AGOSTO 1926
(RIVISTA MENSILE)
TVUNC/ \V LEM
MA*E NT
■	■ B
FIDÉ^r,
-rPE-rm,
CHARI1AT
(C. C. CON LA POSTA)
AMI
TRIA
lTat\ Il
MAI ORI
autemI
horCm
f £ST I CHARITAX
Af m a
ICORXUI.IJ i
v;

ZBORTNIK
GLA-TILO /LOV. IN HRVAT. DUHOVNIKOV V ITALIJI
^QOOOOOOOOO oooooooo ooodoooo oooooooo oooooooc oooooooo oooooooo
8 Ali si storil vse, da nabereš čim več 8 | udov za GORIŠKO MOHORJEVO § I	DRUŽBO?	§
| Kako boš v prihodnje več storil? §
oooooooo oooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooo^^
RESTAVRACIJA
PRI TREH KRONAH
v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba.

LUDVIK ZOTTER
Brivski in damski salon
TRAVNIK 17
-J
Dr. L MERMOLJA
zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni
Gorica, Travnik 5-11^—Od 9-12 in 3-5
Anton Breščak
Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba.
i
J
•*(	JSis-
J
;*■
p p p p p p
*
Andrej Fiegel
Restavracija in gostilna
s prenočiščem.
TRAVNIK
-p
-p <
-p
p
| TRAVNIK
«¥¥¥¥¥¥*¥* ¥¥¥¥¥¥ «¥¥¥ ¥¥W ¥¥¥W¥¥1»
e
e
SntDii Koren nosi. - Gorico
nsjstarBjša gorisha tvrdka spscijaiizir£na s češkim porcelanom - šipami - emajlom in stekleno posodo.

JOSIPIM PODGORNIK
RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t. rojakom.-—
l|
g13
^ g
I#
li
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5.
Urši vse bančne posle najkulantneje in najbolj točno!
50
n
< ^ ap 3 — P Ul
■H < =:
o
r
v..
JOSIP CULOT
Gorica - Raštelj 2
Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, galanterije ter športnih predmetov.

••»»••••••••ss—soascsososss«
Andrej Golja, Gorica
Travnik 22
trgovina hišnih kuhinjskih potrebščin.
•••••••••••••••••••••«••••••••s
		Letnik VI.
% Ini S 1 ml rm 11%			1. avgusta 1026.
		Št. S.
Ascetično zrno.
J. C.:
Pax!
Kako je lijepo proljetno jutro, kad se uz miriš poljskega cvijeca i uz veselo pjevanje ptica širi blaga tišina prema istoku, gdje se sunce pokazuje i baca svoje prve zlatne zrake! Ni grančica se nè miče niti se trava lelija, več sva na* rav čeka željno slatki zagrljaj svijetla! Tako biva i u našem srcu, kad u njemu vlada sklad izmedju viših i nižih du* ševnih moči, kad vlada harmonija iz* medju zahtijeva tijela i potreba duše. Nači takvu osobu, u kojoj nema nesklas da, nereda ni nemira — o kako je lijepo biti u njezinom društvu! Tà Ijepota nas osvaja i začarava!
Ali što je Ijepota? Sv. Augustin je zove »splendor ordinis«. Sjaj u svjetlo* sti, u bojama, čistoča glasova, točnost u linijama, jasnoča u idejama — eto nam Ijepote! Ali da zadovolji i našu volju i naše srce ono je lijepo, što u mnoštvu sadržava jedinstvo, u različnosti sklad'-nost, u obliku sjetilnom sjajnost ideje.
No sv. Augustin zove nešto drugo »tranquillitas ordinis« — to je mir. Dakle i mir ima u sebi neki dio Ijepote, jer gdje nema reda, tu nema mira. Mo* žemo li si zamisliti jednu državu, koja nije dobro organizirana, u kojoj nema pravega auktoriteta, u kojoj ne vlada jedna jaka stranka, več se mnogobrojne stranke jedna proti drugoj bore — ukratko, može li država, u kojoj vlada nered, imati mira? Ne može.
Jedna takva država je i eovjek. I u njemu vlada ili mir ili nemir. Švjedoci smo svakdanji slatkih ili gorkih plodova našega duševnega stanja. Istina je, da i fizično razpoloženje djeluje na pokoj duševni, ali glavno vrelo mira jest u na* šoj šavjesti. Ako je mutan izvor, mutna je i voda, koja iz njega teče. Ali savjest je samo vaga naših čina, dok materijal njihov nije drugo, nego rezultanta iz*
medju razuma i strasti, izmedju volje i mašte. Kako je dakle važno da uzdrži* mo savjest u ravnotežju! A to ne može biti bez borbe i bez boli, bez žrtava.
Kako se mir postizava, o tom ne ču da govorim, jer su o tom pune knjige i u ušima nam zuji, nego samo hoču da istaknem, kako je mir lijep i koristan. Svaki dan čitajuči svetu misu molimo takodjer za mir: »Pax domini sit sem* per vobiseum« — »Dona nobis pacem« — što se odnosi na nas i na Crkvu, ali i u časoslovu svaki dan i često zazivlje* mo mir, kao nešto najbolje, što može* mo imati i željeti. U šestom času mo* limo:	»Confer salutem corporum, ve*
ramque pacem cordium.« To isto se pita i u sufragiju kod pohvala i večer* nje, a kod prime se često opetuje: »Pa* cem et veritatem diligite, ait Dominus omnipotens.« Mir se spominje u psalmu četvrtom kod pavečernje i u spjevu Si* meonovu kao što i u »Benedictus«. Na koncu pojedinih časova moli se: »Do* minus det nobis suam pacem — Et vi* tam aeternam. Amen.« Iza svakoga časa pak želi se mir vjernim dušama.
Buduči da nam Crkva neprestano stavlja pred oči i dozivlje mir, jasno je, da je mir tako potrebit kao ništa dru* go. Mir je radost duha, veselje života, smisao rada. Gdje nema mira, tu nema ništa, jer je nemir negacija reda, nega* cija Ijepote, istine i dobrote. Nemir du* ševni nije od Boga: »Non in commotio* ne Dominus« (3 Reg 19, 11), jer je plod žalosti ili srdžbe, plod grijeha i opačine. Uvijek i uvijek je vječna istina, da je grješnik u nemiru, u nezadovoljstvu, jer grižnja savjesti ne da se tako lako ugu* šiti. »Non est pax impiis, dicit Do* minus« (Is 48, 22).
Zašto su nam djeca tako draga? Jer se na njihovu čelu zrcali nevisnost, ve* drina, nepomučenost, mir. Mir je znak Ijepote! Tko da ne očuti krasne djetin* ske duše? Strast je smučuje, grijeh je ne muči. »Factus est in pace locus
ejus (Ps 75, 3).« I za to se k djetetu lako približimo, jer u njemu vlada mir, a mir svakoga privlači. I grješnika! Jer grješ* nik misli, da če nači pokoj duši svojoj u onoj griješnoj nasladi, u onom zado* voljenju srca svoga: ali mjesto toga na? lazi nemir. Da li tko ljubi nemir? Ne, nitko! Ali ljubi ono, što k nemiru vodi. Nije sve slatko, što nam mir donosi, da? pače su mnoge stvari gorke, ko j e vode k ugodnom miru. Radi mira dakle, da sačuva čistu savjest i tišinu unutarnjega reda treba, da se čovjek bori i da nadvla? da narav te ostane u nadnaravnem ži? votu.
A svečenik pak, koji ne ljubi mir, što ima jošte ugodna na svijetu? Prolazi kao sjena, kao sablast . . . Interdum in? ter nos inveniuntur qui invicem inimici sunt. Daleko od nas što takvo. Ne samo radi sablazni, nego i radi nas samih; ču? vajmo se, da ne nastane bura i oluja u našem srcu, koja ne znači dobro. Budi? mo si prijatelji! I kao što zvijezde na nebu naviješčuju čare svemirske tišine, naviještajmo i mi svojom nutarnjom spokojnošču veselu dražest božanskega mira.
Večna molitev duhovnikov.
Prosim Vas, gospod urednik, vzemite v »Zbornik« te-!e vrstice, a mojega podpisa ne pristavite, da bodo sobraitje sodili o stvari brez predsodka, katerega bi j;m morda vzbudilo ime predlagatelja.
Ali se ne bi mi duhovniki — govorim za slovenski del goriški — mogli združiti, da bi skozi celo leto vsak dan eden izmed nas opravil eno uro molitve pred tabernakljem in se v tej uri še poisebno spominjal vseh naših duhovnih potreb? Naše duhovnije (ena ali druga menda ne) imajo molitvene dneve ob nedeljah in praznikih. Mi, čuvaji tabernakljev, se razdelimo na vse dni!
Naredili bi takole:
1.	Ko bo potrjen naš podpredsednik Sod. SS. C. I., mu naznanimo, da pristopimo. Pridruži se lahko 'tudi kdor n: v Zajednici ali v Zboru.
2.	Podpredsednik napravi seznam teh častnih stražarjev, izžrebaj molitvene dneve in jih objavi v »Zborniku«, če bo čas, že za dni do novega leta, če ne bo časa, pa začenši z novim letom.
3.	če jih dosti pristopi, bo prišlo malo dni na vsakega, če malo, seveda več, a nič ne dé. Kdor je saccrdos adorator, bo lahko kar tedensko ado-ratorsko uro opravil tisti izžrebani dan. Morda bo kedaj treba malo žrtve, če se nam bo zdel dan manj prikladen, toda pogum!
4.	Ker je nočna molitev posebno blagoslovljena, bodo seveda posebne hvale vredni tisti, ki bodo svojo častno stražo opravili v nočnih urah (od 6. zv. do 6. zj.).
5.	Utemeljitev je kratka: Mi Najsvetejše premalo častimo, dolžni smo Ga bolj! Gospod bo gotovo dal Svoj blagoslov.
6.	Drugih »pravil« ni treba. Vsa dovoljenja presiuponiram.
Pastoralni pomenki.
Ivan Kovačič:
V sveti boj proti nekrščanski noši!
II.	Govor.
Krščanske žene in dekleta! Pred neko? liko časom sem vam obširneje govoril o sedanji nespodobni in — lahko rečem — nekrščanski noši. Moje dobro mišljene in resne besede pri mnogih niso ostale brez sadu in uspeha; pri nekaterih so pa vzbudile nevoljo in ogorčenje. Seveda, saj gre tu za stvar, ki je nagnjenju in strastem ženskega srca silno zoprna in je zato treba ženski velike samozataje, da jo poslušno sprejme. Zato najde ta en izgovor, druga drugega, s katerim si hla? dì in tolaži vest radi nesramne noše.
Daši lahko že kar vnaprej poudarim, da je, ko gre za izpolnjevanje božje zapo? vedi, vsak izgovor prazen, vendar si ho? čemo tukaj nekoliko ugovorov od bliže ogledati ter jih po njihovi pravi vredno? sti oceniti. Če bomo njihovo neutemelje? nost bolje spoznali, bomo tudi zapoved rajši izpolnjevali.
