Pridna in poštena 1528 3—s
prodajalka
špecerijske stroke se takoj sprejme. Katera je verzirana v prodaji tobaka ima prednost.
Ponudbe se prosijo na J. Kemperle Kamnik.
Stanje hranilnih vlog: 23 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 800.000 kron.
Mestn a hranilnica Uubljansba
v Prešernovih ulicah Jteu. 3,
v lastni liifl, (popre] na Mestnem trsu zraven rotovža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/„ ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, dn vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posojuje se na zemljjišča po 4 3/4 o/0 na leto.
Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku jp na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—7
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe, drvarnice in malega vrta se zaradi nenadni- preselitve odda za mesec avgust v Novem Vodmatu, h. št 30.	1543 3 2
'mmMmmmm
949 10 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje -LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
SV Svarimo i tem najnujnejše svoje odjemalce pred (ivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Bivalnih strojev, za katere n« moremo niti prevzeti kakega poroitva, niti doposlati posamnih delov.	t
J
Pivovarna J: PERL E S
LJUBLJANA, PreSernove idlee »
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— ▼ sodčkih In steklenicah. ——
tfajitarijia mfiartka tvrdka. - Uitaa. prt« 1M M
Fr-$
upcue
prlparoča vtltCiillll duheviCIa Itsr itavociaa obdati*.
itjamčeno pristne žebelno-voSCene ivih
■■ cerkev, pogreto la proeeal)e,
»oičene zvitke, (zborni mčd-pltanaa
ha|l ia dobiva v attkltnlcab, ikaUjab la ikatlfc * pel|oba! vo»
koali ter poccnl. Rapa|« t« tadl viak Cai mtd v pin|lb, todJklh, kakor lail v.aa» la anbo tatov]«, po kolikor aiogott vltokl (tal. Ia ofalla aarotlla ia loplo prlporoCa la aa(olavl|a Mm ta polita« potlrtU.
U60 «2-9 liJUBIiJAflA, Preiarnori (Sloneve) ulica T. Parlaaava kila.
Pri nakupovanja , — suknenega in manufakturntga = blaga =
■a opozarja na tvrdh«
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štor. 4.
•U M-H
Velika zaloga : j
suknenih ostankov.4
Cementarna na Pešati A. Z A J E C P Oni pri Ljubljani.
Slavnim oestinim odborom in županstvom priporočam zalogo cementnih oevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm svetlobe) za napravo vodotokov, vodovodov itd., miljne in kilometrske kamne po jako ugodnih cenah
Pre£. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom nudimo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakiis-
tije, veže, huhinje mn7nil/ nlnččo v raznih barvah (do 5)in okus" in hodnike, krasne UlUZidlA. piUSUC nih vzorcih po K 3-5 za 1 m2.
b r u š e n^in 'p ol i rane ..marmOmatB mOZaik plošče",
ki prekašajo v lepoti vse druge tlakove, m2 po K 6—12. Trotoar krog cerkvenega zidu (K 3 za m2) zabranja vlago v cerkvah. — Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, oklepe za okna, krasne križe poljubne velikosti z vdelanim železjem za na pokopališča iz imitiranega granita in marmorja, grobne spomenike in okvirje, korita za živino in drugo cementno blago.	641 16
Proračuni zastonj in franko. Ceniki in vzorci na zahtevo.
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO VAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pc|iljatuc no dem sprejema restourater »porednega Doma" g. r ž i 5 n i (Telefon <?t. 82.) —

mm mm
X>M
m
v
K
i C«
'k
i
®
-A
A j
P
! 4)
«5
i.
o
N ž


Najcenejio in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parnikl Severonemškega Uoyda"	iz
□ Bremeno
fleto-Vorlt
s cesarskimi brzopamiki Kaiser Wilhelm !i. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilheim d. II' ' Grosse. mmmm PIT Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. HftK
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri /b.n 62 33
Edvard Taučar-ju,» koimmm um «.35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado. Mexiko, Caiifornia, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in NVashington, nudi naš* društvo posebno ugodne izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmot* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenoa Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
FILilP LAZAR,
mizarski mojster, Jesenice, Gorenjsko
priporoča slav. p. n. občinstvu svojo
velim zalogo ca ca
na tia na na RiŠllC Oprave
iz mehkega in trdega lesa. vsakovrstnih stolov, miz,
madrace* in žimnic. — V ?alogi imam veliko Izbero
Rrsf (mrtvasRili trucj)
od najpripiostejše do natfinejSe •<■. -.3 rin najnižjih enreah brez Ktiiint«. biiiCfi!
832 n
rB'
w
Marjja Sattner,
li. stop., II. nadstr. (Madijatova hiša),
LJubljana, Dunajska cesta it. 19,
•• priporoča prst dahovMiai ta
izdelovanja
carfivenifi
para~
mentov.
•fe
»6-4» T
Isdeluje oel« ornat« kasni« r vseh liturgičnih barvah, pluvljal«, obhajila« borz«, Itol« in vse sa slaibo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor ie glasi naročilo, t svilnatem in ilatem veze nju. — Izdelaj« tudi ban£«ra ia baldahln« ter iivrSuje vsakovrstno •e r k ▼ • n o perilo is pristnega platna. Vporablja samo risbr« blag«, cene p« megeSnestl ilzk«, zagotavlja trpežno, vestno delo inbitro postretbo. Prenovljenjo starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.

