Kupujte XQJNi_BONDEj Najstarejši ■lovenski dnevnik ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily Mnr in Ohio 1 Best Advertising 1 Medium ------ VOL. XXVII.—LETO XXVII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESTJAY (SREDA), AUGUST 16, 1944 ŠTEVILKA (Nl^BER) 190 Zavezniška vojska v južni Franciji prodira 7. nemška armada je izgubljena ■ emci v Normandiji so prenehali obstojati armada," izjavlja častnik I "Zakaj bi se borili?" vprašujejo I v južni Franciji zajeti Nemci SILE, Nemška GL. STAN ZAVEZNI ^ EKSPEDICIJSKE Vo t ^^'gusta. °jska v Normandiji je zajeta v ^sti in zavezniške sile jo brez ..^^iljenja sekajo na kose. oh V Normandiji nehali ® ojati kot armada," je izja-danes nik. neki ameriški čast- 'loči je v Normandiji Sevalo, kar je dalo umi-ter '^G^ški armadi, ka- ^ei-v gen. von Kluge, ob/1 ker je dež izpral ^ G dima, ki služijo zavez-Oa" ^^talcem kot signal, kjer ORibardirajo. Navzlic temu Aisoda Nemcev zapečate- Gen pj , • «'«>enno\ver prevzel osebno komando . ^orpčila, s fronte pravijo,.,da ki ^^ičevanje bežečih Nemcev, uteči skozi ozek pas gro nekaj neverjetno So ^^Gga. Zavezniški bombniki Nemce dobesedno se-jg ' kose, ko so bili na div-Ggu proti Seini in Parizu. i^emških čet se vrši od . era, in oper ofen ^ kjer so v akciji Angleži , 5^a-dčam, in od juga, kjer ameriške sile. Velika Pov Se vrši pod osebnim gen. Eisenhowerja, ^šk je poveljnik 3. ame- kosT ki seka Nemce na ' George S. Patton. ^ I*arizii vlada lakota Spiojj ' nemške linije, ki ga ®Pel okušale ovirati, je do- tieiji ° ameriške armade je g uradnik iz Pariza, ki Se ^ truden izpovedal, da jHqJj v Pariz takoj poslati le ^ so v mestu zavlada-^Sične razmere. je dospel z motornim ci Rekel je, da mu Nem-da i ^ j^ničili varnosti, ampak Se položaj tako kritičen, da želeji priti v ta del de- vi^j' , žitnica Francije, da bi I'ari se dalo napraviti. •z čaka odrešitve Z AMERIŠKUvII SILAMI V JUŽNI FRANCIJI, 15. avgusta.' — (Poroča Herbert L. Matthews, korespv^ndent "New York Timesa") ■ - Invazija južne Francije je bila izvršena sko-ro brez vsake o])ozicije in s presenetljivo majhnimi izgubami. j Nemški vojaki so demoralizi-rani in maloduši :. Ujetniki, tanki, topovi in vojni materijal vseh vrst se izkvcavajo na treh večjih mostiščih jd 8. ure zjutraj naprej. ^ I Kaj praviji,} ujetniki I Kar sem predv^^m hotel zve-! deti, je bilo, zakaj se Nemci niso borili, ko so vendar imeli zadostne obalsk^ obrambe, topov-j ske instalacije čudovite postojanke na gorskih grebenih, ki! se dvigajo nad morsko obalo. Šel sem torej naravnost v jet-niško kletko, kjer je bilo 125 u-jetih Nemcev. Vzelo me ni dol-i go, da sem pronašel, kaj je narobe. Nemci so bili očitno maloduš-! ni. Neki saržent je rekel, da | nemška armada: v južni Franci-' ji nima več srca za boj, ker se' že Zv^dnj^tri zaveda, ti«, je vojna izgubljena. j "Za koga naj se borimo?" j "Nobenega vzroka ni več, da bi se borili," je rekel saržent. "Za koga pa naj bi se borili?" "Mar mislite s tem reči, da se več ne borite za Hitlerja?" sem vprašal. "To je tisto," je odvrnil. "Sicer pa se nimamo s ničemur'boriti." Noč groze za prebivalstvo ob obali Prošla noč je bila noč groze za Francoze v obalskih mestih in morskih letoviščih, in mnogi so za invazijo plačali z življenji in uničenjem njihovih domov. Ampak zavezniške zračne sile so prihranile svoj najhujš napad, dokler se ni zdanilo. Tri ure, predno so se čete izkrcale, je bil obalski pas pravo peklo. Od trenotka, ko se je začelo svitati, pa do signala, ko se je začela dejanska invazija, je grmelo in treskalo kot da prihaja sodni dan. Ameriško podvzetje Še predno se je dvignil dim, so se vsuli na breg ameriški vojaki, ki svojim lastnim očem niso mogli verjeti, ko je le tu in tam padel kak strel nanje, po-t e m ko so inženirji razstrelili cementne zidove in naredili pot tankom. Pobitost med Nemci je bila v ostrem kontrastu z radostjo med Francozi. Amerikanci so lahko ponosni na invazijo južne Francije, ki je bila od začetka do konca zamišljena od strani ameriških sil. V prvern kraju, ki smo ga zavzeli, se je zbrala množica, in ko so videli, da govorim francosko, so mi začeli pripovedovati o svoji stiski, kako malo živeža da so imeli in koliko ponižanja so pretrpeli pod naciji. "Kako sodite o de Gaullu tod okrog?" sem vprašal. "Mi smo vsi za de Gaulla," je odvrnil eden, ki je govoril za skupino. Umrli - ranjeni - ujeti KRATKE VESTI inetli častnikom je o- V F'rancoz povedal, da so Čete samo pomočn^ nemške odr da ves Pariz ve. da je ^'ešitn . v^". J- itio g blizu in da ljudje sa-sii ^kajo prihoda zavezniških t> 1 čeo glede kruha je tragi-^sedanja dnevna racija ^Ov ' j® znašala 300 gra-d&n, je bila re-stavij polovico, kar pred- tanek, kakih 7 palcev v® k« kruha. ki lačno, razen Nemcev, dovolj jesti. Pariz je ^ivj^ brez vsakega so- 3a, 1^' ^^2eu nekoliko krompir-"Ije, Ga prinesli v mesto Iju-bicikle. Nemci do-^jer g s trucki iz krajev, ® obstoji. INVAZIJA BILA JAVNA TAJNOST V RIMU RIM, 15. avgusta. — Invazija južne Francije v Rimu ni povzročila posebnega presenečenja, kajti tukaj je bila že več^ tednov javna tajnost. STEKLA VEVERICA NAPADLA DEKLE ANNAPOLIS, Md., 15. avgusta. — Ko je neka deklica šla skozi neki park, jo je napadla veverica, ki jo je ugriznila v gleženj, potem pa splezala po obleki in jo skušala ugrizniti v roko. Dekle je žival sunila na tla in se spustila v beg, toda veverica jo je delj časa zasledovala. PADEC NACIJEV ODPRE CIVILNO PRODUKCIJO WASHINGTON, 15. avgusta. — Donald Nelson je danes izjavil, da čim bo Nemčija poražena, se bo produkcija izdelkov za uporabo civilistov takoj zvišala za 30 odstotkov, oziroma na stopnjo iz leta 1939. V PARIZU SO BAJE IZBRUHNILI BOJI ske partizanske sile pravijo, da je sabotaža vrgla vsa nemška vojaška kretanja širom dežele v popolno zmedo. LAUSCHE PREDLOŽIL VLADI POVOJNI NAČRT Župan Frank J. Lausche je izročil zastopnikom federalne vlade v Washingtonu detajliran program povojnih del v Cleve-landu, ki predstavljajo investicijo 90 milijonov dolarjev. Mestna vlada ima na rokah 15 milijonov dolarjev za začetno financiranje javnih del, s katerimi se upa odvrniti brezposelnost, kadar se ustavi vojna produkcija. MISS HRVATIN V PLESU Pri predstavi "Green grov/ the Lilacs", ki se prične danes zvečer ob 8:30 uri v Cain Park, bo med predstavo tudi plesala Miss Sally Ann Hrvatin, hčerka Mr. in Mrs. Hrvatin, iz Arrowhead Ave. Predstava se vrši na prostem. Sedaj pride na vrsto invazija Jugoslavije? RIM, 15. avgusta. — Tukaj se je danes izražalo mnenje, da bo Jugoslavija prihodnja dežela, kjer bodo zavezniške sile vprizorile invazijo. Opozarja se, da je bil to najhrže poglavitni vzrok za konfeirenco m e d britskim premierjem Churchillom in maršalom Titom, poveljnikoth Jugoslovanske osvobodilne voj?ke. Omenjeni konferenci je prisostvoval tudi jugoslovanski premier dr. Ivan Šu-bašiCj iu Zed. države sta na konferenci zastopala gen. Brehon B. Somervell in pomožni vojni tajnik Patterson, ki se mudi Rima. Partizanske čete zavzele 5 krajev 'v Sloveniji LONDON, 15. avgusta. — Komunikej z glavnega stana maršala Tita javlja, da so čete Jugoslovanske osvobodilne vojske podvzele nove napade 35 milj zapadno od italijanske meje v Sloveniji in zavzele pet trgov. Med kraji, ki so prišli v roke osvobodilni vojski, sta omenjena Gornji grad, ki leži 20 nijlj severovzhodno od Ljubljane, in. Šmarjem, 