I. Napuh se upira. — Sv. pismo pravi: »Začetek vsakega greha je napuh.« — Tudi začetek greha nesramnosti v noši je navadno napuh, prevzetnost srca.
1. — Ženska, dekle si navadno mnogo domišlja o svoji lepoti, o lepoti svojega vratu, svojih las, oziroma svoje frizure in o lepoti drugih udov. — »Jaz sem pač le?
pa — si misli — »in lepota je zato, da se vidi.« — O, saj ta čudovita lepota ne bo trajala dolpo! Kmalu se približa smrt; človek umrje lahko tudi mlad in nagloma, in potem leži lepotica tu: mrzla, trda, brez življenja, človek se kar zgrozi ob pogledu nanjo: lica bleda in udrta, oči ugasle, kakor potisnjene v glavo in potem smrad, trohnoba, gniloba, prah ... Pa tudi če ne pokonča lepote nagloma zgod= nja smrt, tudi če ostane ženska ves čas zdrava in krepka, po desetih letih ali še poprej bo njena lepota počasi, a gotovo začela veneti. Vsaka, tudi naj lepša cvetica odcvete.
Prava lepota ženske biva v njeni duši; to je njena miroljubnost, skromnost, ress nicoljubnost, čistost, nedolžnost in sra* mežljivost. Tista pa, ki si da preveč cpra= viti s svojo zunanjostjo, zanemarja na= vadno svojo notranjost. Tako biva več? krat v lepem telesu ostudna duša. V tis? tem trenutku, ko se začne ženska zave? dati, da je lepa, postane grda.
»A kaji!« pravi marsikatera — »moje telo vendar ni nečisto in grešno! Če ga kdo ne ogleduje z grešnim veseljem, ostane njegovo srce čisto.« — Gotovo; to je ravno, da mnogi moški ne morejo gle? dati premalo pokritega ženskega telesa, ne da bi se jim pri tem vzbudilo grešno poželenje; in zato morajo ženske svoje telo, pa naj bi bilo tudi angelsko nedol? žno, sramežljivo zakrivati.
2. — Napuh se vzbuja večkrat v gospeh in gospodičnah, ki spadajo v višje sloje ali so plemenitega rodu. »Me se moramo oblačiti po najnovejši modi,« — pravijo
—	»da se pozna, da smo boljšega stanu.«
—	Kako pa naj bo znamenje visokosti in
plemenitosti, kar je pohujšljivo, nesram? no in grešno? — Kako se bo poznalo, da so boljšega stanu, ko nas skušnja uči, da jih bodo ženske nižjih slojev v vsem zve? sto posnemale? — Zato vam, drage žene in dekleta, ne morem dati boljšega svčta, kot tega: nikar se ne dajte zapeljati po neumnem napuhu, da bi posnemale mo? dne norosti visokih in plemenitih gospa. Kdor vleče z visoko gospodo v grešni no? ši, bo prejel z isto gospodo tudi enako kazen.	; čfl
II. — Povod k drugim izgovorom za? radi nesramne noše dajejo ženskam moš? ki. — 1. Žene in dekleta kažejo nanje in pravijo: »Moški si dovoljujejo večkrat veliko prostost v obleki; zakaj ne bi imele tudi me te pravice?« Najprej moram omeniti, da je nagota, ki jo opažamo tu pa tam pri moških, mnogo manj mikav? na in zapeljiva, nego pri ženskah. — Po? tem pa moram priznati, da se mnogi mia? di možje in mladeniči, zlasti športniki, telovadci in hribolazci res večkrat prosto oblačijo in dajejo s tem lahko ženskam povod k skušnjavam. Saj je moški lahko dober telovadec ali hribolazec, četudi ie dostojno opravljen. — Vendar pa so ob? čutki in nagnjenja moškega in ženske zelo različna med seboj. Moški čuti do? padenje nad žensko, on hoče kar je žen? skega videti; telesne prednosti ženske na? rede nanj silen vtis. — Ženska pa hoče moškemu dopasti in njegove oči zvabiti nase; za žensko in njeno čistost nastoni nevarnost posebno tedaj, ko jo moški vidi in poželi. Zato je preveč prosto ob? lečena ženska v večjo izpodtiko in večjo nevarnost za čistost, kakor nreveč prosto oblečen moški. To so priznavali v vseh časih in ori vseh narodih. Zato niso imele
-ske skoro nikjer iste prostosti v ob? leki, kakor moški. Ako so se v raznih dobah, kakor n. pr. v 15., 16. in 18. sto? letju, ki je končalo s francosko revolu? cijo, ženske zelo prosto in nesramno ob? lačile, bili so to tudi časi razuzdanosti, brezbožnosti in pokvarjenosti vsake vrste.
2. — Moški dajejo povod, da se ženske preveč prosto oblačijo, tudi s tem, da večkrat hočejo in žele, da se ženske tako oblačijo. Dr. Ude pravi v svojem spisu »Die Mode«; »Ženska noša priča prav tako o nravnem čutu ženske kakor o nravnem čutu in mišljenju moških. Žen? ska noša ima le tedaj trajen obstanek, če moškim ugaja in jo odobrujejo. Moški so torej prav tako odgovorni za žensko nošo kakor ženska, ali pa še bolj.«
a)	— Kaj naj rečemo pa šele, če zakon? ski mož želi, naj se žena prosteje oblači, da jo drugi občudujejo, ker je ponosen na to, da ima lepo ženo? — Tak mož rav?
108 —
na povsem napačno in grešno. On hoče s tem, naj bi bila njegova žena drugim predmet grešne pohote, kar je vendar za ženo poniževalno. Žena naj se torej ne vda tako zlepa moževi želji. Tu namreč velja: »Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi.«
b)	— Večkrat želi ženin, naj se nevesta prosteje obleče, ker hoče imeti nad njo čutno dopadenje. Toda, dokler nista po= ročena, sta ženin in nevesta dolžna ohra* niti popolno čistost tudi v pogledih, mi; slih in željah. Nevesta sme sicer gledati na to, da bi v svoji obleki dopadla ženinu, a vse se mora vršiti v mejah dostojnosti.
c)	— Toda ali ne bi nevesta lahko na ta način ženina zopet izgubila, če ga sploh more s spodobno obleko dobiti? — O, saj ne bi izgubila veliko, če bi tudi izgubila takega ženina ali če bi takega ženina sploh ne bila dobila, ženina, ki je tako mesen in pohoten, duševno tako pii; tev in prazen, da ne gleda na drugo, nego na telo in zunanjost. Pri takem možu bi se ji lahko pozneje zgodilo, da bo rajši videl vsako nališpano dekle, kot svojo ženo; in potem bi bila žena pomilovanja vredna. Rajši celo življenje samska, ka; kor pa nesrečno poročena. Splošno velja: nikdo si ne sme z grehom, in tudi ne z grešno obleko, pripravljati poti v zakon. Pametnega in poštenega moža si boš do; bila tudi če se boš spodobno oblačila in resno vedla, če si le drugače kaj vredna in imaš dobre lastnosti ter od Boga po; klic za zakon.
III.	— Mnoge žene in marsikatera de; kleta so zaradi svoje nespodobne obleke popolnoma mirne; mislijo si: kar Cer; kev uči o nedostojni noši, se ne sme vzeti tako resno, saj — tako pravijo —
1. — nimajo nekateri duhovniki prav nič proti taki noši; vedno nas vidijo tako oblečene, a nikdar ne rečejo niti besedice.
Res je, so duhovniki, ki nič ne rečejo proti nespodobni noši; toda da nič proti njej nimajo, ali da jo celo odobravajo, tega ne verjamem. Da molče, je umljivo, ker je duhovniku zares težko o tem go; voriti; tudi mene stane to silnega prema; govanja. Marsikateri duhovnik se soloh ne more odločiti za to, ker je od narave
bolj boječ in oprezen proti ženskemu spolu. Tudi si misli: četudi porečem kak me vseeno ne bodo ubogale! Sploh so te modne razvade za večino duhovnikov ve; lik križ! Če se pa morda vendar dobe med duhovniki nekateri, ki to modo radi vi; di j o in nimajo mnogo proti njej, je mne; nje takih duhovnikov popolnoma brez pomena, ako pomislimo na opomine in izjave papežev in škofov in na nauk ka; toliških bogoslovnih učenjakov, ki ga je Cerkev odobrila.
2. — Pa praviš: »Cerkev vendar ne mo; re biti tako proti nagoti, ker po mnogih cerkvah vidimo angele in svetnike na podobah, ki so prav tako pomanjkljivo oblečeni kakor me.«
Predvsem je treba vedeti, da svetniki niso bili tako oblečem, kakor se navadno slikajo. V resnici so se svetniki strogo spodobno nosili. Sovražili so vsako ne; dostojnost v obleki in tudi vsako lišpa; nje, in ako so čutili v sebi kako nagni e; nje k temu, so se proti njemu odločno bo; jevali. — Tudi Mati božja ni nosila iz; rezane obleke, kakor nam jo večkrat ka; žejo slike, temveč po splošni navadi Ju; dinj neprozorno ruto, ki ni pokrivala sa; mo vratu in las, ampak večkrat celo tudi spodnji del obraza. — Marsikatera po; doba svetnika ali angela v cerkvi ne mo; re biti uzorec, po katerem naj bi se ženske oblačile. Slikarji in umetniki so si nekdaj v tem oziru marsikaj dovolili, kar ni prav. Tudi cerkveni predstojniki niso bili večkrat v tem pogledu dovolj strogi. Sploh pa ne pade na mrtvi podobi, ki jo vidimo leta in leta vedno enako v cerkvi, pomanjkljiva obleka in nagota tako v oči in ne draži tako hudo poželenja, kot pri živi osebi. Torej tudi te podobe ne mc; rejo opravičiti nespodobne noše.
IV.	— Zdravstveni oziri. — Mars'!-.n tera žena in marsikatero dekle trdi in pravi: »Če se ženska tako zakriva, kakor zahteva Cerkev, škoduje s tem svojemu telesnemu zdravju.«
1. — »Poleti mi je nemogoče vztrajati, če sem tako zakrita. V taki vročini je tre; ba zraku in olajšave.« — Tako huda vro; čina pa ni pri nas nikdar, da bi ne mogli prestajati v obleki, ki telo popolnoma
zakriva, da bi ne mogli trpeti na sebi obleke iz lahkega, neprozornega blaga. Divji paganski in razuzdani narodi vroče Afrike so nagi; tisti pa, ki so postali krb stjani, prestajajo celo tam brez težave in vsake škode v lahki, ohlapni obleki.