Ivan Ogrin
oblastveno Konces zidarski mojster in stavbeni podjetnik
na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem interesovanim kor-poracijani, da sem povečal svojo stavbno podjetje ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol itd in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd.
Vse zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in primernih nizkih cenah.	1207 13-5
I
Vožnja trajaTlTtesp „ _ dni g dni *	Pr'l\a2a polov^in 0,^
z najnovejši mi leta 1905in 06zqraienimi velikanskimi parniKj
V	• 1 t • P ' '
Jhiubljana ^lodvorsKe-uliceŠTv.28
Odhod izjjubljane vsaK] ponedeleK,torekmčetrteky tednu.
Razpis
oddaje zgradbe novega enorazrednega
Šolskega poslopja na 7avi ob Juž. žel.
V	svrho oddaje zgradbe novega enorazrednega šolskega poslopja na Savi se bo dne 4. avgusta ob 4. uri popoldne pri g. Leop. Berdajsu vršila ofertna obravnava. Stavbinska dela, ki se oddajo samo enemu podjetniku, so sledeče proračunjena:
1.	Težaška dela........
2.	Zidarska dela.........
3.	Gradivo za zidarska dela ....
4.	Tesarska dela........
5.	Gradivo za tesarska in težaška dela
6.	Kamnoseška dela.......
7.	Ključavničarska dela in železo . .
8.	Kleparska dela........
9.	Barvarska dela . .......
10.	Steklarska dela .......
11.	Lončarska dela .......
12.	Slikarska dela........
13.	Mizarska dela........
2389 2346 2855 900 2419 272 107«' 345 19o" 170' 270" 38' 820'
56 Iv •77 40 03 90 30 oO 37 71 40 00 10 ,.0
Skupaj . . 14102-84 „
Varščina znaša 1410 K (tisočštiristoindeset K), ki je predložiti kraj-nemu šol. svetu pred pismenim ali ustnim ofertom. — Načrti, troškovnik in stavbeni pogoji so na vpogled pri g. Leop. Berdajsu.
Krajni šolski svet na Savi, 10. julija 1907.
,542 3-2	Ignacij Smuk s. r.
predsednik.
§
OSREDNJA
ČEŠKIH HRANILNIC,
IDNAJ, fippliiferftr. 22 CUstfedni banka 6«skyoh apotftolon)
"Vlo(j* «s hnjiiiR« in ra6ua 4 ( i« 4 V« t, (npotanj» in prodaja vred«, papirje«, Upr-nv* t« čtivolwa cnlaije bravpla&no. I kovnih obligacij, kateri nživa|o pupllarno sigurnost I« ne »mejo rabiti za vsakovrstne kavcij«.
......... .m t1 n'i* r » nHiiiHii vi 11 murnu1 e m^mm-m«—«—■
Posojila okrajem, mostom, občinam In drugim lavnim korporaetjam proti amortizaciji aa 4 J* In 1 upravne pristojbine. Finaneiranjo jiavnih podjetij. Emisija lastnih 4*). kai
Dal. kan. T,000.000-—
Tcltfnnl: .Sfarobuka". Deponiranj« kavcij la
vadi] rasafk vrat Eakont cacajic ««»« denaraih aavadov. Baakovn« lafornaclja In svete breiplačo«.
t
patent
682 26-17
5otsebclt
asbzstnl cementni Skrili
Eternit tovarne
LUDWIG HATSCHEKg
©
Najbolj&a streha sedanjosti. Varna pred ognjem in viharji, kljubuje vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje poprav, je lahka, lična in cena. mmmmmmmm _ Najdalekosežneje poroštvo. Spričevala prve vrste. Zahtevajte vzorce in prospekte! — Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa Dovje in v Trstu, vla Geppa 2. — Vprašanja naj se naslavljajo na založnika Teodorja Korn, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izvršujejo tudi strelovodne naprave, kleparska in krovska dela z različnimi materijalijami Zaloga in zastopstvo v Novem mestu Jos. Košiček.
Tovarna ^
V &
i »tole m
Franceta suisellna §
*
na Bregu, poita Borovnica. Kranjsko.
izdeluje
o vsakovrstne stole o
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.	Z - Z
8 &
* * & *