15 milj vzhodno od glavnega mesta Slovenije. nemški odpor le skrajno malodušen; otoki zasedeni RIM, 15. avgusta. — Danes se je izkrcalo na obrežju južne Francije na tisoče nadaljnih zavezniških čet, v poglavitnem Amerikanci in Francozi, ki so razširili mostišča na obali med Marseillom in Nico in začeli prodirati proti severu, kjer se upajo v bližnji bodočnosti sniti z zavezniškimi silami v severozapadni Franciji. Nemška opozicija je v sploš-* nem šibka in jako malodušna. j Zavezniški komunikej, ki je bil objavljen ob 10:40 zvečer, pravi, da so ameriške in francoske čete zgodaj zjutraj zavzele otoka Port Cros in Le- Nobenih znakov organizirane opozicije Rusi udarili skozi 15-miljski obrambni pas • - -V v Franciji j6 pogrešan izza 19. julija poročnik Ivan J. Mi-klich, star 29 let, čigar žena Norma živi na 272 Fenkel Rd., Chagrin Falls, O. Poročnik Miklich je sin Mr. in Mrs. Frank Miklich, 18509 Shawnee Ave., in je odšel k vojakom v septembru 1940, preko morja pa je bil poslan pro-šlega maja. Služil je pri infan-teriji. Pohajal je Collinwood High School in graduiral je na State High School, pozneje pa je študiral na državni univerzi v i Bowling Green, Ohio. Mr. in Mrs. Joseph Rupina, 985 E. 185 St., sta prejela obvestilo vojnega departmenta, da je bil njiju sin S/Sgt. Joseph Rupina ubit v akciji v Franciji dne 26. Julija. V vojaški službi se je nahajal tri leta in pol, onstran morja pa tri leta. Bil je v Angliji in na Irskem ter nazadnje v Franciji. S/Sgt. Joseph Rupina je bil 26 let star ter je pohajal v Collinwood High School, in predno je bil vpoklican v armado, je bil uposlen pri W. S. Tyler Co. Poleg staršev zapušča soprogo Friedo, rojeno Kožel, ki živi na zgornjem naslovu, brata George na Aleutskih otokih in brata Johna na Havajih, ki se nahajata pri konstrukcijskem bataljonu mornarice (Seabees), in brata Eddy doma, ter sestro Katherine Stopar, katere mož se nahaja z mornarico na Pacifiku. LONDON, sreda, 16. avgusta. — Sovjetske depeše s fronte so snoči javile, da je Rdeča vojska prekoračila reko Biebr-zo v severni Poljski in udarila skozi 15-miljski obrambni pas, ki straži ogrožano Vzhodno Prusijo, medtem ko je Moskve naznanila, da je četrta ukrajinska armada maršaia Ivana Koneva jo sedaj pobila 172,360 Nemcev. Koneva armada prodira v južni Poljski proti nemški šleziji. Bombniki v akciji Veliki roji sovjetskih bombnikov so včeraj rušili nemške o-brambe pred vrati Vzhodne Prusije, kjer so bombardirali Grajevo, dve milji od meje, in postojanke med Bjalostokom in Yuckom. Rusi že ogrožajo na tisoče nemških čet, ki so jim prišle na bok v okraju Suwalki, kjer je nedavno vprizorila invazijo armada gen. černijahovskega. Ko je ljuti nemški odpor ustavil to armado, je stopila v akcijo druga beloruska armada, ki je prodrla v neposredno bližino južne vzhodno - pruske meje na o-bronkih Mazurskih jezer, ki so bili pozorišče velike bitke v zadnji svetovni vojni. • Medtem ko uradni komunikej o tem sektorju molči, pa korespondent Daniel de Luce poroča, da se invazija Vzhodne Prusije od juga more pričakovati v teku prihodnjih 72 ur. Ameriški letalci, ki so pozno popoldne pluli nad invazijsko o-balo, pravijo, da niso videli nobenih znakov koncentriranega , odpora in da ameriška vozila vant 10 milj od obale in zasedle, prodirajo na vse strani. Cap Negre na celini, severno oij Neko radijsko poročilo iz Ri-oznaeenih otokov in 28 milj ma je snoči javilo, da so v juž-vzhodno od bivše mornariške' no - francosko luko Cannes do- baze v Toulonu.- Podrobnosti invazije niso objavljene Drugih podrobnosti uradni komunikej ne navaja, rečeno je le, da so se zavezniške sile iz- spele ameriške Liberty ladje, in da se že vrši izkladanje vojnega materijala. Niti eno letalo izgubljeno v invaziji Isto poročilo pravi, da kolikor je znano, ni bil v gigantič- krcale na raznih točkah na 125! nem podvzetju, ki ga predstav milj dolgi obali med Marseillom in Nico. Nemška poročila pravijo, da je center ameriške invazije pri Ija invazija južne FVancije, izgubljen niti en sam zavezniški aeroplan. Značilnost tega dejstva postane jasna vpričo uradnega poro- St. Raphaelu, 30 milj severo-j čila, da je pii invaziji sodelova-vzhodno od Cap Negre, in vesti jlo manj kot 14,000 pilotov iz nemških virov tudi trdijo, da' zrakoplovskega moštva. V ... , , Itei številki niso vkliučeni pa- šo se zavezniške sile izkrcale za-' . , . , . dalci, ki so bih spuščeni na zem- padno od Toulona in pri Bor-j^j^. koliko teh čet je bilo udele-j mes, 25 milj vzhodiio od bivša ženih v invazijskem navalu, ni mornariške baze. I bilo objavljeno. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Osage, W. Va. — Nagle smr- St. Mary's George Muhvich, ti je tukaj umrl 24. julija star čez 70 let. Domov na Ely Frank Sajko, rojen 7. maja se je vrnil precej dobro po- 1882 v vasi Kraljevac, Hrvat- zdravljen. V isti bolnišnici se ska. Tukaj zapušča ženo in tri nahaja žena Johna Kerna iz sinove, od katerih sta dva pri Gilberta. vojakih, v starem kraju pa tri' La Salle, 111. — štabni sar- brate, ako še žive. Ižent John Furar, sin družine REDNA SEJA LONDON, 15. avgusta, —j Nocoj, ob 7:30 uri se vrši red-Poročila, ki so dospela sem sko-1 na mesečna seja društva "Wa-zi Madrid, pravijo, da so v Pa-1 terloo Grove" št. 110, W. C. v rizu izbruhnili boji in da ženske Slovenskem delavskem domu. NA OBISKU javno prepevajo marsaljezo medtem ko zavezniške sile prodirajo proti prestolici. Franco- na Waterloo Rd. članice so vab Ijene, da se polnoštevilno udeležijo. Mrs. Mary Peterka, 1121 E. 68 St., in Mrs. Jennie Prijatel, 411 Depot Ave., Conneaut, O., se nahajati na obisku pri Mr. in Mrs. Vinko Suglič, v Washington, D. C. Spotoma se boste ustavile v Camp Lee, Va., kjer oTJiščete Cpl. John Peterka, sina Mrs. Peterka. Želimo jima ! obilo zabave in razvedrila ter 1 , srečen povratek! it Naši fantje-vojaki ★ ★ Dne 24. avgusta bo odšel v službo mornarice Stanley Sto-kel, sin poznane družine Mr. in Mrs. Krist Stokel, 6622 Bonna Ave. Stanley se je štiri leta nahajal v G. M. šoli v Flint, Mich., in je graduiral iz University College v Cincinnati, O. Prejel je čin Ensign in o d š e 1 bo v New Jersey. Njegov brat Edward se tudi nahaja pri mornarici eno leto in je sedaj v kolegiju v Massachusetts. Milwaukee. — Poročnik Louis John Furar, 1059 First St., ki Kirn, sin družine Mike Kirn, se bori nekje v Evropi, je bil 2501 So. Delaware Ave., je bil za svojo hrabrost odlikovan s v tej vojni že četrtič odlikovan, hrastovimi peresi. Prej je bil Kot poveljnik letalske eskadre že odlikovan z letalsko medaljo, na južnem Pacifiku je zdaj pre-,ki jo je zaslužil kot topničar v jel odlikovanje bronaste zvezde, bomniku. Pri vojakih se nahaja —Več odlikovanj je dobil tudi od 27. januarja 1943 in preko William Janeshek iz Pt. Wash- morja je bil poslan 16. aprila ingtona, ki služi pri letalcih na ^ 1944. Pacifiku. Prej je bil poveljniki ^AniT^VirA reševalne letalske e.skadrile, 1 /ADUSxNICA zdai pa je dodeljen kot povelj-! V petek, ob 10 un zjutraj se nik nove leteče trdnjave tipa'bo v cerkvi sv. Vida ^ala za- B-29 na katerih služijo skrbno' dušnica z vojaškimi obredi za izbrani letalci.-Poročila sta se l Frank Razboršek, ki je Frank PoliČnik in Mary Poznik, I zgubil svoje življenje v juliju kakor tudi Joseph Barborich in i 1943, ko je bila torpedirana Louise Bruns.