2. — »Toda« — ugovarjajo mnoge — »ni zdravo pregorko oblačiti se in ne ščati zraku do telesa. Obleka bodi kar moči prosta Jn lahka, to človeka utrjuje in mu ohranja telo in kri sveže. »Telo do* bi dovolj, zraku tudi če je odeto v obleko, ki je sicer neprozorna, a tako tkana, da gre brez težave zrak skozi. Taka obleka je tudi dovolj hladna, da še telo v njej ne mehkuži, temveč utrjuje. Če je svetle barve, prodro tudi solnčni žarki zadostno skozi. Ženski, ki se tako oblači, se ni tre; ba bati škode na zdravju. Bolj kot spodobna in zaprta obleka škoduje v našem bolj hladnem podnebju zdravju pomanjkljiva in prozorna obleka. Vreme se nenadoma izpremeni, mrzel veter po; tegne, pa je za moderno razgaljeno žen; sko prehlad tukaj: oglasi se trganje v glavi in tilniku, vnetje oči, zobobol, vne;' tje žlez, vratu itd. Tudi v nevarno bole; zen pripravi človeka lahko pomanjkljiva obleka. L. 1918. n. pr. je silno hudo raz; saj ala španska bolezen. Navadno se ji je pridružila pljučnica in mnogokrat je ta; koj nastopila smrt. Zdravniki so v svojih razglasih priporočali, naj se ljudje tonlo oblačijo, da se ne prehlade. In kaj so opa; žili? Opazili so, da je pobrala hripa ne; navadno veliko število žensk, zlasti mia; dih, moških pa razmeroma malo. Gotovo zato, ker so bile ženske zaradi svoje po; manjkljive in lahke obleke mnogo manj zavarovane pred prehladi, nego moški. Zdravniki so spoznali tudi, da prehladi vsled prelahke obleke silno pospešujejo pljučne bolezni. Večkrat se posledice teh prehladov ne čutijo takoj; pojavijo se šele polagoma tekom časa. Gotovo pa je, da se ima marsikatera zaslepljena obo; ževateljica nesramne noše ravno tej .uši zahvaliti, da je morala prezgodaj v grob.
V.	— Gmotna škoda. — V zdravstve; nem oziru se ni torej ženskam od spo; dobne noše nič hudega bati. Kaj pa je z gmotno škodo? Ali se bo res naše gospo;
darsko stanje izdatno dvignilo, ako bodo naše žene in mladenke napol nage okrog letale? Res je, da stane cela srajca in cela obleka več kakor taka obleka, ki je zgo; raj izrezana, spodaj odrezana in na vseh koncih in krajih prekratka in preozka. — Toda ženske morajo biti pripravljene, zaradi spodobnosti in dostojnosti tudi kaj žrtvovati. — Ženske, ki nosijo po; manj kij ivo obleko, so navadno take, ki jim za varčnost in gospodarski napredek prav nič ni mar; pač pa hočejo biti za vsak praznik, vsako veselico, vsak ples ovite v novo pajčevino, ki se pa ne dobi brezplačno, ampak le za drag denar! — Naj torej varčujejo tam, kjer bi morale varčevati po pameti, pa bodo prihranile prav gotovo toliko, da si bodo lahko po; krile glavo, tilnik, prša, roke in noge. Starši, ki imajo celo kopico hčera, imajo gotovo radi obleke občutne stroške; a tudi o njih dvomim, da bi se jim gospo; darski položaj znatno poslabšal, če bi oblekli svoje hčere popolnoma in ne le napol.
Krščanske žene in dekleta! Sv. Marijo Magdaleno vidimo na raznih podobah z zelo globoko vrezano obleko. To naj bi pomenilo, da je bila Magdalena pred svo; jo izpreobrnitvijo velika grešnica. Po rimski šegi so bile namreč take zloglas; ne ženske, kakor je bila ona, že oblečene tako pomanjkljivo, da so se ločile od dru; gih. — Kako pa je bilo z Magdaleno po izpreobrnitvi? Saj vemo, kako je Zveli; čarju razodela svoje globoko kesanje. Jezus je bil povabljen k farizeju Simonu v goste. Med obedom stopi Magdalena v obednico z alabastrovo puščico, polno dragocenega mazila, s katerim je gotovo dotlej v grešni ničemurnosti mazilila sa; ma sebe. Tam se vrže Jezusu k nogam in mu jih izpira s svojimi solzami, briše z lasmi, poljubuje in mazili. Jezus je vse to mirno pripustil; farizej, hišni gospo; dar, pa si je mislil: »Ko bi bil on nrerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica« (Lk 7, 39). To se pravi: Mi vsi poznamo to žensko kot po vsem mestu znano grešnico. Jezus pa je tujec v našem mestu in je ne pozna. Če bi pa bil on res prerok, bi vendarle
moral vedeti, da je grešnica, dasi se ji to po zunanjosti ne pozna, in bi se ne pustil od nje dotikati. — Toda Jezus je prav dobro vedel, da je bila Magdalena greš; niča, vedel je pa tudi, da se je sedaj iz; preobrnila. Iz farizejevih besed pa lahko sklepamo, da ni bila Magdalena na zunaj nič podobna grešnici, da ni bila torej več oblečena kot grešnica. Gotovo si ni upala v pomanjkljivi obleki pred Jezusa. Tež; ko bi jo bil on tudi trpel pri svojih nogah, težko bi bil sprejel njeno kesanje ter ji odpustil grehe, ako ne bi bila odložila za; peljive in pohujšljive obleke.
Krščanska žena, krščansko dekle! Ne domišljuj si, da bo Zveličar tebi odpustil, če se boš oblačila kakor Magdalena pred izpreobrnitvijo. Odloži torej obleko, ki spominja na nečistost in draži k nečisto; vanju! Obleci spokorno in skromno oble; ko, kakor jo je oblekla Magdalena po izpreobrnitvi, ali pa belo obleko nedol; žnosti, kakor jo je nosila Jezusova mati Marija, najčistejša med devicami. Nik; dar ne boš mogla dopasti svoji nebeški Materi, ako se ne boš dostojno in sra; mežljivo oblačila. Amen.
Iz Zbora.
Občni zbor naše duhovske organizacije se je vršil 4. julija t. 1. Udeležba je bila zelo lepa. Tajniško poročilo nas je pre; pričalo, da je Zbor v preteklem letu zelo vestno vršil svojo nalogo. G. starosta je na dolgo in zelo natančno orisal delova; nje Zborovega odbora v vseh njegovih podrobnostih. Vsi bratje so vzeli to po; ročilo z velikim veseljem in odobrava; njem na znanje. G. blagajnik je ugotovil, da je doslej blagajna aktivna, a da je še mnogo sobratov, ki še niso poravnali čla; narine. Msgr. Mihael Arko je podal kras; ne nasvete glede orglarske šole, ki nam je z vseh vidikov zelo potrebna. Poslušali smo ga vsi z velikim zanimanjem. Zbor; nikov urednik je ugotovil, da se čč. so; bratje za Zbornik zelo zanimajo, da je gradiva dovolj na razpolago, a denarja premalo, da bi moglo uredništvo vse spi; se takoj objavljati. Zahvalil se je vsem
sotrudnikom za dosedanje sodelovanje in jih prosil, naj bi mu ostali iz ljubezni do skupnosti še nadalje zvesti.
Ko smo prišli do volitev, so vsi navzoči zborovalci želeli, naj bi starosta ostal še nadalje na svojem mestu. Toda ker je sobr. Švara odklonil to čast, je bila soglas; no sprejeta tale lista: Starosta msgr. dr. Josip Ličan, tajnik Fr. Švara in odborni; ki: msgr. A. Berlot, msgr. Mihael Arko, Ciril Zamar in Ivan Franke. Nadzor; nika: msgr. Ignacij Valentinčič in Franc Franke.
S temi volitvami je prišla tudi naša stanovska organizacija do tajnika, ki bo mogel in bo tudi z vso energijo in vsem potrebnim veseljem zastavil vse svoje sile za njen razmah.
Tudi ta občni zbor nam je dokazal, da vsestransko napredujemo in da vedno bolj dozoreva med nami misel prepotreb; ne delitve dela.
Ko nam pošlje zapisnikar občnega zbora natančno poročilo, ga z veseljem objavimo.
Misijonska misel.
A. Pohar C. M.:
O misijonih.
(Nadaljevanje.)
Sv. Pavel primerja Cerkev s stavbo, ki vedno raste. Mi občudujemo to veličastno božjo stavbo, ki je zmožna sprejeti vse narode pod svojo streho, imamo pa tudi sveto dolžnost, da sodelujemo pri tej stavbi, da prinesemo svoj kamen ali opeko, da misijonarimo.
Po sv. Cerkvi hoče Zveličar pripeljati vse k večnemu zveličanju. — Večno življenje je po želji in nalogu božjega Odrešenika cilj svetovnega mi-sijonstva.
Dogmatično utemeljevanje misijonstva bi se dalo še mnogo bolj na široko in globoko razpresti, pa že te misli nam kažejo, v kako tesni zvezi sta krščanski nauk in misijonstvo.
Iz teh verskih nagibov bi se moral vsak katol. kristjan udeleževati misijonskega! dela. S tem bi pokazal, da zares katoliško misli, čuti in dela, da ni brezbrižen za to, ali se katol. Cerkvi dobro ali slabo godi, ampak da mu je blagor Cerkve največja srčna zadeva. Božja ljubezen, ki je z odrešenjem in misijonskim poveljem utemeljila misijon-
— Ili —
stvo, se javlja v vsakem posameznem kristjanu zlasti z misijonskim sodelovanjem, tako da je delo za misijone prvo in najvišje delo krščanske ljubezni.
Krščanstvo prinaša poganom veliko dobrin, predvsem pa resnico in odrešenje. Ta verski dar, rešitev neumrljivih duš, je glavna naloga misijonov. V drugi vrsti pa vrše tudi. kulturne nalgoe, ki so utemeljene v bistvu misijonstva in ga delajo odličnega širitelja kulture. Pogani napredujejo v izobrazbi že s tem, da sprejmejo najpopolnejšo in edino pravo vero.
V neciviliziranih krajih pospešujejo misijonarji predvsem gospodarsko kulturo:	obdelavajo in
zboljšujejo zemljo, nasade, kmetijstvo, živinorejo, uvajajo obrt, pospešujejo rokodelstvo in trgovino.
Še bolj pospešujejo umsko izobrazbo z ustanavljanjem šol. Neminljivo kulturno delo vršijo misijonarji s svojimi znanstvenimi raziskavami na zemljepisnem, verskoznanstvenom in jezikoslovnem polju (Kopers. Gusinde itd.).
Velike so zlasti socialne reforme, ki jih povzročijo misijonarji v kratkem času! Mislite na suženjstvo, ljudožrstvo, družinsko življenje, usodo žena in otrok.
Misijon preobrazi popolnoma posameznika in cele narode ter jih dvigne do višje stopnje vsestranske kulture. Z nedvomnimi zgodovinskmi dejstvi je krščansko misijonstvo podalo dokaz o svoji sposobnosti.