3 letno pismeno jam-stvo! Brez konkurence v kakovosti 1
5 kron!
Prva ivloarska jlstem Boskopf patent remont, ura i sidro z masivnim solidnim antlma-jnetlikim kolesjem
na stdro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno ni-kelnastlm okovom, ianlr-pokrovomčez kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6--- ,3 kom. K 17'—, v pristno »rebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-50, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 13'50, 3 kom. K 38 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bres odbitka.
Razpošilja po povzetju
1166 20—7
ura tovarna ur & Haoas Konrad
c. in kr dvorni ~ založnik v Mostu (Brux) štev. 1)57 (Češko). Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavnimi svetinjami. - Ustanovlj. 1887. Bogato iluHtr. ceniti m nad Sooo slikami se um ■« hlev* tinZUelo tratiš in franko.
**
i >■
■o n
JL ° i . 1 — M č > °	a* - g O « c
n.S	a, .5
a. « b ^ »r 'č ° X-1 «
■— > -S-'« Č.2.0S-J 0 = a -e S = E-g § 0 O..S
, Največja tovarna v južni Avstriji. — Poroštvo 6 let. — Izvoi v vse dežele. - Popravila In vglaševanje se izvrse naitočncje in računajo na|cene|e.
cžran <3ocR
graver Ljubljana, Florijanske ulice 6, si usoja uljudno naznaniti slav. p. n. občinstvo v Ljubljani in na debeli, da je zopet pričel i5it 3-
graversfio cBri
ter so priporoča v najobilnejša naročila.
StiTiiei«, Metu ia konstrukcijski kljniarnižarstr«.
Hidrollčne vidre In sesalke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJAIA, Slomikova ulici 4.
priporoCa se slavnemu občinstva in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ftifino omreije na stroj, obhajllne mlse, ograje na mlrodvorn •bmejno omre&Je, veina vrata, balkoni, verande, stolpne krite, itedllnlke, strelovode, telesna okna, telesne atole itd. SpecUallteta: val]16nl sastorl in šolnine plahte po najnovejšem »istemu s samodvigalnlml e 1509 62—59	oporami brez vi|akov.
Dober
organist
ki je zmožen prevzeti tudi tajništvo posojilnice se išče za večji kraj v Dalmaciji. Plača po dogovoru. Pripomniti je, da so s to službo združeni lepi postranski dohodki.	1518 3—3
Prosilci naj se oglašajo pismeno ali ustmeno pri uprav. »Slovenca«.
►Jsiovita, moderno urejena 'J "J 2fso u tovarna	v
V
i
priporoča svoje obče poznate solidne in cene žaluzije, lesene in
platnene rolete, le- ^ sene in železne za- m tvornice za izložbe M in prodajalne, fe ter prosi, naj slavno p. n. 'šfe1 občinstvo obrača vedno večjo pozornost na to so- LV lidno tovarno. rj|| -v Ceniki in proračuni na r^1 zahtevo zastonj.
a	T<|	744 52-19
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 8t. 14 Odlikovan z zlate kolajno« Parizu 1904.
G.SKRBIC
Zagreb, Ilica 40
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št« 41
>
3
»
t
r
a
■ z zlato kolajno ia križoem v Londonu 1905.
r Sdelova^ ^VMkovestne ^ »jHL^M? Iz trpežnega Ia solidnega blaga pe nizkih oenah.
0po8voj'oa znaiovgoik0 izgotovljene obleke.
posebno na baveltke v a aj večji izberi po nsjntfjih cenah.
)abHlt(i] nulform mtrljiktga aruitn iiliintiklh ondnlkii,
S®* Najcenejša vožnja v Ameriko.
Naprave za električno luč in gonilno moč gg:
Proračuni za naprave v vsakem obsegu se radevolj'e izdeijujejo. _ Tehniški jn elektrotehalški biro
Jžouis &atz & (Bo. Hfrunaj
VII. 12., Kirchengasse 43.
rame
krojaški


ojster v Ljubljani
se je iz Židovskih ulic
preselil na TurlaSKI trs l
(Katoliški dom)
ter se tudi na novem mestu priporoča slav. občinstvu zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
1451 5—4 Franc Kreč.
I
I
Prag« i m.nL.lnic.ml: Orab.n 35, Mala .Iran, Mo.l. allca IT, Badea, Brao, tMka Upa, Ctika ~	~ -- - - —	*- —
grltare Id Llberee.
Podružnico:
________ _.ib«n 35, Mala .Iran, Moi
tika Kamilica, Borar.kl Z.mber«, »Bdlla*, HOTt Jlila, Pisca, ee.
Monjalnie« na Dunaja:
I. Walli.ll. 10, II. Tabarilr.il. 4, III. Uourg.u. 77 (»ag.l R.nnv.fa), in. L8-v.nira... 37, IV. Wl.dn.r Haaptilraa« 13, V Scb8nbrann.ritr.il« 88 a, TI. eamp«adorf«r.tr. ti, VII. Marlahll.r.lra... 78, VIII. L.rch.nl.ld.r.lra... 133, IX. Al.rr.lra... >3, X. ra*arll.n.lra.» 5», XVIII. WlbrlBt«r.lra... 19,
XIX. Dobiingr.r Hanpi.ir U, XiX. Haaplrira... ii.
Menjalnlčna delniška družba »0-102
MERCUR"
Dunaj, L. Wollzeile 10.
Ako. canltal K 20.000.000. R«aer i«akls4 * 8 590.ono

Najknlantnejši
nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, sastavnic, srečk, devl«, valut in denarja.
Zamenjava in ©skomptiranje
!*lrebanih »»stavnic oblkaclj. nrs^k in kuponov
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In Te5in n L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego In ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. - Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 19
Slika '/a nav. velikosti.
fflhtonnfto brezplačno dopošil atev mojega ilust tUlIieUUJlK cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo vefi let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
611 16
Št. 365
srebrna dam-^^ ska remont, gl 3aS0
Št. 322
srebrnamcška remont 3-50
Št. 337.
srebrna s sidro 15 kamnov 5»— [dvojni plašč 6*50
Št 341, srebrna s sidro dvojniplaščlokam-nov, posebno močna 7— 9-50