—Pri družini Leo ladja, na kateri se je nahajal. Omejc so se ustavile vile roje-, Sorodniki in prijatelji so vab-nice in pustile sinčka, pri dru- opravila udeležijo, žini Anton J. Markulin pa hčerko. NA OPERACIJI J Pretekli ponedeljek je bila o- Sheboygan, ih. o a jsi na slepiču Miss Lillian bo ezm ]e22.],muaiimrtLeo- poznane družin; pold Zorko star 63 let .jv do- Polz, 660 E. ma z Vranskega v Savinjski do- . __, . v. ono . , TI 1 / 152 St. Nahaja se v sobi st. 303 hm, štajersko. Poleg zene za- ... ,/ , .. . . t» ••„4. t- ...... . i v Glenville bolnišnici. Prijatelji ipusca dve poročeni hceri m si-' I na, ki se nahaja v vojni nekje i na Pacifiku.—Dne 26. junija j je umrl Frank Repenšek, star 67 let in doma iz Rečice v Savinjski dolini. Zapušča ženo, pet sinov, dve hčeri, dva brata in sestro. 1 I Duluth, Minn. — Zadnje dni J je zapustil tukajšnjo bolnišnico so vabljeni, da jo obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja! ZAROKA Zaročila sta se John Toma-žič, sin Mr. in Mrs. John Toma-žič, 9618 Reno Ave., ter Miss Vida Nachtigal, 8813 Empire Ave. — Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 16. avgusta, 1944 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): * For One Year — (Za celo leto)_______________________________________________________________?6.5t) For Half Year — (Za pol leta)........................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece).......................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__________ For Half Year — (Za pol leta)___________ For 3 Month! — (Za 3 mesece)______ ..»7.50 _ 4.00 . 2.25 for Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................................4.50 Ei.iered a# Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of Marc& 3rd, 1879. GOSPODARSKA BILANCA 25-LETNE ITALIJANSKE VLADAVINE V JULIJSKI KRAJINI (Po "Bazovici") V. Umetno vzdrževanje reke—Demontaža industrije Enaka usoda kot Trst je zadela tudi Reko. Da pride Italija vsaj deloma v okom njenemu postopnemu propadanju, je proglasila Reko in njeno okolico z Opatijo za prosto carinsko ozemlje. Ali vse zaman, gospodarsko propadanje je šlo neizprosno svojo pot navzdol. In to zlasti odkar je bila onemogočila italijanska avtaikična in devizna politika svobodno kupovanje in nabavljanje blaga in drugih gospodarskih dobrin na svetovnih tržiščih. Še hujše kot Reka je bila prizadeta Pula, katere prebivalstvo je bilo padlo že nekaj let po aneksiji k Italiji od šestdeset na trideset tisoč duš. V Julijski Krajini je bila pred piihodom Italije močno razvita tekstilna industrija. Danes te industrije sploh ni več in številne tvorhice, kakor ona v Ajdovščini, v Za-gradu, v Tržiču, so zaprte že dolgo vrsto let. Tako je propadla tudi kamnoseška industrija s svojimi svetovnozna-nimi kamnolomi v Nabrežini pri Trstu, na Krasu, v Vod-njanu v Istri in drugod. Mlinaiska industrija Jul. Krajine je bila občutno omejena. Veliki valčni mlin v Ajdovščini je zaprt in ostali večji mlini so brez dela ali z omejenim obratom, ker je favorizirala Italija potem, ko je zatrla svobodno trgovino na žitnem trgu, mline onstian starih državnih mej. Tudi vse pd^iembnejše opekarne so opustile svoj obrat že pred svetovno gospodarsko krizo, ne da bi bile do danes vpostavile svoje delavnosti. Lesna industrija je zaznamovala v tej dobi delni napredek, ali njen končni učinek je bil iz narodno gospodarskega gledanja negativen, ker se je forsiralo nesmq-treno sekanje še nezraslih gozdov. Tudi pridobivanje bavksita je napredovalo. Ogromna istrska ležišča so'dvig-nila Italijo med prve svetovne proizvajalce te nove v moderni tehniki visoko cenjene rude. Istrski bavksit spada po svoji kakovosti med pivovrstne in bi bil moral igrati po s veji kakovošd in količini važno vlogo v istrskem gospoda) stvu. Italija pa se je žalibog omejila v Istri na golo kopanje in odvažali je te surovine v svoje stare pokrajine, ki so iz nje kovale glavni dobiček. Spodrozovanje vinogradništva Julijska Krajina je vinoiodna dežela in glavni vir dohodkov goriškega, kraškega in istrskega kmeta je bilo vino in zgodno sadje, ki jih je prodajal pred anekbijo za primerno delu in trudu odgovarjajočo ceno. Po aneksiji so zadeli ti pridelki na nevz-dižno konkurenco stare Italije, ki je poplavila s svojim vinom in sadjem ne samo primorski trg, ampak je onemogočila tudi vsak izvoz iz Julijske Krajine v tujino. Nižje %ene italijanskih poljskih pridelkov so bile neposredna po.iledica nižjih proizvajalnih stroškov, kajti dnine poljskih delavcev so bile v srednji in južni Italiji vse do današnje^ga dne za polovico do dveh tretjin nižje nego v Julijski Krajini. Pomaknitev dr-'/ meje s Soče na Snežnik je z%to pomenila usode- '/ Lirec za ])reležen del primorskega poljedelstva, ki jo prix'o v zadnjih petindvajsetih letili na bsraško palico. Riljaii4'. o ; tvorilo prod 8ve,tovno vojno važen do-liodek za pt imo; obalne kraje, ker je bil bogat ribolov v toritorijalnih voda;i dovoljen le domačim ribičem. Po prihodu Italije so postaiC ;)?imorske teritorijalne vode na-1'avno pri: lopne tudi italijan '.im libičem, ki so odnesli domačinom s svojimi brezobziiii: libarskimi metodami o^runi'.u d'jl njih prej^nje^a dohua„j. ^ Bilanca smrti To bi bile najizrazitejše pasivne postavke gospodarske bilance pod italijansko vladavino. Med aktivo te go-spodaiske bilance spada pač izsušenje čepičkega jezera v Istri, regulacije reke Mirne in delna iTsgulacija Rižane in Reke, ter izsušenje močvirij pri Tržiču in pri Krminu na Goiiškem. Pridobljena zemlja pa, zal, ni bila parceli-rana med kmečko prebivalstvo, ampak prodana italijanskim špekulantom. Nov istrski vodovod, ki donaša vodo iz Mirne pri Buzetu delu severne in srednje Istre, je bil dosti drag. Imel je služiti pretežno vojaškim svrham, ali je to delo vendar nesporno velike higijenske važnosti. Mali rižanski vodovod, ki črpa vodo na Vzročku pod Kubedom (Istra), oskrbuje doslej samo mesta Koper, Izolo in Piran s kopališčem Poitorose. Tudi novi hubeljski vodovod, ki črpa Hubljevo vodo v Fužinah nad Ajdovščino in jo dviga na Otliško in Trnovsko planoto, je bil zgrajen le iz vojaških vidikov tik pred izbruhom sedanje vojne. Kako malo je bilo Italiji mar za preskrbo kmečkega prebivalstva ptlice in Tinovske planote z zdravo pitno vodo, priča najbolj paradoks, da je pustila italijanska vojaška uprava 1920 porušiti prejšnji hubeljski vodovod, ki ga je bila zgradila avstrijska vojska med prvo svetovno vojno, ker je bila piodala pomotoma tudi vodovodne cevi skupaj z ostalim železom, ki ga je bila Avstrija pustila kot vojni plen. Italija je potrošila za nove vojašeaice in vojne utrdbe v Julijski Krajini zares ogromne svote, ali ti gospodarsko številni izdatki niso prinesli prebivalstvu nikakega haska in koristi, tudi zato, ker so bila vsa ta dela poverjena edinole italijanskim tvrdkam iz stare kraljevine, ki so privedle s seboj tudi svoje delavstvo. V zadnjih petnajstih letih je bilo sezidano po Julijski Krajini več domov za poletno bivanje siromašnih mestnih otrok. Te otroške poletne kolonije so sicer s socialno-higijenskega stališča hvalevredne ustanove, ali prisilne kontribucije, ki jih je diktirala fašistična stranka, so bile tako drage, da bi se bilo dalo s tem denarjem naravnost poplaviti pokrajino z mladinskimi poletnimi domovi. I Ni mogoče odrekati Italiji skrbi za ceste v Julijski i Krajini. Novih cest