Sedanje misijonsko stanje
jc pa še prav posebno važno za naše čase in za nas. Sedanji čas je jako ugoden za misijone. Ves svet je odprt, dežele skoro vse odkrite, narodi spoznani, parnik in železnica prevažata misijonarje hitro v oddaljene kraje. Sv. Pavel se je nekoč 6 mesecev vozil iz Male Azije v Rim, sedaj lahko pridemo v istem času pankrat okoli sveta. Pogani se vedno bolj seznanjajo z evropsko kulturo ter hrepenijo po resnici, ker domače vere propadajo.
Kakor se pa množijo na eni strani ugodnosti, tako rastejo na drugi strani velike nevarnosti, in to so posebno:
a)	Islam ali mohamedanizem, ki se čudovito širi posebno v Afriki, in če se katoličani ne bomo potrudili, bo velik del Afrike za dolgo časa izgubljen.
b)	K temu sovražniku pa pride hud tekmec na misij, polju — protestantizem in moderno brezver-stvo. Protestantje delajo z velikimi aparatom in dovolj velikim uspehom.
c)	Moderna poganska inteligenca pa, ki se je šolala v Angliji, Franciji in Nemčiji, propagira doma (Kitajska, Japonska) popolno brezverstvo.
Ali mora vsak duhovnik misijonariti?
Duhovnik brez misijonskega udejstvovanja bi ne bil cel duhovnik. Sv. Cerkev je po svojem bistvu misijonska — ergo mora biti misijonski tudi njen duhovnik.
Kristus je rekel apostolom: Učite se od mene, — Zgled sem vam dal — To delajte v moj spomin. Radi priznavamo, da veljajo te in vse druge podobne besede tudi nam. Zato le kar.priznajmo, da veljajo nam tudi besede, ki jih je rekel apostolom: Pojdite učite vse narode! Tudi nam je dal misij, zapoved!!
Misijonsko delovanje je za dušno pa,stirstvo zelo važno'.
Kako rado posluša in prebira ljudstvo poročila iz misij, krajev! To je znamenje, da je naše katoliško ljudstvo v srcu misijonsko. Zanimanje za mi-sijonstvo mu bo vzbudilo še bolj vero, da smo vsi otroci enega Očeta, vzbudilo željo, da bi vsi ljudje Boga poznali in se zveličali, vzbudilo sočutje in ljubezen do poganov.
V	prvi vrsti pa bodo o misijonih poučeni verniki Bogu mnogo bolj hvaležni za milost sv. vere ter si bodo-še bolj prizadevali, po veri živeti. To bo povzdignilo njih versko zavest in versko življenje, izginil bo strah pred ljudmi i. t. d., postali bodo vedno bolj praktični katoliki,
V	marsikaki družini se bo vzbudila želja: ko bi naš fant šel za misijonarja, hčerka za misijonsko sestro. Tako se bodo množili duhovniški, redovni in misijonski poklici. — Zanimanje za misijone bo tudi odprlo marskako usmiljeno roko, da bo rada darovala tudi za one, ki so najbolj potrebni, za misijone.
Koristi za duhovnika.
1.	Že misel na one junake na fronti, na misijonarje, mu bo dajala poguma, da se bo rad žrtvoval v vinogradu Gospodovem v čast božjo in v korist bližnjega. — Previdenja, spovedovanje, šola in drugi napori pri nas doma se še primerjati ne dado z napori misijonarjev med divjaki.
2.	Spoznal bo vedno bolj svoj vzvišeni poklic in bo Bogu hvaležen za to milost. Zato si bo prizadeval sveto živeti ter čas dobro uporabljati.
3.	Mis jonstvo bo pa tudi spopolnilo njegovo ljubezen do bližnjega in splošno izobrazbo.

Ugovori.
1.	Za misijone naj skrbi Cerkev. Kdo pa je cerkev? Ali samo papež in škofje? Ne, ampak vsi skupaj — verniki s škofi in papežem. Vsi smo kat. Cerkev, nam vsem velja misijonsko povelje.
2.	Imamo doma pogane. Če bi bili sv. Pavel, Ciril, Metod, Ksaver i. dr. tako mislili, bi bili morda mi še danes pogani — in z nami mnogi drugi narodi. Res je, da imamo doma pogane, pa če bomo čakali, da doma vse uredimo, bódo pogani čakali zastonj do konca svetai »Eno je treba storiti, drugega pa ne opustiti.« Ti domači pogani so Kristusa zavrgli, oni tam v tujini ga pa iščejo.
3.	Delajmo za združenje shizmatikov! Gotovo, moramo! Hvala Bogu, da imamo lepo urejeno organizacijo Apostolstva! Ali vendar je treba priznati, da so razkolniki v toliko na boljšem od poganov, da so že kristjani, itn da mi smo katoliki, kar pomeni, da moramo skrbeti za vse.
4.	Imam preveč posla, ne morem še lega. — Misijonsko delo ti bo olajšalo dušnopastirsko delo. Vera v srcih vernikov se bo vnela, sam se boš začel zanimati za misijone in zanje z veseljem delati. Opravi kratko duhovno branje iz misij, knjige ali časopisa in imel boš gradiva dovolj za cerkev, šolo in društm Vse gre, le začeti je treba!
5.	Imamo domače cerkv. potrebe. — Res je, pa poglejmo: doma naročamo nove zvonove in orgle, oltarje popravljamo, spovednice in župnišča prenavljamo. To je hvale vredno, a vendar pomislimo, df si tam daleč nekje v tujini beli ubogi misijonar glavo in da mu srce krvavi, ker nima par sto lir, da bi postavil ravno istemu Bogu, kateremu si ti cerkev prenovil, vsaj zasilno kapelico za svoje uboge kristjane. Ljubezen vse premaga!
6.	Slovenci smo ubog in majhen narod. Res je, zato pa tudi Bog ne zahteva od nas več kakor nam je mogoče. — če ne moremo dati denarja, pa molimo za misijone. — Morda pa bi se le dalo pomagati. Če bi mi mogli vsaj 10 odstotkov tega, kar se popije, pokadi in zapravi po veselicah, kar sc proč vrže denarja, darovati za naše misijone, ta majhen in ubog slovenski narod bi lahko vzdrževal vse sedanje katoliške misijone po vsem širnem svetu!
7.	Doma je duhovnikov premalo. Kako naj agitiramo še za misijone? Naše ljudstvo išče sreče v Ameriki in Franciji. Globoko pod zemljo delajo ti moderni sužnji ter se žrtvujejo za mamon. Ali bi ne bilo veliko bolje, da bi vzgojili misijonarje, ki bi se žrtvovali za duše? Misij, poklic bo pomnožil tudi domače poklice.
Kako naj pomagamo misijonom?
Naj tu navedem besede slavnega kneza L6-wensteina, ki jih je govoril na katol. shodu v Eresiavi 1. 1909. vsem navzočim iz srca.
»Odkod prihaja’ to, da misijonska misel še vedno premalo vžiga srca vernih? — Z vsem spoštovanjem bi rad tu povedal nekaj našim duhovnim pastirjem in nadpastirjem. Če se vprašam, kolikokrat som slišal med letom s prižnice govoriti o širjenju vere med pogani, o tej tako važni dolžnosti sv. Cerkve, katere se mora udeleževati: otrok, žena, mož, moram idgovoriti: nikoli. O vsem delovanju Jezusovem slišim, o Jezusu, ki je luč poganov, pa nič. 1'u velja tudi o nas beseda sv. Pavla:	Kako naj v mega veru-
jejo, o katerem niso nič slišali? Kako pa naj slišijo brez pridigarja? Prečastiti gg.! V imenu 30 milijonov poganov, ki leto za letom umrjejo brez sv. krsta, vas prosim: ne pozabite, v svoji skrbi za naše duše onih duš, ki se pogube v poganskih krajih, ne pozabite, da ima vsakdo vaših vernikov sveto dolžnost, sodelovati pri rešenju duš, ne po,-znbiite, da ne moremo bolje skrbeti za svoje zveličanje, kakor če skrbimo za zveliča de drugih. Porabite prižnico in krščanski pouk, da nas in naše otroke poučite o potrebah v misijonih in da vzbudite našo gorečnost in požrtvovalnost. In ako bi poznanje misijonstva pri vseh duhovnikih še ne bilo na višku, ki ga zahteva sedanji čas, pa lahko zaupamo našim hàdpastirjem, da bodo našli pravo pot, da tu pomorejo.« Tako knez Lòwen-steln. Kako naj torej pomagamo misijonom? Cerkev in šola, družina in društvo in tisk pridejo tu v poštev. — Naldalje zbirke in molitev.
I.	Družina, — Katol. družina je učitelj’ca misijonstva. Mati govori o božjem detetu, pa tudi o poganskem otroku, kako nesrečen in reven je. V družino naj prihajajo misijonski listi: Katol. misijoni, Koledar, Odmev, Zamorček, Salez, poroč. V družinah naj molijo za misijone. Po rožnem vencu očenaš za misijone!
Zbirke nabožnih predmetov in vseh mogočih drugih reči, n. pr.: knjig, ostankov blaga, orodja, igrač, nožev, Škarij, okraskov, poštnih znamk, razglednic, staniola itd. Vse se lahkoi rabi.
Denarne zbirke. Bogatejši naj porabijo en del svojega imetja v misij, namene: še v življenju naj zapišejo del premoženja za misijone; prevzamejo naj skrb za vzgojo poganskega otroka ali za vzgojo slovenskega misijonarja v misijonišču.
Najlepši dar, ki ga more dati kat. družina, je, ako se otrok posveti misij, poklicu, da gre sin za
m's'jonarja ali mis, brata, hči za misijonsko sestro. Te poklice pa je treba zbuditi; marsikdo ne ve, kam bi se obrnil, alii pa se ne upa, dušni pastir naj zato tudi to omeni.
II.	Cerkev. — Misijonstvo je del dušnega pastirstva; zato je duhovnik poklican, da ga pospešuje.
1.	Pouk. — Najlepše in najzanimivejše pridige se dado napraviti o misijonih. Krščanski nauk popoldan naj bo v zvezi z misij, podukom.
2.	Darovi. — Stara cerkv. obleka in nerabne stvari, ki se dado popraviti, naj bodo za misijone. V cerkvi bedi nabiralnik za misijone.
3.	Duhovna pomoč: misij, pobožnosti, misij, obhajila, devctdnevnice, molitvena ura za misijone itd.
4.	Milijonska nedelja ali praznik 6. I. ali 2. 11.
III.	Šola. — V katekizmu manjka nauk o màsi-jenstvu. Ameriški že Ima več kratkih in prak-t čnih vprašanj. Priporočaj otrokom sv. obhajilo, molitev in Sv. Detinstvo!