Anton Klffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., štajersko.
//<: i/ni/tč »> iSJ. moriJco ySati*rt žetijo <Sal»xj, po ceni in xv ru\sijiinrpotovali na/ se obrne/o
<^Si77ion<"'\/f?nete£r«
v JQub//aJti 'JCblvdvorske utice26. "išff/covrstnaCPo/tisnilct tit/fc se brezplačno.
Hiša
v kateri je dobro idoča trgovina in gostilna z žganjetočem, se da radi preselitve v najem na več let. Tudi se pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri lastnici Ivani Mekinda t Topolu pri Begunjah na Notranjskem, ali pa pri Pavel Torka, Streliške ulice štev. 20, Ljubljana.	1649 2-1
Velik uspeh!:::::: Nepričakovan učinek!
ioon in 1000 dam in gospodov, med temi umetnice svetovne slave, kot Emmy Destinn, kr. pr. dvorna operna pevka v Beroiinu, Gabr. Horvath, kr. operna pevka v Pragi, Marija Ziegler, operetna pevka v Novem Yorku; veliko število zdravnikov, ki se odlikujejo na kosmet. polju, potrjujejo, da je Feigl-OV
Manol
milo brez sode
edino in doslej nedoseženo sredstvo v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, agrcev.
Manul se dobiva v Jkatljah po K I"—, K 2°— v lekarnah, drožerijah in parfumerijah. Čudovito velik promet. Povsod sijajno uvedeno.
Glavna zaloga: Fran Vitek in drug.,
Praga, Vodlčkova ulica 548.
UMST' V Ljubljani se dobiva pri A. K a n c u in Ant. Korbarju, drožeriji.	568 25—15
Odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s kron«.
C. kr. priv.
orgelj in harmonijev
tovarna J. Toček-a, Kutnahora, Češko
gradi in dobavlja: orgije vseh velikosti, sistemov in slogov harmonije sistema na pihala (Cottage-orgije) piano in planino najmodernejše konstrukcije.
Nizke eene. Tudi na obroke. Od ustanovitve je bilo izgotovljenih 6000 instrumentov. Ilustrovani prospekti o orglah, harmonijih in pianih zastonj in franko. 912 26—0
prva Češka Ustanovljeno 1869.
Priporočamo svoja izborna kolesa po raznih cenah, vedno v zalogi tudi že rabljena kolesa.
(jg^sg Edino zastopstvo najbolj slovitih tovarn:
Durkopp & Co., 13568 Styria tovarna za ko-a lesa (Puch & Co.),
r-*S> V
Oesterr.Waffenfabrik.=
Stara kolesa se zamenjajo.
IVAN JAX & SIN, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
Št. 2654.
RAZGLAS
1496 (3—3)
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju je z odlokom z dn6 28. maja 1907, št. 8067/VI, dovolilo, da c. kr. tobačna tovarna v Ljubljani napravi sledeče inventarne predmete:
lese za cigare......... 200 komadov
klopi............ 20 „
platneni koši......... 1.400 „
lesene priprave za škropljenje tobaka . 424 „ „ „ „ tobak o ve žile . . 1U0 „
stole............ 50 „
lese za cigarete........ 1 700 „
kadunje........... 4o0 „
steklene stene......... 1 „
Radi dobave navedenih predmetov se razpisuje javna konkurenčna razprava.
Pismene ponudbe, — vsaka pola kolekovana s kolekom za 1 krono, — opremljene s pobotnico o 10% pri kaki c. kr. blagajni vloženi varščini in na naslovni strani koverte z napisom »Ponudba za dobavo in-ventarnih predmetov", vložiti je
nojkosneje do 15. julijo 1907, do 12. u e opoldne
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
Za vložitev varščine vporabiti je predpisane (tri) sezname, ki se dobijo v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dnč 27. junija 1907.
Nloller, 1. r.

rasa*1
■a &}>\tm*
te	* ♦ t v}
imm
c odpuima 1111» » <moki miiitin. «id«ir> rp-Zli. Kr»«iii
blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaanle, plnviale, dalmatik«, ve-lame, albe, koretelje prte u
aploh vse, kar ie rabi v cerkvi pri sUiibi boJ.ji - Pravnem, tadi vezenje, preno^ljenje stare obleka in mu popra rila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji eent bandera In vso drugo obleko.
PreSastite gospode prosim, dn a« blagovole pri naročilu •tirati na domačo tvrdko ter nc uvažujejo taiih tvrrlt <ir« ttev in potujočih »gento?.
Zagotavljaj« hitro in najpoStenejso poHlreioo in aajnuji ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi m najinanjS« naročil* Naj odličnejšim spoštovanja«, a« priporoča 2803 ž 26
Ana Hofbauer,
ImeJItelJIca zaloge cerkvene obleke, orodja in posod*
▼ LJublJa.nl. Wolfove olloe 4.