sicer ni zgradila izvzemši obrežno i cesto Mir am ar pri Trstu — De vin, vojaško važno cesto Ti'st-Socerb-Vodice-Opatija in kratkJ vojaško cesto Divača-Št. Peter na Krasu; ali lazširila in popravila je sko-ro vse obstoječe ceste, tako da je bilo cestno omrežje v dobrem stanju. To bi bila objektivno sodeč, aktiva gospodarske bi-I lance, ki izpada," kakorkoli jo že obračamo in analizira-imo, nad vse pasivno za Julijsko Krajino. Potniku, ki potuje po primorskih mestih in vaseh, štrle nasproti z vseh I zidov meter visoki kričeči napisi "Roma doma" — Rim ; kroti. In ko gledamo in motrimo plodove petindvajsetlet-ine italijanske vladavine, se nam vsiljuje misel, da je Ita-jlija zares prišla samo krotit Julijsko Krajino in njeno : prebivalstvo, ki je stalo kulturno, socialno in gospodarsko povprečno visoko nad prebivalstvom stare Italije. CUDOVITOSTI RUSKE MOČI Piše John Gor jane Mogoče bi se ne odločil pisati teh vrstic, če bi Barbič v svojem dopisu ne omenil tistega zidarja komunista, ki ga Barbič omenja, da vedno razdira, gradi pa ničesai, kar seveda ni komunistično. Pri tem Barbič omenja, da zidarjev nekdanji so-graditelj U. S. S. R. je celo odpotoval v Sovjetsko Rusijo, in je pri tem, mislil mene. Prošlega junija je minulo ravno 20 let od tistega odpotova-nja in spremembe so čudovite v Rusiji v teh letih; ves svet strni občudujoč njeno nepremagljivo moč in bliskoviti napj-edek novega sccijulnega reda. Rusija kot najbolj zaničevan in o-brekovan narod na svetu, ki S3 mu bile predbacivane vse nezmožnosti — nekakšni sanjači novega reda, češ, da v človeški družbi tak red je popolnoma nemogoč — so v teh 20 le Lih naredili neverjetne čudež:: industrijaluo, agrarno in soci-juhio, tako, da jih ostali svet šc s-jihij ne more zapopasti iij razumeli spontanega hitrega razvoja. Cj pa se hočemo ustaviti in zadevo nekoliko analizirati, bomo spoznali, kaj je napravilo ta bliskoviti napredek v Sovjetski Rusiji. Takoj po revoluciji in ko j3 ui)ostavila vsaj nekoliko reda v driavi in se znebila uutraajih rajvečjih sovražnikov, kot general Denikin, Kolčak, itd, js Rusija takoj na stežaj odprla vrata znanstveni tehniki. Znan-^veniki in tehniki so prišli iz celega sveta, ker so bili v svojih panogah v kapitalističnih in fašističnih državah prosekutira-ai in zadrževani v njih znanstvenem delu in so pod pritiskom privatnega lastništva morali biti le toliko znanstveni, kolikor je dopuščal dobiček privatnega lastništva. Ce so ti tehniki in znanstveniki izumili kaj novega, kar bi prineslo ljudstvu velike koristi, ne pa zadostnega dobička privatniku, je bil njih trud in delo brez vsakega pomena, kakor čudi ne vredno producirati. Spominjamo se še, ko je bil po tehnikih iznajden avtomobilski kar-borator, ki bi napravil 45 milj ali več, apapak ni nikdar prišel na markej. To bi bil silen polom za oljne družbe v celi državi, ker gasolina bi se prodalo kti-maj eno tretjino in to bi bila katastrofa za uljni business in posebno ža oljne magnate. Toraj ni prcostajalo drugega kot kupiti patent in ga postaviti na prašno polico, da se s tem i:repreči trgovski oljni polom. To je samo eden primer izmed tisoGev. Zadnje poročilo, ki LLiii ^^a videl, pravi, da, je bi- I lo 2,400 sličnih patentov polože-I nih na poljce. Vsak privatni si-i stem potom političnih manipu-1 lacij, hoče ali noče, mora nad-I zorovati produkcijo, najsibo v ' industriji ali poljedelstvu in pa-; žiti, da se ne producira izobilje, ker produkcija v izobilju zažene cene tako nizko, da se tovarnarju in farmarju sploh ne izplača producirati za dobiček in če dobička ni, se seveda tudi ne producira ničesar, ker naš sistem je tukaj za privatni dobiček, ne pa za poslugo ljudstva. V Rusiji je popolnoma obratno, ker so izkoreninili privatni dobiček. Kakor hitro se je ruska tehnika in mašinerija izpopolnila, takoj so bile posledice krajših delovnih ur in zvišanje ljudske posluge, oziroma vsi so bili bolje plačani, ker seveda i-majo še denarni sistem. Pod privatnim sistemom je edina pot, kadar se producira več kot oe more prodati za velike dobičke, da se delavce odslovi in s tem zniža nakupovalno silo in posledice so, da farmar kakor tovarnar ne moreta prodati in ljudstvo ne more kupiti. V takem slučaju se uposli več prodajalcev, ki rabijo brez potrebe gasolin in avtomobile in od hiše do hiše nadlegujejo brezposelne delavce, ki zapirajo vrata pred njimi, kot pred nevarno okuženimi ljudmi. Teh skušenj sem jaz sam mnogo doživel kot prodajalec od hiše do hiše, ker drugega dela starejšim delavcem ni bilo mogoče dobiti. Seveda komunist, katerega Barbič omenja, mi je silno zameril, ker sem se skušal preživeti na eden ali drugi način; nismo vsi zidarji in tudi zidarji so bili v tem času brezposelni. Jaz ne skušam žaliti nikogar, to je le analiza in karakteristika privatnega sistema in ta sistem ne more operirati drugače. Jaz in ti, čitatelj, se še spominjava, ko so farmarji produ-cirali preveč poljskih pridelkov sa tedanji trg. Kaj so bile posledice? Posledice so bile, da je bilo tisoče in tisoče kmetij na javni dražbi prodanih, ker niso prejeli za svoj pridelek toliko, da bi pokrili stroške in se z trdim delom preživeli. Država, ki ima nalogo ščititi privatni sistem, je morala v tem času priskočiti na pomoč z različnimi podporami, da je s tem nreprečila polom v državi. Ko je nastala potreba za rešiti far-iiarsko vprašanje, je s tem nastalo vprašanje podpore bank, železnic, trgovine in celo veliki industrijalni magnatje, ki so tako ponosni na njih privatni sistem, so pričeli beračiti pri državi za pomoč. Tudi ko se je pričela sedanja vojna, ni bil privatni business kompetenten po-dvigniti produkcije za zadostitev vojnih zahtev, temveč država je ponovno morala finančno podpreti privatni sistem. Torej kje je tisti zdravi privatni sistem, ki ga nekater i tako zvesto zagovarjajo? Privatni sistem se ima zahvaliti pr-V i č predsedniku Rooseveltii, drugič pa Sovjetski Rusiji, ki je : adržala Hitlerjevo vojno maši-no, da ni prišel kapitalizem in po njemu izkoriščani narod pod kolesje te mašine, ker privatni, kapital ni imel nikakšne odporne sile proti silnemu fašističnemu navalu. Vsemu temu se ne moramo čuditi, če poznamo njih r istem. Njih cilj je producirati ui prodajati za dobiček in če S3 prodaja ' potencialiiemu sovražniku, kot Japoncem, staro železo, in razne stroje Nemcem, iipancem in Italijanom — to ji ti prav nič ne skrbi, samo, da jo dobiček. Torej toliko opevana kapitalistična demokracija, ki smo tako ponosni nanjo, j3 zmožna nam prinesti vse take konluzije, dočim jc ruski sistem tu kuiii'uz)ije popoluuma odpru- V spomin rokobor- g cem Sodnik po razsodbi ženitn^ mu sleparju:' "Ali hočete še kaj pov® ^ ti?" Obsojenec: "Prosim, da takoj zaprete, kajti dame bo" zunaj čakale name." spel, ob steno in se sklonil k v" di. "Bo," je dejal potem in Kmalu nato sva sedela na James J. Walker je pokloni! Edward J. Neil spominsko ploščo, ki jo je organizacija rokoborcev podarila v letu 1943 v spomin 4,135 rokoborcev, ki so se širom dežele odzvali klicu svoje domovine. vil. Za to njih naporno delo zadnjih 20 let smo lahko hvaležni in ponosni, ker Rusija je največ žrtvovala, da je rešila svet in splošno civilizacijo. Rusija se je zavedala svetovne nevarnosti v tistih časih, ko je Amerika in Anglija slonela na W. P. A. lopatah in ko so kongresni poli-tikaši vpili, da Amerika mora