IV.	Katoliška društva: prosvetna, delavska, rokodelska, Marii, družbe, tretji red — vsa ta društva naj goje misijonstvo. Po njem se bodo čudovito poživila. Predavanja o misijonih, skiopt. slike,
V.	Misijonska društva.
1.	Pia unio cleri prò missionibus*) ima namen, s pomočjo duhovnikov množiti v srcu ljudstva zanimanje za misijone in sodelovanje pri tem vzviš. opravilu. Udje plačajo letno prispevek 5 L. Člani naj a) drug drugega navdušujejo za misijone, b) propagirajo misijonsko idejo in pomoč med ljudstvom, c) vzbujajo misijonske poklice in jim priskrbe sprejem v misijonišču ali kakem drugem redu, d) darujejo enkrat na leto votiv. sv. mašo pro fidei propagatione, e) širijo D. Š. V. med ljudstvom, med mladino pa »Sv. Detinstvo«, I) podpirajo misij, tisk s tem, da ga razširjajo.
2.	Družba za širjenje vere, ljudska misijonska organizacija, prej lijonska, sedaj rimska.
3.	Dejanje sv. Detinstva, ustanovljeno 1. 1842. na Francoskem.
4.	Misij, mašna družba nudi dobrote sv. maš in podpira misijonišče.
5.	Družba sv. Petra Klaverja skrbi za črnce v Afriki.
*)Goriški Folium ecclesiasticum je prinesel v julijski številki t. 1. pravila tega društva. Oglej si natančno njegove dolžnosti in dobrote.
(Konec.)
Cerkveno - upravne zadeve.
Iv. M—a.
Zakaj pišem o zvonovih?
III.
Moji mnogoštevilni poseti zvonikov mi niso pustili lepih spomfnov. S toliko polomijo, nesnago in zanemarjenostjo se more ponašati le malokatera suhota. Metla je za naše zvonike še vedno velika neznanica. Pa omejiti se hočem le na zvonove.
Da bi ostali zvonovi vedno tako svetli kot prihajajo iz zvonarn, je izključeno. Vsled vlažnosti in zraku se prevlečejo starejši zvonovi z zeleno barvo, patino, t. j. z ogljikovo-kislim-bakrenim-ok-sldom. Ta patina pa je tako tenka, da ne škoduje prav nič glasu bronastega zvona. Ne smemo je torej zamenjati z rjò, ki razjeda jeklene zvonove. Na naši h zvonovih se patina redkokdaj vidi. ker jo pokriva druga nesnaga: prah, ptičji otrebki, preobilno mazilo pri jarmovih oseh itd. Sčasoma se vsa ta nesnaga razmaže, posuši in strdi v debelo skorjo. In delikatni bronasti zvon, kateremu se potemni glas že z rahlo pogrnjeno svileno ruto, naj izvaja prosto v tem prisilnem jopiču potrebne vibracije in naj bo varen pred ubitjem? Ne, ne, to je naravnost zločin na maziljenih zvonovih!
Žal, da ni samo to, kar vpije po nadzorovanju zvonov. Takega gradiva je mnogo, navedem naj le nekaj slučajev.
Neki g. cerkv. upravitelj mi je potožil, da se mu je ubil zvon, ko je zvonil. Splezam v zvonik in najdem, da je bila od obeh kljuk, s katerima je zvonilni drog pritrjen na jarem, sprednja kljuka zlomnjena in je vsled tega sprednji del droga ležal na zvonu. Če bi bili zvonovi nadzorovani, bi se bila ta nesreča začasa odvrnila.
Drugi g. upravitelj mi je potožil, da izgublja vél. zvon na glasu in da ni bitja ur skoraj nič slišat1. Prepričam se. »Prisilni jopič« je bil že tako debel, da je tolklo urno kladivo bolj po njem kot Po zvonu.
V	nekem zvoniku zapazim, da se suče kembelj okoli svoje osi zvonečemu zvonu, visečemu med tovarišema. Pregledam kembljevo obesilo in najdem, da so pri jermenu že vse notranje plasti usnja pretrgane in da visi kembelj le še na zadnji plasti jermena. Za par tednov bi se bila še ta plast pretrgala in težki kembelj bi bil treščil na cerkveno streho ali pred zvonik, kjer je vodila mimo glavna cesta.
V	nekem zvoniku naletim na kembelj, ki je moral služiti že mnogim zvonovom. Ploščata betica
mi; je bila tako obrabljena, da je tolkla hkratu na krilo in na podval (blazino nad knilom). Pravo čudo, da se ni zvon že davno ubil.
V	mnogih zvonikih so bili zvonovi na. krajcih kril oskrbljeni in krila s kameni potolčena.
V	nekaterih zvonikih sem našel, da so vezi na jarmih popustile, da So se zvonovi, zvoneč, gibali na levo in desno stran, da so se nosilni tramovi v smeri kolebanja zvonov premikali, da so bila ležišča osi na tramovih zrahljana itd.: vse to so bile toliiike preteče nevarnosti za velike nesreče.
Ali naj torej ohranim te izkušnje zase, ali nimam temveč dolžnosti, sporočati jih Zborniku v priporočljiv migljaj: pazite na zvonove, nadzorujte jih pridno!
Zato in samo zato pišem o zvonovih.
lJripis. »Prisilni jopič« sc odstrani z gorkim lugom ali gorko sodo, nikakor pa ne s strganjem s kakim rezilom! Da se onesnaženje ne ponovi, bi bilo priporočati, naj se ležišča osi mažejo zmerno, pa večkrat. Da ne pljuskne vsled vrtenja osi kaj mazila na zvon, naj se obesi pod tram nad zvonom primerna posoda iz pločevine, v kateri se bo lahko nabiralo mazilo. Če se ne dajo ptiči iz zvonika odgnati, napravite nad zvonovi strop iz tenkih desk, s čimer boste hkratu zabranili, da se ne bodo izgubljali glasovi zvonov v visoki kupoli zvonika. Veter nanaša na zvonove mnogo prahu; ta se mora pogostoma odstranjevati.
Razne vesti.
Goriška nadškofija.
C. g. Janko Žagar, dosedanji kaplan v Idriji, je imenovan za župnijskega upravitelja v Ledinah. Njegov naslednik je č. g. Ivan Eržen, novomalšnik iz Cerknega.
Reška škofija.
Dne 8. avgusta t. 1. bo posvečen v škofa viso-kočastiti g. msgr. Izidor Sain, dosedaij apostolski delegat na Reki.
V	škofiji so bili premeščeni: Janko Dolenc iz Podgraj v Trnovo kot župnik; g. Rafael Morcl, župni upravitelj v Trnovem, v Zagorje kot vikar; Franc Rožič iz Zagorja v Podgraje.
V	Trnovo je prišel kot kaplan g. Alojzij Mi-chielin. Tudi Volosko ima kaplana iz Verone. 0-patijo vodijo očetje benediktinci.
Razgled po svetu.
Priobčuje msgr. dr. Josip Ličan.
Italija.
Pametna vladna naredba.
Minister notr. zadev Federzoni je izdal zelo umestno okrožnico o zaščiti materinstva in o varstvu mladine. Naslanja se na postavo z dne 10. decembra 1925 št. 2277 ter 7. februarja 1926 (Gazzetta uf. št. 104). Med drugim razlaga člen 23. postave nevarnost alkoholizma ter omejuje za bodočnost dovoljenja za vinotoče in krčme. Glede kinematografov prepoveduje nastavljanje dečkov pod 15. leti.
Novi kardinali.
Papež je v konzistoriju dne 21. junija imenoval 2 nova kardinala, in sicer: Alojzija Capotosti-ja in Carla Perosi-ja. Prvi se je rodil 23. 2. 1863 v nadškofiji Fermo, deloval je več časa kot profesor moralne filozofije v semenišču, 21 let pa v Rimu pri raznih kongregacijah. Bil je član mo-droslovne akademije sv. Tomaža.
Drugi, Perosi, se je rodil 1; 1868. v Tortoni. Deli časa je deloval v dušnem pastirstvu, potem kot bogoslovni profesor in bogoslovni ravnatelj v semenišču.
Kritična izdaja I. zvezka Vulgate dotiskana.
Te dni je s posebno slovesnostjo izročil kard. Gasquet, predsednik papeževe komisije za revizijo Vulgate, 1. zvezek sv. pisma latinske Vulgate. Kakor znano, je papež Pij X. 30. 4. 1907 poveril posebni komisiji kritično izdajo Vulgate sv. Hieronima. Ta komisija je skoro dvajset let zbirala tozadevno gradivo, razne rokopise in poskrbela njih fotografije. Pri sv. Kalistu je 200 kodeksov zbranih. Rokopise so porazdelili ne le po njihovem zunanjem izvoru in zgodovinski veljavi, temveč tudi po njihovi notranji vrednosti. Mnogo zaslug si je za to pridobil D. Quintili. Nova izdaja ima naslov: Biblia sacra, juxta latinam vulgatam ver-sTnem ad eodieum fidem, jussu Pii PP. XI. cura et studio monachorum O. S. B. Commissionis Pont'ficiae a Pio PP. X. institutae Sodalium, praeside Aide Gasquet S. R. C. Card, edita. (Ti-pegr. Vaticana). — Poleg popravljenega besedila 'it obširen kritični aparat raznih variant.
Jugoslavija.
Kmetski dnevi v Mariboru.
Da se dvigne kmetsko-stanovski ponos in zavest, se bodo vršili v Mariboru dne 14. 15. in 16. avgusta kmetski dnevi z izbranim sporedom: 13. avg. bo zborovanje izobraženstva s predavanjem za duhovnike, učitelje in dijake. Dne 14. avg. bo dan kmetskih fantov in mož; govorili bodo o kme-tiški prosveti in njenih temeljih. 15. avg. bo dan kmečkega ljudstva. Na slavnostnem zborovanju bo govoril dr. Korošec o predmetu: »'Kmet, steber Cerkve in države«. Na praznik Marijinega vnebovzetja bo skupen odhod ljudskih množic na mestno pokopališče, da se poklonijo nepozabnemu kmečkemu buditelju pok. škofu Ant. Mart. Slomšku. Na grobu bo govoril dr. Mat. Slavič, vseuč. prof. v Ljubljani.
Avstrija.
Nove šolske metode.
Ped vodstvonv znanega svobodnomisleca Olo-ckel-a gre bujno v klasje svobodnoimiselna vzgoja v šolah. A proti tej metodi so se oglasili kritiki, ki obsojajo to učno reformo z verskega in vzgojnega stališča. Po tej metodi naj bi se mladina vse naučila z igro in delom. Ce hoče n. pr. učitelj povedati učencem, kaj je tehtnica, jim ukaže, naj prineso v šolo vrvice lin 2 prazni škatljici. S temi začne skupno z učenci izdelovati tehtnico, kar traja 2 ali 3 ure. Ali če hoče učitelj razložiti učencem, kaj je riba, napravi z njimi poprej podučni izlet na Donavo, tam ribari z njimi skoro ves dan, potem šele se začne poduk. S tem pretiranim nazornim naukom potratijo taki šolniki z mladino premnogo dragocenega časa.