■ ||«4/||iU||l||||i v Ljubljani, Dunajska cesta 73 IHIluillllDur nasproti topničarski vojašnici
Ustanovljeno 1870.	lastnik Fr. Benque	Ustanovljeno 1870.
tovarna cementa v Vfeissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov,
podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov
Telefon St. 237.	priporoča se	Telefon St. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor: posamezne dele za fasade, balkone} grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; oementne cevi
(rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov itd.; ploft£e iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.
Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto.	1179 30-7
C. kr. oblastveno potrjeno 20 < ucilisce za firojno risanje
branja c fosili
Ljubljana, Stari trg St. 28.
© Dobi se tudi kroj po žlvotnl meri. ®
Krokar
Pozor! Predno greft spat ali zjutraj ko vstaneS, pij 2—3 Sile
Gimpel-
likerja ; preprečil oziroma pozdravil bodeft popolnoma
Mačka.
Glav 11 n znlo^a 1540 2-2
wm~ Ivan Novak, Ljubljana.
Zaloška cesta 15.
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljfli kakovosti slavnemu p. n. občinstva le preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
== v Ljubljani =
Pred Škofijo štev. 19. — Stari trg Štev. 4.
Prešernove ulice Štev. 4. ua m-m sa Popravila točao la oeno. aa
Postavno zavarovano.
AJUmeblirBiius
A.TMMTrt**nfc
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Tbierryjev balzam
z zeleno znamko »redovnica". Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika dpecijalna steklenic* s patent, zamadkom K 5'— franko.
Thierryjevo oentifolijsko mazil*
proti vsem še tako starim ranam, met-jem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3'8C se pošlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sto povsod znani in slovita kot najboljdi. Naročil p se naslavljajo na:
Lekarnar A Thierry v Pregrad/ pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseb večjih lekarnah in medicinalnih d'OKern»h Hrt SS -
Trgovina z oblačilnim blagom!
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulioe Atev. 35 nasproti „Tiftlarjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost I r tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovSčini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 ">2—35
Marija Roviek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti ,Tišlerjeve gostilne*
Čedno
esečno sobo
s hrano in popolno postrežbo, iščeta v obližju Re-aljeve ceste dva gospoda.
Ponudbe z natančno zahtevo plače, naj se blagovolijo pošiljati pod „H. P." na upravništvo tega lista.	1512 3-3
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHEHGHV V Ljubljani, in Sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mit. K 19 50
jelkove „ 30........ K 18 50
borove „ 30...... „ K1B-
hrastove „ 30 „ „ „ „ R 38-„ Plohi n B „ M „ „ K 70—
pod mero in sicer od 22 do 29 cm debele in škartne hlode Va manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	226 41
Postava za trgovske pomočnike.)
Vlada je 12. t. m. predložila novelo k trgovskemu zakoniku. Vlada je ta dodatek bila predložila v prejšnjem zasedanju, toda takrat ga niso rešili in vlada ga je tudi izpremenila, ker se ie javnost izrekla proti marsikaterim njegovim določbam. Glavni napredek nove postave za trgovske pomočnike obstoji v tem, da se določbe v varstvo pomočnikov v § 31. označijo za pravice, katerih delodajalci ne smejo kršiti iu katerih sc tudi pomočniki nc smejo odreči. Odslej nihče več ne bo mogel oskrbnika, ki je brez dela, sprejeti pod tem pogojem, da sc odpove postavam, ki so v njegovo varstvo. Te so sledeče: Trgovski pomočnik vleče v slučaju bolezni celo plačo 6 tednov, ima pravico do dopusta desetih dni, ako je bil neprenehoma že šest mesecev v službi. Kot dopust se pa ne sme šteti bolezen, nezgode ali pa vojaška službena leta. Po odpovedi službe pa delodajavec ni več dolžan dovoliti dopust. Delodajavec mora nadalje skrbeti za to, da so prostori, kjer se dela, hi-gijenično urejeni. Glede na odpoved velja prejšnja določba. Po odpovedi mora pomočnik dobiti za vsaka dva tedna en prost dan, da si išče nove službe. Pred določenim rokom šestih tednov za odpoved pa sme delojemalec odpovedati v sledečih slučajih: če svoje službe brez nevarnosti za zdravje in nravnost ne more več nadaljevati, če mu delodajavec odteguje od plače, mu da netečno hrano in nezdravo stanovanje, če ne skrbi za zdravstvene naprave v delavnici, če se nad njim pregreši ali s tem, da ga žali na časti ali pa na nravnosti. Delodajavec pa sme pred rokom odpovedati, ako ie pomočnik nezvest, če si brez dovoljenja šefa v poslih, ki so sklenjeni v korist šefovo, pusti dati provizije ali če sploh prejema od drugih oseb dobičke, do katerih nima pravice, če brez vzroka noče opravljati svojega posla, če druge uslužbence k nepokorščini navaja, če je več kot 6 tednov bolan ali v zaporu ali pa drugače zadržan in če svojega šefa, oziroma souslužben-ce razžali ali se pregreši zoper nravnost. Ce se pomočnik pred rokom odpusti, ima pravico na plačo, dokler ne poteče pravi odpovedni rok. Po končani službi ima pomočnik pravico zahtevati, spričevalo. Postava ne velja samo za trgovske uslužbence v ožjem pomenu besede, ampak tudi za uslužbence pri kreditnih zavodih, hranilnicah, zavarovalnicah ter administracijah in ekspedicijah periodičnih časopisov. Za druge uslužbence izda vlada drugi zakon.
Občinske volitve v Rimu.