i-ti nazaj v tiste stare zlate čase, ko je kmet oral ledino z lesenim plugom, okopaval z motiko, kosil z navadno primitivno koso in prevažal z uprego živine. Takrat je Rusija že izvrševal"^ načrte za kolektivizacijo kmetij, gradila ogromne vodne zatvor-nice, proizvajala električno gonilno silo, gradila ogromne moderne tovarne z moderno ventilacijo in udobnosti za delavce, učila kmete in delavce nove moderne tehnike, vzgajala zdravo in krepko mladino, iz katere je organizirala najmočnejšo armado na svetu, ki je bila edina sila, katera je ustavila nemški naval. (Konec prihodnjič) # stu in žlobudrala z nogami vodi. Voda me je vabila, veo ^ me je mokrina,\i sem jo to-. vVO" to okoli nog opofninjala, naj bom prenagel. "Skoči, skoči!" sera dejal varišu, ki je malodušno P"' kal noge v vodo. Vedel se®' ne pojde tako kmalu. , "Skoči ti!" se je odrezal sklonil, da bi me poškropi) ^ No boš, sem pomislil m nutek nato sva bila že ob) vodi. Pn skoku sem ga F" " nil s seboj. Kako prijetno je plavati di, ko je zunaj silno vroče, vc samo tisti, ki je to okuS' lastni koži. Tako sva s T" kom žlobudrala po vodi. [;em jaz večinoma plaval, J® zaplaval le redko. Znal J® vati, seveda, toda njegoV®^^ plavanju ne morem dati Bilo je vse prej kot lepo, ' ne maram opisovati. j Tretji dečko se je poj^-^ ,j,( mostu. Posmehnil se Je in pograbil kamenček. To bilo v navadi, da je izzival čka. V lahnem loku je menček v vodo, daleč od ^ čka se je potopil. Toda to ni bilo po volji, se ma'" ker je takoj zagodrnjal. Daj no mir, pulec!" ■če": driiŽ Spomini na poletje To varh je bil dečko, ta Tonček. Ni vam dano, da bi ga poznali, zato ga poznam jaz. Bil je nekaj časa celo moj sošolec, I zdaj je le tovariš, dober tova-i riš. Včasih me je obiskal, takole i ob poletnih dneh. Stanovala sva , namreč blizu skupaj, zato je I prišel skoraj vsak dan. Ob hi-: ši teče namreč potok, globok ; potok in kaj prikladen za kopa-I nje. Kopanje pa je v počitni-I cah glavna zadeva. Vsaj zame i in za Tončka. I Sonce je stalo visoko na ne-i bu, silna vročina je bila. Že sem i gledal, kako in kje bi brž smuk-! nil v vodo, toda samemu mi ni : bilo. Kadar sem sam, me je nekako strah vode, ne vem čemu. j Voda šumi čez jez in se skriv-! nostno zbira v tolmunih, be-I louškit;, ki se tudi predajajo ko-' panju, preplavajo zdaj pa zdaj . potok. Ne, v to samoto se ml ! nikakor ni ljubilo, zato sem naslonjen ob jelšo raje čakal . . "Zdravo." Začuden sem sže ozrl, glej pred mano jc stal sam tovariš Tonček. "O, zdravo! Dobro da si pri-šjl, seveda se bova kopala," 3om rau odzdravil in se olajšano ozrl na vodo, ki je že nekoliko narasla. Lahen vetrič ja valovil gladino. "Ali je topla voda?" je tovariša najprej zanimalo. Prislonil jc Lold", kalciuu je pri- To je njegova stalna ca, njegova posebnost. O, - j ! ma Tonček tudi mnogo posebnosti. Zaradi nji^^ daleč naokrog. Dečko na mostu se je lil: ' ,1 "Kaj, jaz da sem , kaj, da pridem v vodo!' I Bliskovito hitro je bil " j in skočil v vodo, toda ! ga ni čakal. Z vso nagU^^ _ j jo je zmogel, je pohitel i bregu in zlezel na suho. pre/ že samo za hip je bil kajti ko jc mislil, da P varnem, ga je zasledoval^ tcgnil za nogo nazaj v vo tem budneje je pazila Ama- . kretanje Judite. Uin *i, nobenih ne- j več!" ji je dejala tisto ^ ^0. ko bi bili morali do ve-Ij^e^ seno v stoge. "Bo- J® tukaj, nego če bi bila g ključem v družbi tatov in koga še." Besede so se i;, ? Amaliji sami strašne, ko J® govorila. ni odgovorila. Ko je Po v - po cesti za konji, si je Arn dopovedati, da je cu t njen blagor pri sr- Tod svari pred Kalebom. ■'^'"^lija je delala vse to lo l'^"^več premišljeno. Zde-Je, da Amalija ne čuti Ijj ' jeiija do nje. Če bi vede-fcsnico, bi ga morda čutila Utr" "^"^d^ti je pričelo težko ^P^ti srce pod delovno oble- bi bili morali biti ti-i-ajj ^'otovi. Potem bi bili mo-})ih ^^fati žito v snope na juž-— ^Uivah, ki so ležale Svenu popolnoma izven dogleda. Občutek grenkobe je silil Juditi v grlo, ko je mislila nanj. Nič več ni mogla prenašati ločitve, ne-izvestnosti in bridkosti. Saj ni žival, ki jo goiiijo, vežejo in redijo zgolj radi njene delovne moči. Dekle je vedela, kaj sta lepota in ljubezen; poznala je stvari, ki niso bile v ni-kaki zvezi s sirovo, plodonos-no zemljo. Imela je nekaj slič-nega ko Linda, ki je bila sladka in ljubezniva kakor divji med . . . divji med ... A kdo je ona, ki se drzne misliti kaj takega? Ona, Judita, ki je zalučila sekirico v morilnem namenu . . . Linda fie bi nikoli storila kaj takega. Linda je plemenita irt vzdržna. Toda ona, Judita, je zgolj žival z živalskimi strastmi in grehi, s slepo telesno močjo. In zdaj nosi v srcu tudi živalsko skrivnost. Sirova je in nasilna, ima široke štrleče prsi, pa zadnjico, boke in pleča ko žival. Kaj je potemtakem, da se upa primerjati z Lindo? Solze so ji privrele v oči in se ji udrle po licih., Nenadoma se je ozrla in opazila, da je Ela prišla polagoma vštric nje. Ko je Judita odšla s konji z doma, Ela še ni bila pripravljena za odhod. Judita je zagledala njene rdeče obrobljene oči, ki so škilile izza naočnikov in pri tej priči ji je privrela na dan vsa jeza na sestro. Spustila je vajete in se okrenila: "Glej, da se pobereš, psica! Ne bulji vame, sicer ti razbi-jem obraz!" je zakričala Judita. Ela se je naglo umaknila silnemu zamahu Juditine roke. "Nikar, Judita —" je zajedala, loveč sapo. "Videl te bo!" "Naj me vidi, o naj me le! Ti se pa nehaj plaziti okoli mene in zijati vame, sicer jo boš skupila še huje kakor sedaj!" Zamahnila je silovito po Eli-nem licu in jo s strašnim udarcem podrla na tla. Nato je pobrala na tleh vajete in se odstranila. Ela se je kmalu spravila na noge in je krčevito zaječala. Toda dekle je bila preponosna, da bi šla domov. Počasi je stopala za Judito, si otirala solze z lic in si gladila obraz z roko. Amalija je opazila to izpred vrat kokošinjaka. Naglo se je ozrla okoli sebe. Na srečo ni bilo Kaleba v bližini. Judita je torej ponovno vzrojila. Nič je ni mogla zadrževati. In če bi zdaj Judita pobegnila, ne bi Kaleb prizanesel Amaliji. Mark Jordan bi to zvedel. Linda tudi. Kaleb bi igral "trumf." Nezakonsko rojstvo je neizbrisno znamenje, ki ga družba, kateri sta j pripadala Linda in Mark, ne bi I mogla pregreti, Amalija bi bila j dala svoje življenje, da Mark j ne bi zvedel tega. Mahoma se je čutila utrujeno in staro preko mere. Za delavce Za delavce Pospešite dan zmage! Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju ^etičnih vojnih predmetov. Potrebuje se moške Shear operatorje in pomočniki, punch press operatorje in pomočnike, line inšpektorje, packer-in nakladalce ter metal stamping inšpektorje. Geometric Stamping Co. VOJNA TOVARNA 1111 E. 200 ST. IV. 3800 De Gaulle at Arlington »*4^; ^ ; *##%%##!