Med šolskimi knjigami, ki jih šolski svet mladini priporoča, je tudi knjiga o spolnem življenju, ki je skrajno pohujšljiva. Iz šolskih knjig so povsod črtali besedo »Bog«. Mesto: veronauka poučujejo »umetnost, kako živeti«.
Zlati jubilej udruženja katoliških visokošolcev.
Leta 1876. se je po prizadevanju znanega p. Abelna ustanovilo na Dunaju društvo kat. vseu-čiliščnikov »Austria«. Prvi predsednik mu je bil dr. Gaspar Schwarz. Iz tega društva so izšli zelo imenitni možje, kakor: baron Fuchs, Jos. Porzer, Scbastian Brunner, škof Zschokke, prelat Svoboda itd. Za jubilejno slavnost so se vsi člani udeležili slovesne teoforične procesije v cerkvi sv. Stefana na Dunaju.
Nemčija.
Slavje v Fuldi.
Apostolski nuncij mons. Pacelli iz Berolina se je udeležil sklepnega slavja na čast sv. Bonifacija v Fuldi. Veličastna je bila procesija episkopata hi vernikov na grob sv. Bonifacija v Fuldi. Po cerkveni slovesnosti so priredili akademijo na čast apost. nunciju.
Škofje proti konfiskaciji privatnega premoženju bivših vladarjev.
Kakor znano, so hoteli z ljudskim plebiscitom določiti, ali naj se privatno premoženje bivših vladarjev njim prepusti, ali od države konfiscira. Socialisti in komunisti so silno agitirali za konfiskacijo. Katah škofje so pa zavzeli stališče proti tej konfiskaciji. Utemeljevali so svoj ukrep z raz-logom, da temelji lastninska pravica na božjem pravu im da je vedno, tudi ko gre za vladarje, nedotakljiva.
Belgija.
Nadaljevanje dela kardinala Merciera za ruske dijake.
Pariški ruski dnevnik »Vozroždenie« prinaša iz Belgije dopis, v katerem se poudarja, da v Belgiji še živi duh kardinala Merciera. Njegov naslednik na škofovskem prestolu nadaljuje vsa kardinalova podjetja za ruske begunce. Kardinal Mercier je nekdliko pred svojo smrtjo prosil papeža za dovoljenje, da bi mogel prirediti cerkvene zbirke za Ruse. Odgovor iz Rima je prišel po kardinalovi smrti. Na poseben način je zbirke organizirala zveza belgijskih katoliških dijakov. Dijaki hočejo dati Rusom tudi duhovno pomoč, zbirajo knjige, obleko, organizirajo dramatske predstave i. dr. Pri pomožni akciji sodelujejo tudi duhovniki. Pomožni odbor izrečno izključuje vsak verski pritisk in zahteva, da se mora spoštovati svoboda vesti ruskih dijakov. Na katoliških univerzah študira večje število ruskih dijakov. Katoliški duhovniki skrbe, da morejo ruski duhovniki izvrševati božjo službo pri dijakih. Dopisnik zaključuje dopis z besedami: »Tako sveti pojavi sredi katoliške belgijske duhovščine nas napolnjujejo s posebno tolažbo; Rusi ne bodo pozabili te blagohotnosti.«
Švica.
Vseučilišče v Friburgu.
To znano katoliško vseučilišče se čimdalje lepše razvija. Število slušateljev, ki jih je bilo tonsko leto 580, se je pomnožilo letos na 624, tako da je prekoračeno predvojno število, ki je znašalo 614. Iz drugih držav študira na tej univerzi 60 Francozov, 43 Nemcev, 34 Amerikancev, 22 Holandcev, 18 Poljakov, 10 Angležev, 10 Jugoslovanov, 9 Italijanov itd.
Anglija.
Z« rešitev vzhodnega cerkvenega vprašanja.
V Londonu so letos ustanovili katoličani Društvo sv. Janeza Zlatousta. Predseduje mu kardinal Rourne. Namen ima. seznanjati katoliški svet s položajem vzhodnih kristjanov ter jim pomagati na poti do združ tve s kat. Cerkvijo. Trpljenje ruskih kristjanov naj spodbuja katoličane, da jim ie-ti nudijo moralno oporo. Važna je ta akcija zlasti v deželah, ki so prišle po vojski pod angleško nadoblast.
Velik delokrog bo nudilo društvu vprašanje Islama, ki se je začel pod udarci kulturnega moderniziranja rušiti in išče verske obnove v novi verski sili.
Francija.
Smrt slavnega znanstvenika in rodoljuba.
Kot žrtev znanosti in ljubezni je umrl 9. 6. t. 1. v Auxc-mi kurat Tauleigue. Pokojnik je bil priznan strokovnjak na polju elektrokemije, brez-žčnega brzojava ter radiografije. Med vojsko je delal mnogo poizkusov z radijem tudi sam na Sebi. Po'iizil je večkrat kosce svinca ter jih potem z radijem iskal. Mnogo ranjenim je rešil življenje, ker je znal s posebno spretnostjo z rad’1-jim izsled ti projtktive v ranah. Vslcd poizkusov z radijem je obolel. Prišel je ob obe roki, ki so mu j,h morali odrezat1. Bil je res prava žrtev znanost1 in ljubezni. Njegovega pogreba, se je udeležilo več uglednih učenjakov in zdravnikov.
Litvanska.
Ureditev cerkvene hierarhije.
Vel ko veselja je prinesla Litvancem apostolska konstitucija »Lituanorum gente«, s katero se jc izrekla neodvisnost litvanske cerkvene provln-
cije ter ustanovilo 5 novih škofij s sedežem v Kaunas-u. Konsekraciji novih škofov je prisostvo-\ al drž. predsednik z vsemi ministri.
Egipt.
Panislamski kongres v Kairi.
Bali so se, da bo ta kongres ustvaril zvezo muslimanskega sveta proti Evropi, a to se ni zgodilo. Pač pa je lahko Evropa o priliki tega kongresa, ki so se ga udeležili zastopa ki vsega turškega sveta, spoznala, da na vzhodu ne odobravajo evropske politike. Vse kliče po reviziji sedanjega postopanja. Ljudstva se morajo med seboj spoznati, le to tvori pravo realno podlago sporazumljenja. Nevednost pa je vedno sovražna človeški solidarnosti.
Nov kolegij šolskih bratov.
V Aleksandriji so nedavno otvoriili nov kolegij sv. Marka, ki ima biti last šolskih bratov. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo 8000 ljudi, med njimi mnogo cerkvenih in državnih oblastnikov. Angleškega kralja je zastopal paša Hussen.
Mehika.
Proti nasilstvu irumasonske vlade
so se pogumno dvignili škofje in verniki. Prvi so energično v javnem pismu, naslovljenem na državnega predsednika, protestirali proti zatiranju katol. Cerkve, sklicujoč se na božje pravo, na katerem sloni katol. Cerkev in katerega se ne sme nobena človeška oblast dotakniti. Škofom so se pridružile po vsej državi katoliške orga-nizac'je, ki soglasno obsojajo vladno nasilje. Manifest katoličanov so priobčili vsi ondotui ka-toliški listi.
Amerika.
28. mednarodni evharistični kongres v Chicagu.
Vse dosedanje evharistične kongrese je prekosil na sijaju, veličastvu in razsežnosti zadnji evha-nst čni kongres v Chicagu od 21.—24. junija t. 1. Že sprejem papeževega delegata kardinala Bon-zana je bil veličasten. V New Yorku ga je sprejelo v sprevodu nad ll/2 milijona ljudi, ki so .prejeli kleče njegov blagoslov. 20. junija je kardinal Bonzano otvoril evharistični kongres s čitanjem 'lastnoročnega papeževega pisma. Radtotelegra-fčna postaja je papežev pozdrav razglasila po vseh Združenih državah. Istega dne popoldne je
bila ura molitve pred Najsvetejšim, katere se je udeležilo niad pol milijona molilcev. O polnoči je daroval sv. mašo kardinal Charost. Veličasten je bil prizor skupnega sv. obhajila. Bilo je gotovo nad 1 milijon obhajancev. Vse dni kongresa je bilo v Chicagu 4 milijone obhajil. Za sv. spoved je bilo poskrbljeno celo v romarskih vlakih.
21. junija je bil dan otrok. Bila je to nepopisno 'epa verska manifestacija. Ob prihodu papeževega delegata so zadonele povsod srebrne trombe, v zraku so krožili zrakoplovi. Na zbirališču se je dvigal nad 40 m visok aitar s kupolo. Tu jc papežev delegat maševal. Pri maši je pelo koralno mašo De Angeli« 62.000 otrok. Ta zbor so spremljale velikanske, nalašč za to slovesnost zgrajene orgle.
22. junija je bil dan žena. Pri službi božji v štadiju je pelo 11.000 sester in članic koralnih društev. Zvečer ob 10. uri je bila manifestacija mož in obhod s prižganim; svečami.
Dne 23. junija je pelo pri evharistični slavnosti 30.000 dijakov.
Višek slavja pa je dosegla procesija iz Chicaga v Mundeleim. Prišlo je okrog 2 milijona gostov, katere so prepeljavali posebni vlaki; samo 19. junija jih je bilo 800. Iz Chicaga v Mun-delein so k procesiji vozili vlaki vsako drugo minuto. Poleg vlakov je služilo 122.000 avtomobilov. Za promet na jezeru Michigan-u je bilo 400 parnikov na razpolago. Program je bil tiskan skoro v vseh jezikih. Pri tem evharističnem slavju je trlo navzočili 12 kardinalov, med temi iiz Nemčije kard. Faulhaber. kard. Bertram, iz Avstrije kard. Piffl, iz Ogrske kard. Ccrnoch, iz Španije kard. Reig. Iz Jugoslavije so bili navzoči škofje Rodič, Jeglič in Gnidovec. Poleg teh so se shoda udeležili trije apostolski delegati, trije prefekti, 57 nadškofov, 257 škofov, 17 opatov in 500 prelatov. Bilo je navzočih tudi 400" zastopnikov katol. tiska.
Koder se je pormkala procesija, je bilo vse okrašeno s cvetjem in zastavami. Na procesijo so 'trosili cvetje tudi iz zrakoplovov. Čolne na Michiganskem jezeru so spremenili v cvetne gredice; 20 vlakov cvetja je prišlo za te slovesnosti v Chicago.
Žc tri četrt poti jc sprevod dovršil, kar sc ob koncu ulije huda ploha, ki pa ni motila, ampak le pospešila konec slavja.