Zmiagal je svobodomiselni blok, združeni socialni demokratje, radikalci in republikanci pri občinskih volitvah v Rimu, središču krščanstva. Loža s svojima zaveznikoma slavi triumf nad Vatikanom, ki še ni pozabil, da je bil "Rim flefroč'"papeževo mešto! Čete »rimskega ujetnika« so se zredčile ob volivni posodi, toda če bi kdo mislil, da je sedaj manj prepričanih katolikov v Rimu sploh, bi se motil. Vzroki poraza so popolnoma drugi. V prvi vrsti je imenovati kralj Viktor Emanuel. 2e davno je znano, da je versko prepričanje kraljevo popolnoma drugače kot kraljice matere. Zato ni nikaka skrivnost, da je prosto-miselno zvezo podpiral moralno in gmotno. Med imeni v zbirki onih, ki so darovali za volivni fond prispevke, ie podpisan »star general v pokoju 1000 lir« in to ie kralj. Najboljši dokaz za našo trditev pa je, da je kralj izrekel svojo izredno zadovoljnost, ko mu je princ Colonna sporočil o izidu volitev. Z liberalci in socialnimi demokrati je volil tudi ves dvor in mnogo častnikov. General Brusati, kraljev pobočnik, je kazal pred volivci list z prostomiselnimi kandidati in jih tudi volil. Kriv pa je tudi župan Cruciandi-Albrandi s svojim slabim gospodarstvom. V Rimu so stanovanja silno draga, ker jih zelo primanjkuje. Občinski svet bi bil lahko ukrenil, da bi tramvajske družbe podaljšale svoje proge v predmestja, kjer se cenejše stanuje in bi se lahko gradile hiše s cenenimi stanovanji. Toda vedno so rešetali le načrte, velikanske kot Liiegerjevi na Dunaju, do zaključka pa niso prišli nikoli. To je seveda nezadovoljneže jezilo in pomnožilo njihove vrste. Nezadovoljnost je spoznal svobodomiselni blok in jo tudi izrabil; saj poznamo njihov način agitacije tudi pri nas. Ce so pa prav volili, pokaže bližnja bodočnost. Zupan Cruciandi je že odstopil in tudi njegovi pristaši hočejo odstopiti, ker nimajo večine. No, potem zavihra »kultur-kampf« kot na Francoskem, revni sloji bodo pa zopet za eno prevaro bogatejši, a za mar-sikako liro revnejši.
Vesti iz Amerike. V Medicine Lodge je razsajal tako strašen vihar, da je v gorenjem delu mesta podrl 25 poslopij, mnogo pa jih poškodoval. V Kalamazzo je tudi divjal vihar, razdejal po mestu več hiš in konjsko dirkališče, kjer je ubil več konj. Vse telefonske in brzojavne žice so bile potrgane. — V Boiscu se nadaljuje porotniška razprava proti milijo-milijonarju Haywoodu, ki je obdolžen, da je pomagal pri umoru Steunenberga. Med porot-niškim zasedanjem je Hay\vood nevarno obo-
lel, pa je zopet ozdravel. Afera Haywood j vzbuja velikansko zanimanje. — V Patersonu so stavke na dnevnem redu. Komaj so šli na delo tesarji prenehala ie v tvomici lokomotiv polovica delavcev zahtevajoč, da se odslovi neki nepriljubljen paznik. Stavkarski duh pa jc pričel prešinjati tudi delavce po svilarnah.
Zaprli so v Avondaleju nekega farmerja, ker je bil obdolžen, da je svojo pastorko živo zakopal. Tudi mater dekličino je množica pregnala iz hiše ter za njo streljala. — Vseh naseljencev je prišlo lani v Združene države Severne Amerike 1,100.735, med njimi: Ita- , lijanov 221.696, ruskih Zidov 125.000, Slovanov 259.000, Nemcev 72.000. — V Ne\v Yorkii ; vlada taka vročina, da se je en dan onesvestilo 14 oseb osem pa umrlo. Tudi v Pitts-burgu je en dan umrlo 11 oseb za solnčarico. Mnogo nesreč se je zgodilo konec junija na ne\vyorških cestnih železnicah. Ranjenih je bilo nad sto oseb, ubitih pa devet. — Oskar Fischer, župnik protestantske cerkve v Brid-getonu se je zaljubil v Kristino Schleynig, pevko na svojem koru ter pobegnil ž njo. Toda kmalu sta se ločila, ker sta bila prišla na to, da ju je le zapeljal očaruječ hip prve lju- ^ bežni, da pa prave med njima ni bilo. Fischer se je vrnil skesan k svoji ženi ter ji vse priznal. — Ko so v \Vilmingtonu pokopavali nekega zamorca, je neki njegov rojak, dober trebuhogovorilec, začel govoriti kot iz groba. Rekel je: Spustite me počasi v grob. nakar so se navzoči tako prestrašili, da so takoj pobegnili. — Umrl je Frank Randle, ker je nenadoma obogatel. — 6letui O' Neill je padel v Ne\v Yorku skozi okno in se nasadil na železni drog, ki mu je šel skozi želodec. — V srednje ameriških republikah še vedno vre. Na severnem obrežju Hondurasa so se zopet pojavile nikaraguaške čete. — Vdova po milijonarju Russelu je podarila 300.000 dolarjev, da se ustanovi na Ellis Islandu patologičen zavod. — 400 voznikov uličnih smeti je pričelo stavkati v Ncw Yorku, kar je tem usodnejše radi silne vročine. Po ulicah se širi silen smrad, bacili se pa razvijajo z mrzlično naglico.
Mladenič, pošten in lepega vedenja ifiie službo
p i S XXIO XX O ŠQ
ali kako drugo primerno službo v kakem slovenskem kraju, z ljud. šol. izpričevalom. Ponudbe pod: I. I. Poste restante, Trži&fce
pri Mokronogu. 1474 3—2
Gostilna in prodajalna
v lepem kraju na Gorenjskem blizu tovarn, železnic in državnih cest, se proda. — Naslov pove upravn. »Slo-
venca'
1430 3 3
Zdravilišče i« zdravil ni ca z vodo
Postaj« c. kr. dri. železnice l1/« ure od Ljubljane.
Popolno zdravljenje z vodo (sistem Priess-nltz In Kneipp, solnčne kopeli, ogljeno kisle in električne kopeli, zdravljenje s suho vročim zrakom. — Masaža, zdravil, gimnastika, vporaba elektrike. — Zmerne cene. Otvorjeno od 15. maja do 15. oktobra.
Kopališče Kamnik (Kranjsko)
756 15-12 Prospetke pošilja
Dr. Rudolf Wackenreiter,
zdravnik voditelj in kopališki najemnik.
Nova
Učenca
sprejme Franc Sark, špecerijska trgovina Ljubljana, Kolizej.	1406 (4—4)
hiša
Orehe » ■ ■ suhe gobe kumino .
362 1 - 1
spioh vse dež, pridelke
kupi Anton Koleno v Celju.
pripravna za gostilno ali obrt, stoji poleg okrajne ceste, ki vodi na kolodvor, se pod ugodnimi pogoji proda iz proste roke. Zraven spadata tudi 2 obsežni njivi.
Več se izve pri Kmetij, društvu v Dobrepoljah.	1534 t—2
parna mlekarna
v Medvodah razpošilja
četrt mastni (delavski) sir po K ---90 1 kg
POl ..	..	JJ >. .. 110 ....
celo mastni in trapistovski ,, „ „ 1-60 „ „
Zavojnina prosta, po povzetji. 1481

