Ob občinskem prazniku — šestdeset let železničarskega športnega društva Ljubljana (1920—1980)
Delovni jubilej
Železničarsko športno društvo Ljubljana je nastalo v letih 1919 in 1920 iz prvotno manjše skupine, ki so jo sestavljali vajenci in dijaki pod imenom ŠK Hermes. V pretež-ni meri so takratni člani kluba izhajali iz železničarskih družin, naseljenih v tedaj iz-razito proletarskem ljubljanskem predmest-ju šiški. Tako socialna sestava in temu ustrezna družbenopolitična pripadnost član-stva je bila značilna za ves predvojni čas de-lovanja kluba ŠK Hermes.
Seveda je to povzročalo težave, ki jih je klub imel s strani tedanjih meščansko u-smerjenih športnih vodstev.
Leta 1925 se je ŠK Hermes preimenoval v Zelezničarski športni klub HERMES. S tera je javno označil svoj delavski značaj in pomen. Železničarsko jedro se je ohra-nilo do danes, klub pa je že pred vojno in po njej dal pobudo za povezovanje in so-delovanje železničarskih klubov doma in v tujini ter s tem opozoril na velike družbeno-politične in praktične možnosti za širjenje športa med železničarji tudi izven nacional-nih meja.
Po osvoboditvi je železničarsko jedro ohranilo svoj pomen in vrednost in se raz-vijalo v dveh povojnih organizacijskih obli-kah. Prvo je bilo tako imenovano fizkulturno športno društvo, nato pa je bilo ustanov-ljeno sindikalno športno društvo »Železni-čar«. Z oznako »sindikalno«, je društvo po-sebej poudarilo, da se zavzema za humana stremljenja v naši telesni kulturi in športu, da hoče s pomočjo sindikalnih aktivov pri-peljati na igrišča čim več delovnih ljudi, potrebnih rekreacije.
Leta 1954, se društvo preimenuje v Že-lezničarsko športno društvo Ljubljana. Dru-štvo s tem odstranjuje morebitne ovire, ki bi lahko nastajale zaradi oznak in odpira vrata ne samo prebivalstvu Šiške v celoti, temveč Ljubljani nasploh. Resnično veliko športno društvo s tem poudarja načela enot-nosti športa v naši družbi brez nekdanjih razlik, temelječih na notranjih nasprotjih, ki so vladala y meščanskem športu v pred-vojni Jugoslaviji.
Društvo prav s temi spremembami v na-slovu izpričuje, da je znalo vedno slediti najnaprednejšim težnjam v slovenskem in jugoslovanskem športu in mu sproti poma-gati na poti k razvijanju revolucionarnih načel in nastajanju športa na temelju načel socialističnega humanizma.
Še posebej pa je HERMES izpričeval ta dejstva med drugo svetovno vojno. Po oku-paciji Slovenije in Ljubljane je Osvobodilna fronta proglasila kulturni molk, ki je zaje-mal tudi telesnokulturno življenje. Vodstvo narodnoosvobodilnega boja pa je poverilo skrb za športno mladino HERMESU, oziro-ma matičnemu odboru ljubljanskih športni-kov. HERMES je do leta 1942, ko je športno življenje v Ljubljani povsem zamrlo, postal zbirališče naše napredne športne mladine.
Revolucionarni značaj železničarjev je v celoti izpričalo tudi članstvo društva, saj je v narodnoosvobodilni borbi padlo 23 čla-nov društva, med njimi nekateri najvidnej-ši slovenski športniki, kot so Pepe Zornada-Frenk, Ivan Peternelj, Zvonimir Runko in drugi.
Po osvoboditvi je HERMES, oziroma naj-prej njegovo jedro, sledil vsem organizacij-skim vsebinam in smernicam v razvoju in preobrazbi našega športa v duhu socialistič-nega humanizma.
Ogromno dela je opravilo društvo v zvezi z gradnjami svojih športnih naprav že pred vojno, posebej pa še po vojni.
Prvih deset let obstajanja klub ni imel nobenega svojega igrišča, predvsem nogo-metnega, na katerem bi lahko samostojno razvijal svojo dejavnost. Nogomet so igrali na zasilno urejenem travniku ali pa kot gostje na igriščih drugih ljubljansklh klu-bov. Ko jim je železniška uprava nekaj let po preimenovanju v železničarski klub dala v najem prostor, na katerem so še danes vse glavne društvene športne naprave, so leta 1932 dogradili najprej nogometno igri-šče s tekališčem, ki pa so ga pozneje pre-uredili v kolesarsko dirkališče in mu dodali še dirkališče za motorne dirke.