Velikansko delo pa se je izvršilo v odsekih. Temeljna misel celega chicaškega shoda pa je bila: Evharistija in krščansko življenje:	1. Kr-
ščanske; življenje v svojem početku. 2. Krščansko življenje v svojem završetku. 3. Krščansko življenje, oživljeno po ljubezni in apostolstvu. 4. Krščansko življenje, obnovljeno po grehu. 5. Evharistija, vir dušnega miru. 6. Evharistija, pogoj družinske sreče. 7. Evharistija, podlaga srečnega narodnega življenja.
Chicaški evharistični kongres je pokazal vsemu svetu obilnost bogastva katol. Cerkve in globokost njenih verskih idej. Tudi drugoverci so kongres iskreno pozdravili. Vsi so zrli v poživljeni virski misli rešitev sedanjega človeškega rodu, ki Ijc tako pogreznjen v materializem in čutnost.
Književnost.
Naši molitveniki.
Politične meje, ki so nastale po razkroju avstrijskega cesarstva, so rodile potrebo, da se sami oskrbimo, z molitveniki. V tem pogledu je ljubljansko založništvo, ki je bilo tudi za naš trg do kta 1920. edino merodajno, popolnoma odpovedalo. Cene pisateljev, papirja in tiska so v Lub-Ijani vel ko previsoke, da bi si mogli mi v Italiji nabavljati endotne molitvenike. Zato je b:lo potrebno, da smo se osamosvojili. Kajti če bi tega ne storili, bi versko nemalo trpeli.
Nalogo, da sestavi, tiska in založi molitvenike, jc prevzelo Katoliško tiskovno društvo v Gorici. Po dveletni skušnji si lahko ogledamo uspeh.
Kaj smo izdali?
Katoliško tiskovno društvo je v dveh letih izdalo naslednje molitvenike: 1. Škof Jurij Dobrila, Zgodi se tvoja volja. 2. Oče naš. 3. Angelček. 4, Zdrava Marija. 5. Kam greš? 6. Za Jezusom. 7. Reši dušo.
Zunanji uspehi.
Da je imelo Katoliško tiskovno društvo z mo-. rtveniki velike uspehe, priča dejstvo, da je izšel molitven k »Zgodi se tvoja volja« že v drugem natisu, skupaj 10.000 izvodov. Angelček je ta-k'sto doživel drugi natis. »Kam greš« poide v par tedn/h. »Oče naš« je doživel tretji natis, skupno 20.000 izvodov, kar je v slovenskem knjigetrštvu gotovo »unicum«.
Zunanja oprema.
Gotovo je, da tako lepih oprem pri molitvenikih Slovenci doslej še msmo imeli. Kaj bi sami sodbo izrekali, ko beremo sodbo pogosto drugod. Prei-
tlimo hvale v jugoslovanskem tisku in omejimo se na sodbo, ki jo> je napisal dnevnik »Amerikan-ski Slovenec« v Chicagu dne 9. aprila tega leta:
>.■ Posebno želimo opozoriti na izvanredno krasne slovenske molitvenike v primernih oblikah, v izredno umetnih vezavah, belih, zlatih, usnjatih itd. Niti angleški molitveniki jih ne prekose v lepoti in priročnosti«. Nato našteva amerikanski časnik naše molitvenike.
Vsebina v prvem natisu.
Molitvenik »Zgodi se Tvoja volja« je prevod zelo lepega hrvaškega izvirnika. Molitve se odlikujejo po veri in globoki vdanosti v voljo božjo. So pač sad premišljevanj velikega škofa Dobrile.
Da bi pa imeli tudi take molitvenike, ki vsebujejo molitvene obrazce po vzorcu »Cerkvenega molitvenika« ali molitvenikov drja Gregorija Pečjaka, je Katoliško tiskovno društvo založilo molitvenike »Oče naš«, »Angelček«, »Zdrava Marija«, »Kam greš« in »Za Jezusom«. V teh knjižicah je običajna in splošno sprejeta jutranja in večerna molitev, že udomačena pobožnost za skupno sv. obhajilo in kratka maša za recitiranje v zboru. S tem je K. T. D. ustreglo željam po uniformnosti.
»Oče naš« je naletel na kritiko, ker ima sicer vse druge zahtevane molitve, vsebuje pa križev pot, ki ni od sv. Lenarta. K. T. D. je namenoma vložilo tisti kratki križev pot, ker je hotelo omejiti vsebino knjižice in prihraniti kupcu 40 stotink. Hotelo je dati otroku najpotrebnejše molitve, h katerim pa križev pot ne spada. Pač pa služi kratki križev pot, ki daje pravico do istih odpustkov ko dolgi, za pokorno molitev po spovedi. Važno je tudi to, da s takim lahkim križevim potom vzljubijo otroci to prelepo in za duhovno življenje tako koristno pobožnost.
Kdor pa navzlic temu »Oče naša« ne mara, ima na razpolago »Kam greš«, ki vsebuje Lenartov križev pot in pa mesto ene dve maši.
»Zdrava Marija« ima iste molitve kakor »Kam greš?« »Angelček« ter »Za Jezusom«, le da vsebuje tudi obredne molitve za Marijine družbe.
»Oče naš«. »Kam greš«, »Zgodi se Tvoja volja« imajo srednje debel tisk; zelo tanek tisk je v »Zdravi Mariji«, »Za Jezusom« in »Angelčku«, izredno debel in močan tisk je v molitveniku »Reši dušo«, ki je pravkar izšel. Prav primeren je za stare in slabovidne ljudi, pa tudi za bolnike, ki leže v bolj temnih sobah.
Zboljšane izdaje.
Drugi natis molitvenika »Zgodi se Tvoja volja« je dokaj boljši. Dodani so splošno običajni obrazci molitev za skupno sv. mašo in sv. obhajilo. Ob koncu je prelepa zbirka pesmic na 57 straneh. V tem molitveniku je posebne pažnje vredna zbirka molitev za bolnika. Razpredelba je tale: bolnik moli zase; molitve za druge bolnike; sledijo molitve za rajne. Ta del šteje 29 strani. Jako spopolnjena izdaja tega molitvenika šteje 430 strani.
V drugih in tretjih izdajah je uredništvo popravilo napake, ki so se bile vrinile v besedilo prvega natisa.
Za bodočnost.
Slišali smo na občnem zboru K. T. D., da bo tajništvo serijo molitvenikov še spopolnilo. Izidejo še molitvenik »Žalostna Mati božja«, ki ga sestavlja neki sobrat na Vipavskem, Slomškov »Življenja srečni pot«, Baragova »Dušna paša« ter molitvenik za Marijine družbe. Tako skuša K. T. D. doseči cilj, ki si ga je bilo začrtalo leta 1924.
Sveti Alojzij Gonzaga
zaščitnik krščanske mladine. Za 200-letnico kanonizacije priredil dr. Jože Debevec. Založil »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega 9. Tiskalo »Tiskovno društvo v Kranju«. (S slikami 189-)-2 strani). Cena broširanemu izvodu 20 Din, vezanemu v polplatno 25 Din, vezanem« v celo platno 30 Din. Poštnina 1.50 Din več. Za Italijo: broš. 10 L; v polplatno 12.50 L; v celo platno 15 L: poštnima 1.25 L. Za Avstrijo: broš. 2.50 S; v polplatno 3.15 S; v celo platno 3.75 S; postoma 30 gr. Za U. S. A.: broširana —.45 Dol; v polplatno —.50 Dol; v celo platno —.60 Dol,-
Starejši življenjepisi sv. Alojzija so že davno pošli. Velika je bila potreba in povpraševanje po novem lepem Alojzijevem življenjepisu. Zato se veselimo, da je 200-letnica svetnikove kanonizacije pospešila to delo. Posebno pa n-as veseli, da je tu prijel za pero poznavalec in ljubljeni prijatelj naše mladine prof. dr. Debevec. Pisatelj »Vzorov in bojev« je tu vzorno opisal junaške boje prvega vzornika krščanske mlad ne. Z mladeniško ž.vahnotjo kar potegne za seboj mladega čitatelja na torišče in v dobo junakovo. Nič dolgočasnega, nič duhomornega ni v tem življenjepisu:	vabeči
naslovi, živahen opis prizorov, ki zamimajo mlado
srce. Mojstersko in dramatično je opisana 5 dejanska igra med očetom in sinom za dosego poklica. Jezik izbran, slog izglajen, pa tako poljuden, da bo po tem delu segala izobražena in preprosita mladina. Zlasti so okusno nasejani ljudski pregovori. Srečno se je naslonil pisatelj na najzaneslji-vejše Alojzijeve življenjepise Alojzijevih sošolcev in redovnih sobratov; vendar je vkljub temu slovenski življenjepis samostojen; krajevne in zgodovinske pripombe ga delajo Slovencem zanimivega.
Moderna krščanka mladina sicer dobro ve, da ji je sv. Alojzij prvi vzvišeni vzornik, pa ni malo tudi predsodkov, ki ga odbijajo. Naš pisatelj govori mladini, naj se Alojzija nikar ne boji, pa prav spretno brani marsikomu prestrogega in težko umljivega Alojzija ter dokazuje, kar je obljubil v uvodu; tudi Alojzij je šel po strmi poti železne volje, jeklene vztrajnosti; postavil si je zgodaj visok cilj in mu potem ostal neizprosno zvest skozi vsa deška in mladeniška leta. Ker je torej res Alojzij značaj-vzor, ne bodo po tem življenjepisu veselo segali le starši, vzgojitelji in prijatelji mladine, marveč tista mladina sama, ki ima smisel za — samovzgojo. Tako bo prelepi življenjepis nov slovenski slovstven cvet, korak globlje naprej v našem duhovnem življenju in buditelj novih vitezov v naši mladini.
Knjiga je prikupljiva tudi po zunanji obliki. Tiskarna »Tiskovnega društva v Kranju« se je potrudila. da je delo tudi tehnično lično izvedla. Knjigo odlikuje fin papir, popolnoma nove črke, lepe sirke, fin ovitek itd., tako da je cena za sedanje razmere nepričakovano nizka. Naj zato nova knjiga, ki ima trajno vrednost, naljde mesto v vseli knjižnicah in prijazen odziv pri vseh dru-ž nah in prijateljih notranjega življenja.
Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa naravnost pri: upravi »Glasnika«, Ljubljana, Zrinjskega 9.
San Luigi,
mesečnik s podobami, na 32 str., bo izdajala celo alejzijansko leto Casa Editrice Cardinal Ferrari, Roma, Via Germanico 146. Naročnina L 17. V 1. snopiču je razven papeževega »apostolskega pisma« o sv. Alojziju (L’Oss. Rom. jc pisal pomotoma »enciklika«) polno drugih člankov o našem svetniku. Vredno naročiti.
Slovenski pritrkovavec.
Navodilo za pritrkovamje cerkvenih zvonov po številkah. Spisal svetnik in drž. glasb, učitelj v pok. Ivan Mercina. Založila Katoliška knjigarna v Go-
rici. Cena 8 L. Strokovno oceno tega zanimivega dela objavimo prihodnjič, a že danes opozarjamo vsa: cerkvena oskrbništva nanje, da si ga čimprej omislijo.