grenka voda.
s oda rja
spretna delavca, se pod ugodnimi pogoji za veliko trgovino
z vinom takoj sprejmeta.
1530 3 3 Kje, pove uprav, tega lista
Posestvo!
primerno za zdravilišče, letovišče ali obrto-valnico, obsegajoče 4 ha, 41 a, 39 m2, od tega 1668 m2 zazidanega, 2682 m2 vrta, 3 ha, 97 a, 89 m2 gozda, zavarovano proti vetru, lepa Ifga, zdravo podnebje ; 20 sob. 2 kuhinji, hlevi, vodna sila 20 konjskih moči, lasten vodovod, lepa elektriška naprava, se ceno proda — Ponudbe pod »Preis-wurdig 937« na Rudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2.	1454 3-3
Hišazvrtom
v Novem mestu, na Bregu 197,
novozidana se proda. Cena se izve pri g. Matiji Er6te na kolodvoru. 1479 3-3
^smmamm
Ivan Podlesnik mi.
Ljubljana — Start trs Štev. 10
2

ucenca
sprejme takoj s popolno oskrbo
Janko iink. svecar
in lectarv Kranju
1442 10 8
llčenbe
se takoj sprejmejo modni atelije
Šetinc=Bersin
Wolfove ulice 5.
1532 3-3
Pri nakupovanju bia$a za novo mašo
se priporočata trgovini v Ljub jani R. Miklauc 1355 n-8
Stritarje e (fritalske) ulice it. 5 „Pri Škofu"
Pognčorlev (sadni) trg v veliki mestni m.
Vilma zaofja Prijazni postrežbi. Zanesljivo blago
hnfioto ftmord/a I Na Sušaku pri Reki najde vsak, ki se UlmUlU itlllullIVu! osrcena Ivana Rebreka, novo Ameriko 3	Prvo pn.metno in obmorsno mesto Reka
in Sušak. obdana s slovitimi letovišči kot Opatija, Lovrano, Cerkmenica itd., je krai, kamor dojde z vj-eh delov sveta najvišja gospoda. Ondi je nastala velika potreba službujočega o<*obja, in toraj dobi tu vsak, ki želi služiti, res novo Ameriko' Pozicijam torej vse, k' iščejo službe, da se obrnejo n» mojo posredovalnico in zagotovljeni naj bodo, da dobe dobro plačo in službo. Potrebujem takoj 8 ) raznih kuharic z m:sečno plačo od 20 100 K, 5 > sobar c za boljše hiše po 20 30 K, 160 raznih služabnic po 16—HO K mesečno, 50 ra<-nih siug, kočijažev itd Nadalje potrebujem 100 raznih obrtnih delavcev ter veliko1 število mladeničev od 14 15 gld. za vajence pri raznih obrtih in tigovinah. Isto tako se dobi vse gori navedeno osobje v mojem zavodu. Vsi oni, ki iščejo službe, ali ki iščejo uslužbencev in obrtnih moči, naj se obrnejo na moj zavod. Za odgovor naj se priloži znamka Z odličnim spoštovanjem	1460 3—3
Ivan Rebrek. imejitel zavoda na Sušaku, Zvonimirova ulica 96. Telefon 857.
Podružnica s v Spljetu. s
OelniAke glavniOai i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska Kreditna banka o Ljubljani, strne unče sten. z:::
obrestuje
**» mu vloge ne knjižice in v te*o6em računu od dne vloge do Rt 0
---	dne vzdiga po ^ 2 O.
Rentni davek plača banka sama.
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zaveza Triglava po kron 500 —, 1,000—, 5.000 — in 10.000—.
Podružnica s v Celovcu, i
i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i