# DURING HIS RECENT VISIT to the United States, Gen. Charles de Gaulle, president of the Provisional Government of the French Republic, placed a wreath on the tomb of the Unknown Soldier in historic Arlington Cemetery. Standing behind him is Gen. John T. Lewis of the U. S. Army. Seno so spravili v stoge brez kakršnihkoli nadaljnih preglavic. Kaleb je stal ves dan pri delavcih, osrčeval prijazno dekleti, se šalil s Karlijem ali sedel mirno na vozu in gledal po svojem zemljišču. Naslednji teden naj bi pričeli žeti. Potem bi morali priti mlatiči. Nato naj bi prišel na vrsto lan, ki naj bi ga omikali mlatiči še pred odhodom. Vse je šlo gladko izpod rok letos kakor lani in bo šlo bržkone tudi prihodnje leto. Vse se je dovršilo v pravilnem kolobarju; oranje, brananje, setev, rast, dozorevanje in mlatev. Kje bi mogel človek najti v vsem življenju tako ubranost, kakršna je pri obdelovanju zemlje? Kaleb je bil pač lahko dobre volje in zadovoljen, ko je imel pred seboj tolikšne priče svojega uspeha bodisi ko farmar ali ratar. Ela, Judita in Karli so stopali tisti večer tako utrujeni za konji, da niso na poti proti domu čutili ne lakote ne žeje ne vročine. Seno so spravili, ne da bi bili najeli kakega pomaga-ča. Društveni koledar SEPTEMBER 2. in 3. septembra, sobota in nedelja. — Slovenski Ameriški Narodni Svet, konferenca v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. septembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 466 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. septembra, sobota. — ženski odsek Slovenskega delavskega doma — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. septembra, sobota. — Društvo "Spartans" 576 SNPJ., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 23. septembra, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. septembra, nedelja. — Zen-ski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. septembra, sobota. — Društvo "Sv. Cecilija", ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. OKTOBER X 1. oktobra, nedelja. — Ženski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. oktobra, sobota. — Slovenska ženska zveza |t. 41 — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 7. oktobra, sobota. — Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2, S. D. Z.., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 8. oktobra, nedelja. — Čitalnica feDD — prireditev v dvorani S. D. Doma. 8. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", predstava v avditoriju Slovenskega ^ narodnega doma na St. Clair j, Avenue. I 14. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice št. 442 S. N. P. J., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 21. oktobra, sobota. — ženski odsek SDD — ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 21. oktobra, sobota. — Društvo "Clevelandski Slovenci", štev. 14, S. D. Z., ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. oktobra, nedelja. — Ples društva "Waterloo Grove" št. 110 W. C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 22. oktobra, nedelja. — Zajed-nički dan H. B. Z., koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 28. oktobra, sobota. — Mladinski odsek 'Slov. ženske zveze ples v v S. D. bomu. 28. oktobra, sobota. — Društvo "Carniola Tent" št. 1288 The Maccabees, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 29. oktobra, nedelja. — Društvo Washington št. 32 S. Z. Z. prireditev v S. D. Domu. 29. oktobra, nedelja. ^ Farma S. N. P. J., koncert in proslava ob priliki 5. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER 4. novembra, sobota. — Društvo "Glas Clevelandski h Delavcev" št. 9. S. D. Z., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. novembra, nedelja. — ženski odsek SDD — Ples v SDD. 5. novembra, nedelja. — "Glasbena Matica", koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. novembra, sobota. — Društvo "Slovenec" št. 1, S. D. Z. plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. novembra, nedelja. — Dr. "V boj" št. 53 SNPJ — pri- reditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. novembra, nedelja. — Podružnica št. 39 SANS, prireditev s programom v avditoriju Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave. 18. novembra, sobota. — Društvo "Sv. Katarina" št. 29 Z, S. Z., plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v SDD. 19. novembra, nedelja. — Blaue Donau, koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-da doma St. Clair Ave. 25. novembra, sobota. — "Jugoslav Camp" št. 29? W. O. W., plesna veselica v avditoriji! Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja. — Skupni krožki Progresivnih Slovenk — prireditev v SDD. 26. novembra, nedelja. — Miss Ann Svigel, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, St. Clair Ave. 30. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, pevski zbor "Zarja", koncert v avditoriju Slovenskega narodnega donta na St. Clair Ave. DECEMBER 2. decembra, sobota. — Croatian Pioneers H. B. Z., ples v avditoriju Slovenskega narod- I nega doma na St. Clair Ave. 13. decembra, nedelja. — Društ- j tvo Združeni bratje št. 26 S. ! N. P. J. — ples v S. D. Do- I mu. 9. decembra, sobota. — Progresivne Slovenke, jilesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair I Avenue. j 10. decembra, nedelja. — Ženski odsek S. D. D. — Ples v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 10. decembra, nedelja. — Krožek štev. 3, Progresivnih Slovenk priredi igro v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. YOUR By Lillian B. Storms "Is baby's diet right?" —-"Should it be changed?" — these are questions many Mothers ask. It is impossible to standardize babies' diets. Feeding charts and schedules with accompanying instructions for the introduction of new foods are quite likely to be taken too literally if placed in the mother's hands and followed without a doctor's guidance. It is unreasonable — and even dangerous — to try to make -the baby fit the diet, when common sense tells us that the diet must be made to fit the baby! The only person qualified to determine the quantity, quality, and variety of foods which should tnake up your Baby's daily menu is the doctor who is familiar with his development.. Mothers should know that there are a number of so called deficiency diseases, of which rickets is a good example. They take , their toll of health in years to come if ^ baby's diet in the' early months of life is inadequate and unbalanced. The fact that there is a steady gain in weight is not necessarily sufficient evidence that nutritional requirements are being met. One way to assure baby's nourishment and interest in food, is to adopt a two-cereal idea that many Doctors are suggesting. First you serve a ready - to - serve strained oatmeal, and then a cereal food at the next feeding. Both the strained oatmeal and the cereal food have iron and "B" vitamins added for baby's strength and protection! As many of our readers may want to try this two-cereal idea, we have made it possible for you to obtain samples of the cereals, without cost. Address a post card to "Cereals," Fremont, Michigan, entf say, "Send me free samples." ............r. -.Aj 25. decembra, ponedeljek. — Socialistični klub št. 49 J ples v ■ S. D. Domu na Waterloo Rd. j 30. decembra, sobota. — Mac-1 cabees Red Jackets, ples v I avditoriju Slovenskega narod-I nega doma na St. Clair Ave. j 31. decembra, nedelja. — Pev-i ski zbor "Jadran" — Silve-I strova zabava v dvorani i Slovenskega delavskega do-j ma na Waterloo Rd. i f^l. decembra, nedelja. — Slo-- venski narodni dom in Klub društev Slovenskega narodnega doma, Silvestrov večer v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Rounding Up Hitler's Headaches -Norway,. Denmark •ond-Low Countries NORWAY SWEMN Baltic GREAT BRITAIN J % RUSSIA GERMANY POLAND FRANCE HUNGARY^ N iomania' V Black • "7 Sea SPAIN CORSICA BULGARIA SICILY];) <5. TURfCHY Courtesy THE STANDARD OIL CO fOHIO)—32 ?. >-v; Figures oi: map above %efer to recent avalanche of climactic events that spells doom for tho Nazis. (1) Allies crath out of Normandy, sweep through Brittany to vital ports and Parij; (2) long Nazi-Army feud climaxed by attempt on Hitler's life, resulting in purge of many of Wehrmacht's ablest officers, (3) Finlant^ moves toward peace with Ru.