Ali si že kupil?
Kaj? Najnovejši zbirki Marijinih in evharističnih pesmi našega Vinka Vodopivca. Naša knjigarna Ti koj postreže z njiimi.
Urednikova listnica.
Pismo uredniku.
Danes me niso črešnje vzdignile — saj smo že na njih likof pozabili — ampak pisanje sobratov 1. K. in Virgilija Ščeka o misijonski invokaciji. Že naprej se veselim, da pridemo do skupne prestave te invokaoije. Hkrati se mi vzbuja podobna želja zastran »posvetitve presv. Srcu Jezusovemu«. Naj Vam to željo razložim!
Mislim, da smo od 1. 1906. to posvetitev vsi molili, kakor jo ima Cerkveni molitvenik. Poprejšnja naša (goriška) prestava je bila nekoliko drugačna. Ce jo hočete videti, poglejte Fol. Eccl. 1899 str. 63.
Ko je lani papež pripravljal ustanovitev praznika Kristusa Kralja, je ta posvetitev Izšla v no-vemb. Acta Ap. Sediš z dostavkom o mohame-dancih in judih. Latinskemu izvirniku je bila dodana ital., franc., angl., nem., Špan., portug. in poljska prestava. Goriški ordinariat nam je poslal slovenski in italijanski tekst.
Ko sem zagledal slovensko' prestavo, sem si mislil: da ve, ali so se ravnali po tistem naročilu, S. R. C., ki je omenjeno spredaj v Cerkv. mo-I tveniku? Ko sem jo primerjal s prejšnjo, sem opazil dve majhni razliki. Mesto »trdneje sklenjeni« piše trdno« in mesto »potegni vse k svojemu svetemu Srcu« ima »presvetemu«. Stari in novi original imata firmius in sanctum.
V novem dostavku se mi prestava prvega stavka ne dopade. Latinski tekst slove: Rex esto eo-Vum, qui in tenebris idololatriae ant Islamismi adbuc versantur, eosque im lumen regnumque tu um vindicare ne renuas. Prestava: Kralj bodi tudi vseh tistih, ki žive v zmoti poganstva ali muha-medanstva; reši jih iz terne in privedi jih k luči in v božje kraljestvo. — Tisti »tudi« bi zbrisal, ker ga v latinščini ni; pač pa bi za »žive« dostavi! »še« (adirne!). Zakaj ne bi »:.n tenebris« prestavili dobesedna: v temah? Stari izvirnik je imel na tem mestu: in vetere gentium superstitione. —
»Reš:.... kraljestvo« je bilo celo za prejšnji tekst: eosque e tenebris vindicare ne. renuas in Dei lumen et regnum nekoliko prosto prestavljeno.
Stavek o j udih bi v začetku rad videl bolj dobesedno preveden. Latinsko:	Respice denique
m'scricordiae oculis bi bilo po naše: Ozri se slednjič z usmiljenimi očmi. Goriška prestava ima: Ozri se s svojimi usmiljenimi očmi.
Malenkosti, kaj ne? Res, a toliko laže bi se jih ognili! Na vsak način naj bi vse naše kurije oskrbele enako prestavo.
Imam pa zastran posvetitve Srcu Jezusovemu šc stvarno željo. Ko je izšla nova formula, je bilo rečeno, da bo veljala za zadnji dan lanskega leta. Ko je potem sv. Oče z encikliko Quas pri-mas z dne 11. dec. 1925 ustanovil novi praznik Kristusa Kralja, kateri se bo obhajal zadnjo nedeljo oktobra, je v isti eneikbki odredil:	ut eo
ipso die generis humani Saerarissimo Cordi Jesu dcd catio quotannis renovetur. quanti s. m. decessor Nostcr Pius X. singulis annis iterar! iusserat. Nekateri ta ukaz tako umevajo, da bomo zanaprej ponavljal: posvetitev le zadnjo nedeljo oktobra in nc več na praznik Presv. Srca. Meni se to umevanje ne zdi pravo, saj Pij XI. ni preklical ukaza Pija X., ampak odredil, naj se to, kar je Pij X. ukazal za praznik Srca Jezusovega, po-navija (renovetur) na praizmik Kristusa Kralja. Za posvet'tev na Srce Jezusovo je Pij X. podelil odpustke katerih Pij XI. nič ne omenja, torej jih ne preklicuje. Kako Vi, gospod urednik, to ume-h? Kaj ne, da bi tudi Vi radi imeli posvetitev na oba praznika? (Ne bo zlahka drugače —- in zdi se, da si mnogi čč. sobratje stvar tako tolmačijo. Op. uredn.)
Da bi se rešrii dvoma, bi bilo treba vprašati v R:m.
Drugi dvom bi bil ta:	Ali naj rabimo vedno
novo formulo, ali pa za praznik Srca Jezusovega staro in za praznik Kristusa Kralja novo? Jaz bi želel vedno novo radi tako potrebne prošnje za mohamedance in judo. V Rim bi bilo prositi, naj jasno odločijo1.
Naj se spomnim še obnavljanja posvetitve na nedeljo po Srcu Jezusovem, katero je na Gori-'škem zaukazal b. sp. kardinal Missia. Ne mislite, da sem prezrl odredbo v Fol. Eccl. 1926 str. 47. Varia 2. Kakoir je bilo ukazano, tako sem slušal, dasi se mi utemeljitev ni zdela trdna!. Povem pa, da mi je bilo že leta 1907. žal, ko so odpravili prvo Miissijevo formulo »Slovesna prošnja za od-puščenje«, kakor tudi letos, ko so odpravili še
»Slovesno posvečenje«. Prav vesel bi bil, ko bi hoteli za nedeljo po Srcu Jezusovem obe formuli (c. o.) zopet ukazati.
Zdel bi takole: 1. Za praznik Srca Jezusovega (petek) bi molili, kakor je Pij X. naročil: litanije (d Presladki Jezus (novi tekst). 2. Nedeljo po 'Srcu Jezusovem, kakor je odredil kardinal Missia. 3. Zadnjo nedeljo v oktobru, kakor je ukazal F j XI. 4. Tudi ob prvih petkih (oz. ob prvih nedeljah) bi litanijam S. J. dostavljali Presladki Jezus v novem besedilu, ki naj bi se pri vseh Slovencih enako glasilo.
Vročina širi. Menda je radi vročine pismo nekoliko naraslo. Zato naj odložim drugo, o čemer bi rad z Vami govoril, n. pr. o sv. Frančišku (clama, ne cesses), o sv. Alojziju, o Slomškovem procesu in še o čem.
Dobro prebijte pasje dnove!
Naturzu.
Zoper bogokletje.
1.	Nekateri sobratje so nasvetovali, naj bi K. T. D. založilo, lepe tablice za cerkev s pozivi zo-
■|per kletvine. Kdor pozna kak lep izrek cerkvenih ■r učenikov ali kaj sličnega, kar bi se dobro podalo, naj sporoči.
2.	Drugi sobratje priporočajo dvojezične anti-
blasfem čne tablice za gostilne. Želimo kaj glasov z dežele!	Tajništvo K. T. D.
Razglas.
Častite šolske sestre N. Lj. G. v Tr= novem pri Ilirski Bistrici — p. Terreno* va*Bisterza, prov. del Carnaro — pro* sijo za upokojenega duhovnika, ki naj bi v njihovi domači kapelici vsak dan maševal in delil sv. obhajilo. ČČ. so* bratje, ki si želijo počitka v tem tihem in zelo prijaznem kotičku, nai se do* govorijo z vodstvom gori omenjenega samostana.
Izdajatelj : Zbor svečenikov sv. Pavla, a Tiskarna: Katoliška tiskarna v Gorici. Odgovorni urednik: dr. M. Brumat.
Članarino (25 L) pošiljajte le na naslov :
Msgr. Anton Berlot, stolni kanonik Gorica, Via Dreossi 16
Vse dopise pošiljajte do 15. vsakega meseca le na naslov Dr. Mirko Brumat, stolni vikar Gorica, Corte St’ Mario 7
\	Brata Abuja - Gorica	[
^	ulica sv. Antona 4	^
4	Zaloga vipavskih, briških
4	- - - in istrskih vin. - - -	L
A	l
Dobro znana gostilna
PRI MAKSU"
lorno vino!	Terezija Petrovčič.
Zdravnik
Dr. France Jakončič
Gorica - Gosposka ulica št. 6
sprejema za notranje bolezni od 9-11, 3-4
Na razpolago
Moderna tvrdka
in skladišče cerkvenih predmetov
FRANC LEBAN
GORICA - VIA DUOMO št. 7
Priporoča preč. duhovščini že izdelane cerkvene predmete, kakor: svečnike, svetiljke, kelihe, moštrance, srebrne in kovinaste itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦ Popravljajo se že rabljeni predmeti s pozlačevanjem in posrebrovanjem v ognju.
DeIo solidno. Cene brez konhurence.
OOOOOOOOJOOOOOOO »OOOOOOOOOOOOOOO XXXXXJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
SVECE
K. T. D. v GORICI
Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)
Katoliška knjigarna v Gorici ima v zalogi sveče: I.a po 10'50 L za kg, II.a po 7 L za kg. Naročene Kopačeve izvirne sveče so prišle v prvih dnevih meseca januarja 1926. - Zaradi spremenljivosti carine in valute cena ni določena. Kadilo „ Lacrima" in „Granis“ v zalogi.
Nasn
zavarovalnica *
se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2.
RAVNIK
Katoliška knjigarna in devocionalnica -
v Gorici - Gosposka ulica št. 2.
Uwww-,,,w,,w-...wwwwwwwwwwwwl
m_________________________Ml
TEOD. HRIBAR
Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. -
Ml	lil
Na razpolago
Katoliška tiskarna
Gorica - Vrh Placate 18
Ali vršite zanjo propagando?
Ivan Tetnil - Gorica
Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.)
Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Verdi št. 40.
Nikjer se ne kaže človeška sebičnost tako kakor v gospodarstvu. Da pa ravno v gospodarstvo zanese krščansko ljubezen, to je naloga našega zadružništva. — — — — — — —
S6529(56S^S?Sa£)(5^5>!S6«SaSX3£52S{DC5aSiSesa9
| Ivan Kacin - Gorica |
Piazza Tommaseo 29 (Piacuta)
Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. -Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instrumente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja se tudi na obroke!
Na razpolago

Zobozdravnik
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema
v Gorici, na Travniku štev. 20.
r Josip lipicer'
izdelovatelj cerkvenih posod, o-rodja in lestencev
v Gorici
ulica Morelli štev. 17
Posrebruje je pozlačuje v ognju in prenavlja stare predmete po nizki ceni.
^____________
J = Svečarna =
j K. T. D. v Gorici
4 Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica) š
twwwwirwwwwwwwww*»
-I