426 *0-88
F. P. V1 d 1 c & Komp., Ljubljana
opekarna in zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..Sistem HflRZOLA" <stransfalzzlesel> ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strežno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzoroe in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.
/TV.
\


Išče se 1529 3~3
spretnega tovarniškega	—
ključavničarja
kateri mora biti obenem tudi godbenik, da more sodelovati pri tovarniški godbi. Služba je stalna. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami naj se vpošljejo na naslov — bombaževa predilnica in tkalnica Tržič, Gorenjsko.
Prodaja uu debelo in drobno.
! x< •) X'. i V' i s'. •) a---. i ,\V. v .v-'. ■} ■) ■) v. v \y >s'. > a v v a--. i > i .V-*. ■) > y a--. ■) aV. •) ■) a*. ■) .\>. t;■) ,\V. •) i ,\V.
II gostilni pri ,Zvezdi'
* <V <vv S <•> <•> <•> <•> <V> <•> <•> * <•> $<•> <•> <•> > <•> A <•> <•> <•> W <vN A <vs A <!> A <v> A <•> A <•)
> .V*. ■ s'. > A^. >> A V V ,y. .V. - A ■ > .v. > > ,y. > .V. ✓ A^.	s ' \y~ A^. ^ A ■ s .v. /. v. ✓. v • > .v. > .v • ✓ .v.
rTnr:

<T/.<T/. 0 \V 0 \V

se radi velike zaloge po ceni točijo pristna dobra dolenjska i- bizeljska ^ . n
Čez ulico še posebno znižana cena.
1.53 3-3	Vclespoštovanjem	P. Krisch.
ip-.i^.iAV. <-ta<ta^ta
<7f'<7/'<7/'
/•V./.V./.V.

F i r ii e ž
le Iz kranjskega lanenega olja
1619 100-43 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani >ppwa kranjska tovarna oljnatih bar« llrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Mestna učiteljica
stanujoča v bližini novega poslopja višje dekliške šole, sprejme za prihodnje šolsko leto
2 deklici
na hrano in stanovanje. — Kaiera, pove upravništvo tega iista. 1487 3
Ustanovljena I. 1888.
založnik zveze ces. kralj.
Tovarna pečij.
Ustanovljena I. 1888
avstrijskih državnih uradnikov.
ALOJZIJ VEČAJ
LJUBLJANA, — Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon štev. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom, častiti duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpeine|ših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno birvanih do najprlprostejših
prstenih pečij 1181 26-8
različnih vzorcev kakor: ranaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v tvoji stroki popolnoma izveiban. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko.

Zal< žrik c. kr. avstr. državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice ik
v najnovejših faconah in v velikih izberah
priporoča 11252—26
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja elek.železnica.
iŠČeill majhno gOSNlM
dobro vpeljano, v najem ali na račun. Ponudbe pod A. H. 10 na upravn. „Slovenca".	1544 3_2
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mojega velikega cenika
nikcl. Roskopf uro . gl.
gld.
w
gld. 1-50
a Najkrajša m najcenejša UOŽnjO u fllMlKO
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line",
Na naših parnikih: „Finland", ,Kroonland", „VaderLand", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yorkom, so snažnoat, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite ta 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubilane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo 5ez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulioe odilej štev. 20, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju". 320 'f.-20
niktl. Roskopf uro srebrno , „ . . z dvojnim pokrovom . z 3 srebr. , plosk, jeklene ure . . prave Roskopf-patent, prave .Ornega" . . . , srebr. oklopne verižice A Mkaratne zlate ure , . ' Mkaratne zlate verižice J« Hkaratnl zlati prstani ' stenske ure 7o cm . . z bitjem liki zvonu
z godbo......
s kukavico .... kuhinjske ure ...
budilke......
budilke ponoči sveteče z dvolnim zvoncem . budilke z bitjem in zvonenjem liki zvonu
2*5o
Triletno pismeno jamstvo za neprimerno denar nazaj. Razpošilja po povzetju urar, zapriseženi sodni cenilec
Moks BOtimel, (vlaslnl MS') ,'^ahffva'l t^ m"' 'c e ni k
z !ooo slikami zastonj in poštnine prosto. 788 ali—7
1398
6—6
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode sv. Petra oesta 35.
Kupujem strižene in zmešane lase, ker jih potrebujem za lastni izdelek in ne za pro> met, vsled česar jih plačujem dražje kakor vsak drug.
Sprejemam tudi po pošti.
1323 8—5
Podružnica
c. kr. privil.
avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
sprejema deposite v upravo in v varstvo, izplačuje brez provizije kupone in izžrebane ^r^ees^^ efekte, oskrbuje brezplačno revizijo pri žrebanjih in oddaja
pod lastnim zaklepom stranke.