-isia: (4) Russians rout Germans at evcr-iricrei:,irf? speed along 600-mile front, (5) Russians seize oil sources, Allies bomb Ploesti fi'Ids. while Allied production of 100-octane gas zooms, (6) Turkey breaks with Nazis, v.'ho fear Allied use of Turk bazes, (7) Allied pressure in Italy" prevents Nazis from reinforcing armies in France JIazi prisoners, below, symbolize plight of Hiilci's liv/Ues. M*?MTIONS PRODUCTION 2NDES (SINCE PEARL HARBOR) INDCX 600 500 400 300 £00 100 - MUNITIONS:SHIPS, PL&NES, -TANKS, GUNS, A.N'MUN'TtON, PRELIMINARY FIGURE DEC a / NOVEMBER 1941'«100 / N 0 JFMAMJJASOND 1942 JFMAWJJASONO 1943 600 500 400 300 £00 100 INDEX 662 GOO 500 400 500 200 100 INDEX 662 GOO 500 400 500 200 100 i # novicA GI TONSORIAL NOTE—These American Ranger« on Ih? Italian front seem very proud of tlieir mustaches and whiskers grown in foxholes. Peggy Long, Tied Cross clubmobile worker trom Sac City, Iowa, gives an extra twirl to the mustache of ggt. Albert Hensen, ColIiflSviUe, IlL IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, ^ sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radeyoije priobčujemo brezplačno STRAN i ENAKOPRAVNOST 16. avgusta, 1944 ČRNA ŽENA Zgodovinska povest Priredil Javoran "0 B 0 B III (Nadaljevanje ) "Mlademu, navideznemu vo jaku bi se bilo gotovo slabo go- je vendar toliko obvladala, da !je mogla pripovedovati v pretr-ganih stavkih. j "Radko," je začela žena, "v dilo, da nisem prišel jaz pravo-; ' _ . Kostanjici si mi obljubil, da bos časno. Pregovoril sem Štajerce, j da so izročili vjetnika patroli, ki je ravno šla mimo, ki naj ga potem sodi m kaznuje po vojnem pravu. Tujec — naj si bo mož ali žena — sedi sedaj že e-no uro v ječi in čaka vojaške sodbe." "O moja uboga Nigana!" je stokal Bregar; "njej se ne sme nič zameriti, ker je tako narave; njo žene strast k dejanjem, kojih dalekosežnih učinkov niti oddaleč ne more slutiti ...Če bi tudi res kdaj igrala vlogo iz-dalajca, bi je vendar ne mogli kaznovati po strogi postavi! Povej, Štefan, kaj meniš, da se bo zgodilo z njo?" "Živimo v vojskinem času in zato so postave stroge . . . Iz-dajalstvu sledi smrtna kazen. Če se dokaže, da je ob zadnji bitki res izdala nekaj vojakov Turkom — kar trdijo nekateri — potem jo pač doleti smrtna kazen." "To ne more biti! Ubogo dete ne ve, kaj dela," je zdihnil plašno Bregar, "in razen tega vendar ne spada k našim četam. Če bodo izvedeli, da je ženska in kakšnih okoliščinah je izvršila svoje nepremišljeno dejanje, bodo gotovo imeli z njo u-smiljenje. Štefan, obljubil si mi pomoč v sili in stiski. Sedaj jo potrebuje. Ti zmoreš vse; pomagaj mi, da bom mogel vsaj govoriti z Nigano." Štefuljček je premišljeval nekaj časa, nato je rekel; "Bom poskusil, kaj se bo dalo napraviti. Pridi zvečer ob o-smih v gostilno k "rdečemu orlu" in vprašaj po meni." Ves razburjen je pričakoval France večera. Točno ob osmih je stopil v gostilno pri "rdečem orlu". Možek ga je že čakal in si medtem že celo izposloval vstop v ječo zase in za Bregar- I prišel še enkrat; toda nisi dr-I žal dane besede in odšel si, ne da bi se bil od mene poslovil. To me je hudo bolelč — oh, tako bolelo, tako bolelo!" "Nigana," jo je prekinil mož, "nisem mogel priti. Nenadoma je zjutraj prišlo povelje za odhod. V oni noči, ko sva bila zadnjič skupaj,- še nisem nič vedel o tem." žena se je ponovno spustila v jok in po dolgem času je zopet nadaljevala: "Ah, Radko, kako dolgo sem živela brez tebe! Izvedela sem v Kostanjici, da so odšle-najem-niške čete proti Brežicam. Zato sem tudi sama hitela za vami. Ponoči sem se večkrat priplazila prav do straže, a tebe nisem mogla najti. V Brežicah sem bila priča boja, a kar nenadoma so me zgrabili Turki in me odvedli s seboj. Dve leti sem prestajala v turški sužnosti in brez tebe — Radko. Slednjič sem vendar srečno ušla in zopet sem hitela proti kranjski meji, da bi našla kje kak sled do tebe. Prišla sem v Krško, a ker je bilo ravno ob vojskinem času, se mi kot ženi ni zdelo več dosti varno. V vojski so namreč ljudje divji in zato čast žene ne velja dosti. Zato sem si kupila moško vojaško opravo in si pri-strigla lepe, dolge lase — oh! Bila sem priča bitke s Turki, a sebe sem srečno rešila. Potem sem hodila po mestu in okoli mesta; da bi ljudje ne spoznali, da sem žena, sem se delala kakor da ne bi znala govoriti. Danes sem te opazila, prvič po tako dolgem času, in sem se neiz- z velikimi ključi, trdi vedno, da! me bo doletela vrv." Zopet je začela jadikovati. Mož jo je pa tolažil: "Nigana, če je stvar res taka, potem pii verjemi, da se ti ne bo pripetilo nič hudega. I-mam zanesljivega in dobrega prijatelja, starega moža, ki je bil ravnokar tukaj. Ta ima pri gospodi veliko veljavo in bo lahko dosegel, da boš kmalu prosta . . . Toda, povej mi, kaj hočeš narediti." "Vedno hočem ostati pri tebi, Radko, ne smeš me zapustiti. Bojim se divjih mož." "In vendar si hodila v teh nevarnih časih tako dolgo med] možmi . . . Nigana, močnejša si in drznejša kot možje." "To je samo takrat, kadar nimam tebe, kadar te moram iskati, Radko! Ljubezen in hrepenenje delata čudeže! Ljubezen je močnejša kot strah in smrt. Poleg tega znam vse ciganske spretnosti in se znam dobro skriti: te spretnosti mi pomagajo povsod, da srečno najdem izhod . . . Kakor hitro pa imam tebe, je vsa moja moč in spretnost pri kraju in sem le uboga, slaba žena. Od sedaj se ne bom nikoli več ločila od tebe." Mož je žalostno zmajal z glavo in nato rekel: "Nigana, ni mogoče! Cesarju služim in ta služba je stroga, pri tebi ne morem ostati. Ne porjaga nič, ti moraš zopet nazaj v svojo domovino, v Bjeli-no; tukaj boš v teh razburjenih časih vedno v nevarnosti. Čez osem mesecev bo moja služba končana in potem pridem tudi jaz v Bjelino in te več ne bom zapustil." "In če padeš v boju? Radko, potem te pa nič več ne vidim in potem umrjem tudi jaz; tvoja duša je moja duša!" "Bodi pametna, Nigana; ne bom padel. Turka smo za enkrat zapodili in ne bo tako kmalu zopet prišel; ostanem še samo pri straži tako dolgo, da bom dopolnil svojo službo." "In potem boš šel k svoji beli ženi z zlatimi lasmi — saj vem. O Radko, ti si nezvest! Samo zato si stopil v cesarsko služ- Mali oglasi Harold Furniture Co. 708 East 185th St. FINO POHIŠTVO PO ZMERNIH CENAH Dajemo Eagle znamke — in lahke pogoje za odplačevanje Mali oglasi Za delavce Za delavce B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. BE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst ratlio aparatih Popravljamo vsakovrstne RADIO APARATE Imamo slovenske plošče Beachiand Radio Electric Dve Ženski z otrokom želite stanovanje s 5 ' sobami v Collinwoodu. Snažni in pošteni ženski. Ena ima moža 744 E. I85ih St. — KEn. 7123 pri vojakih. Kdor ima za odda--- ti, naj sporoči naslov Fannie THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 z j. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. z j. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. O H I J S K O VINO (Najboljše vrste) S2.50 GALONA EMERY'S BAR 961 Addison Road Odprto do 2.30 zj. Spenko, KE. 4444. Popravljamo radio aparate, pralne stroje, vacuum čistilce ter prodajamo nove dele za popravila na pralnih strojih. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj ST. CLAIR APPLIANCE AND REPAIR SHOP 7302 ST. CLAIR AVE. Zakrajsek Funeral Home, Inc., CE POTREBUJETE novo streho aii pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 Dekle+a in žene Punch Press operatorice Dobra plača od ure in overtime 100% vojno delo Sigurna povojna bodočnost pri 60 let stari kompaniji Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. Clair) Naprodaj je 5 akrov zemljišča; nobenih 6016 ST. CLAIR A VENUE poslopij; dobra cesta, električne Tel; ENdicott 3113 luči, voda in vodovodni kanal. Za pojasnila pokličite WHlough- Uradniki društva Slo- by 824 j. venski dom, št. 6 SDZ I rečeno razveselila — oh, tako bo, da bi mogel zopet iti med razveselila! Tedaj me je pa sre.-čalo nekaj štajerskih najemnikov ravno na onem mestu, kjer ja. Takoj sta šla oba v poslopje,! se je vršila bitka. Ti so me pri- kjer se je nahajalo vojno sodi-čše, in ječarski stražnik ju je peljal v celico vjetega navideznega ogleduha in izdajalca. Komaj so se odprla vrata, se je že zaslišal iz kota sem mehki glas: "Ne maram umreti! Na meni ni krivde! Vse je zlagano!" "Cuj, čuj, zdaj zna mladenič naenkrat govoriti, ker ga je doletela skrb in sila", je pripomnil stražnik in posvetil z lučjo v ječo. Tedaj se je vrgel jetnik pred Bregarja na kolena in zaklical s solznimi očmi: "Radko, ljubi Racjko, ti si! Ti me nisi zapustil? Pomagaj mi, Radko, pomagaj! Ne smejo me obesiti, ker sem brez krivde!" "Nigana!" ji je očividno gi-njen odgovoril France; "torej vendar! Nisem se motil! Toda kako prideš semkaj, povej!" "S teboj samim hočem govoriti, Radko," mu je odgovorila ciganka, nezaupno se oziraje na druga dva nepoznana gosta, "ti sam me razumeš, ti me moraš rešiti!" Možek je prijel stražnika za roko in oba sta zapustila ječo. Tako sta ostala France in Nigana sama. Nigana se je spustila v neutolažljiv jok in ni mogla spraviti besede iz ust. France jo je peljal na leseno klop v kotui sedel poleg nje in ji nežno položil svojo roko na njeno rame; pri tem je čutil, kako se je žena tresla na vsem životu. Njeno ubogo stokanje in zvijanje mu je kar rezalo njegovo rahločutno srce. Govoril ji je razne tolažilne besede, a žena se sko-ro ni dala pomiriti. Slednjič se jeli in trdili, da sem izdala nekaj vojakov Turkom — zato da moram biti obešena. Vendar jaz nisem nikogar izdala; dotične vojake sem opazila šele, ko so jih imeli že Turki v svojih rokah . . . O, Radko, moraš mi pomagati iz te stiske, zakaj nič slabega nisem naredila. Mož, ki prihaja gore k beli ženi," je kričala ciganka zopet strastno. "Nigana, skoro se ti blede; k Zalki vendar ne smem iti, saj mi vera prepoveduje." "Tvoja vera ti tudi prepoveduje, zapustiti mene in stopiti v cesarsko službo, in vendar si to storil." (Dalje prihodnjič) Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! SAVE FAT IN THE GARDEN Mri. Roy F. Hendrickson, wife of the deputy director of UNRRA, and her daughters Karen, aged 5, and Ann, aged 11, save used fat conscientiously whether they cook in the kitchen or outdoors in their garden. Their out of door barbecue Is built to accommodate the broiler from the kitchen stove so that fat from bacon, chops, and hamburgers can be saved instead of dripping down into the fire and being wasted. Every drop of fat that Is not eaten should be turned In to the meat dealer so that It can be put to work in factories and war plants so that food fats will not h?vc t^ diverted to industrial use. SOLDIER FIGHTS KNOWING MOUNOeO Llvi\ TURN M YOUR USED FAT FOR MUNITIONS AND MILITARY MEDICINES Hiša naprodaj Predsednik Louis Godec; pod- Proda se hiša za dve družini, predsednik Andrew Pezdir; ta j- 9 sob. Nahaja se na 682 East niča Albina Vesel, 877 E. 185 140 St., v bližini Fisher Body in St., KE. 5135; blagajnik Joseph Eaton Axle tovarn. — Cena je Mah; zapisnikarica Mary Cop- $6,000. — Pokličite IV. 2237. rich; nadzorniki: John Barko-vich, John Ivančič in Angela Sajovic. Seje se vršijo vsak tret- Proda se 1 aker zemljišča, nobenih po ji petek v mesecu v Slov. društ- glopij, dobra cesta, električne venem domu na Recher Ave., jugi, voda. Cena $750. Pokličite ob 8. uri zvečer. I Wllloughby 824 J. ZA PRIHRANEK — PRIMERJAJTE NASE CENE Pohištvo, preproge, peči, električni pralni stroji, ledenice, radio aparati in godbeni inštrumenti. SMERDA'S 5800 Broadway Preko 30 let zanesljivosti • I. PLAČAM najvišjo ceno za vaš RABLJEN AVTO Ni treba vam čakati P. R. Ward Co. 870 E. 152 St., MU. 7600 Prodajalec Chrysler in Plymouth avtov Mike*s Electric Service Ekspertno popravilo na vseh izdelkih pralnih strojev in vacuum čistilcev. Delo jamčeno — cene zmerne. 11706 Union Ave., WA. 1895 F. J. MARTIN CO. Ekspertna popravila na radio aparatih, ledenicah in pralnih strojih. Poskusite nas. 7207 Wade Park Ave., EN. 4690 Dajte vaš fornez sči-stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu" $4 do $6 National Heating Co. Postrežba širom mesta FAirmount 6516 Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanski!) zastorov in "draperies." PAKKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih bmsun« W6IWB® BDNDEX WATE R PROOF CEMENT PAINT R E.G. U.S PAT. OFP. ' STENSKI PAPIR tisoče vzorcev Linolej, barva, itd. J. BERGER 6919 Superior Ave. EN 3659 852 E. 185 St. IV 6250 VSE KARKOLI . potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti Kdso'hovo poslopje 6131 St Ciair Ave. WARIOIDS Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLA. Obrnite se z vst/n zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 Poslovodja za trgovino na Waterloo išče Slov. zad. zveza. Mora vešč mesar. Dobra plača, podrobnosti se je zglasiti Louis Ižancu, 667 E. 152 St. , C G B DOM clevelandskih najboljših delovnih RAZMER nujno potrebuje moške IN ženske Plača V)d ure med najvišjimi TOVARNA Z BODOČNOSTJO Tri posredovalnice za delo 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square i 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glaraa tovarna odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. ob sobotah do 12. poldne. Zaprto ob nedeljah cleveland graphite bronze co. Dekleta in žene pomagajte pridobiti vojno MI POTREBUJEMO • - Strojne operatorice Inšpektorice ^ Tool Crib Attendants Time Keepers ' Za splošno tovarniško delo - Visoka plača od ure in overti®® Dnevni in nočni šift 10 ur dela dnevno, 6 dni v tedc" Centralna lokacija. V neposr^ ni bližini z vsake strani Bishop ^ Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. — od St. Dekle za tipkanje in splošno delo . uradu Dobra plača Stalno delo z povojno zap' \ \ .oslit«^ Lempco Products DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS , WHERE THE FUEL GOES A PLANT manufacturing air< planes in New England burns 800,000 gallons of fuel oil a month. MOŠKE IN ŽENSKf se potrebuje za splošna tovarniški dela 6 dni r tednu 48 ur dela na tedeD Plača za ZACETBK Moški 77%:c na uro Ženske 62 %c na uro Morate imeti izkazilo Ijanstva. Nobene starostne omejit^®' ^ ste fizično sposobni za del"' ga imamo za vas. Zglasite se na ^ EMPLOYMENT OFFI^ 1256 W. 74 St- National Carbon Co., Inc. Jf Ženska za snaz^^l '\e Dnevno delo Stalno delo Tedenska plača Zglasite se na 5. nadstropJ EMPLOYMENT 0FFI<^^ Wm. Taylor Son