Pobuda podjetja »Slavonija« v Osijeka
Koristi od predelave konjskega mesa
Konjske konserve, ki jih je podjetje »Slavonija« lz Osije-ka prvič razstavilo na Osiješkem sejmu kot svoj novi lzdelek, so vzbudile zanimanje mnogih obi-ekovalcev. Ta koristna iniciativa ne bo omogočila samo boljšega izkoriščanja surovin, temveč bo zagotovila tudi znaten dotok deviznih sredstev v nažo drža-vo. Pomembno je, da to proiz-vodnjo opravljajo brez kakršnih posebnih investicijskih vlaganj, temveč zgolj z angažiranjem do-sedanjih sredstev, ki jih dose-daj niso izkoriščali. V osije-škem bazenu je tudi dosedaj bilo dovolj konj. Ob prisilnem klanju so v največ primerih iz-koristili samo kožo in rep. Vse drugo pa so zakopali. Konje so na debelo izvažali, samo letoa so izvozili 20.000 do 25.000 glav. Osijek pa je imel moderno to-varno za konzerviranje zele. njave, ki je v najboljšem pri-meru delaJa en ali dva meseca na leto, čeprav bi, kakor je se-daj očilno, njene naprave lahko mnogo bolj izleoriščali. Glavno' pa je, da so vendarle zafeli. Po drugi strani pa je to še dokaz več, koliko rezerv se skriva v našem gospodarstvu in koltko neizkoriščenih možnosti še fa-ka na svojo ostvaritev.
Tovarna za konzerviranje ze-lenjave je izkoriščala osiješko tovarno keksov večinoma za skladišče, poleti so pa v njej predelali nekaj paradižnikov. Sedaj so del naprav vzeli za predelavo konjskega mesa, Iz podjetja »Juhorc v Svetozarevu so st izposodili dva večja, od podjetja Belje« pa tri manjše avtoklave, kj so bili doslej ne-izkoriščeni. Vse druge stroje so, ali kupili, ali si jih izposodili, hladilnik pa so pripeljali celo z otoka Brača. Za vso to opre-mo in gradbena dela je podjet-je iz lastnih sredstev potrošilo kamaj 3 in pol milijona din. Za predelavo 20.000 do 25.000 konj v 15 milijonov koazerv in nekaj 100 ton posušenega in osoljene-ga mesa pa je treba nabaviti še štirl  avtoklave in  dve  moderni
zapiralnici in spraviti vse ob-rate v eno stavbo, ki jo že imajo. Za to bo treba še 6 mi-lijonov din. Ce bodo prenesli potrebna osnovna sredstva od tam, kjer niso potrebna, bodo odpadli tudi ti izdatki.
Proizvodnja se je že začela In sedaj dosega dnevno nekaj nad 5000 koazerv v teži 450 gra-mov. Do konca leta pa bodo lahko izdelali nad 10.000 kon-zerv na daa. Belgijska tvrdka, s katero so sklenili prvo pogod-bo in Iri požilja tudi pločevina-sto ambalažo, je popolnoma za-dovoljna s poizkusno pošiljko. Laboratorijske analize kažejo. da je hraaljiva sestava nase konzerve boljša kakor ameriški vzorec.
Od 20.000 konj, fcl smo jih iz-važali žive, nismo ničesar imeli. Sedaj bodo predelovali kažo v osiješki tovarni za boka in lo-movko, kopita in kosti v tovar-ni »Analit« in »Saponiji«, v to-varni ščetk pa bodo predelovali repe in grive. V Osijeku lahko predelujejo tudi čreva.
Možnosti so zelo valike in že se na vse pretege javljajo inte-resenti: Belgijci, Holandci, Nemci. Zahtevajo velike ko;;-čine konjskega kaieja, golaža, stegen v kosiii, mesa v soli ali posušene po 4 kilograme. Po-vpraševanje je veliko, trg pa še ni raziskan, posebno glede cen. Na podlagi cene iz prve po-godbe, ld so jo sklenili z Be;-gijci, bomo lahko samo z proiz-vodnjo konjskih konz«rv v enern \et\x dobiii nad milijon dolarjev. Vse to pa so samo re-eksp-ortna podjetja, a čim so poslali sarao eno poizkusno po-nudbo neposredno na trg, so ugotovili, da je cena dosti višja. Pomembno j«, da že sedaj za tono predelanega ra&sa dobijo 70 dolarjev ve<5, kakor če bi ;--važali žive konje. Pri tem pa e ostanejo koža, kosti, kapita, rep. griva in čreva. K temu doda;-fflo še zaposlitev naših delav-cev in d-ohodek, ki se s tem ustvarja v našj. državi.
Krunič