HERMES je to igrišče do leta 1942 že dogradil in izpopolnil ter naprave opremil s prostori za gledalce, garderobami, ograjami in podobnim.
Clani kluba so vse to opravljali s prosto-voljnim delom, ravno tako je bil pretežni del potrebnega lesa in drugega gradiva na-bran prek prostovoljnih akcij.
Materialne vrednosti teh del ni mogoče izmeriti s konkretnimi merili, zato pa pred-stavlja moralnopolitična stran akcij nepre-cenljivo vrednost v amaterskem športu.
Po vojni se je dograditev štadiona na-daljevala. Štadion pomeni danes eno naših največjih športnih gradenj v Ljubljani. Šta-dion šiška s svojimi športnimi napravami je še posebej pomemben zato, ker so ves čas vse športne naprave čim bolj prilago-jene potrebam rekreativnega, množičnega in širšemu krogu športnikov dostopnega udej-stvovanja.
HERMES s svojimi nasledniki je izredno pomemben dejavnik na področju praktičnih športnih uspehov in dosežkov slovenskih športnikov.
Do leta 1941 je klub posvečal največ po-zornosti nogometni sekciji. V tem oziru so Hermesovi nogometaši od vsega začetka predstavljali slovenski prvi razred in pogo-sto odločali o ugodni uvrstitvi v športnem boju tudi z mariborskimi, celjskimi in dru-gimi moštvi, vedno pa so odigravali tudi mednarodne tekme, v glavnem z avstrijski-mi in italijanskimi moštvi. Iz kluba so pri-hajali številni igralci, ki so krepili športno moč drugih klubov. Iz Hermesovih vrst je izšel tudi najvidnejši igralec predvojne do-be, ki je postal jugoslovanski reprezentanč-ni vratar.
HERMES se je v predvojnem obdobju razvil v športni klub, ki je poleg nogometa gojil še nekatere druge panoge.
Kolesarska sekcija HERMESA je po letu 1932 predstavljala enega najrnočnejših kole-sarskih kolektivov v Sloveniji in v državnem merilu. To je dosegla tudi zato, ker je raz-polagala s kolesarskim dirkališčem, edinim v Sloveniji. Kolesarji so dosegali uspehe v državnem in tudi mednarodnem merilu.
Moto sekcija je nastala leta 1934, potem ko so zgradili ustrezno dirkališče za motor-je. Klub je propagiral razvoj motošporta po vsej Sloveniji, imel je tudi večje število odličnih dirkačev, med. njimi je bil najvid-nejši L. Starič — imenovani »leteči Kra-njec«.
V HERMESU je nastala v tem obdobju izredno močna sekcija za igranje namizne-ga tenisa. V največji meri je prispevala k širjenju panoge že v predvojnem obdobju, še posebej pa je pomembna zato, ker je iz vrst igralcev zrastel poleg drugih Maks Ma-rinko, ki je sodil y tej panogi v svetovni vrh.
Po osvoboditvi je pot tekmovalnega špor-ta v društvu še bolj naraščala. Nogoraet-na moštva železničarjev igrajo v tem ob-dobju v številnih tekmovalnih skupinah z izjemo prve zvezne lige. Nogometni klub opravlja še danes najvidnejše delo pri vzga-janju mladih nogometašev in s tem prispeva k razvoju nogometa v Ljubljani.
Od vsega začetka tekmovanja je ŠK HER-MES posvečal veliko pozornosti lahki atle-tiki, ki se pozneje po letu 1948. poimenuje
tudi atletika. Atletska dejavnost je tako de-lovala ves čas v predvojnem obdobju in se je še posebej razvila po letu 1951. Kot sa-mostojen ZAK Železničar in pozneje ŽAK Ljubljana, ki je v poznejših letih dal vrsto najvidnejših slovenskili in jugoslovanskih atletov tudi rekorderjev v posameznih atlet-skih panogah.
Košarkarska sekcija se je v povojnih le-tih dvignila visoko v zveznem merilu ter je v zveznem merilu dosegala pomembne uspe-he. Košarkarskemu klubu gre hkrati vse pri-znanje za napredek in uveljavljanje te igre v širšem ljubljanskem in slovenskem prosto-ru. Iz kluba je izhajalo tudi nekaj jugoslo-vanskih reprezentantov v tej športni panogi.
Odbojkarski klub je razvijal odbojko tudi med ženskami. Slednje so bile še uspešnejše od moške ekipe in so dvakrat postale držav-ne prvakinje.
Plavalni klub se je naglo razvil iz manj pomembnega drugorazrednega kluba med najvidnejše klube v Jugoslaviji. V njegovik vrstah je zrasla vrsta kvalitetnih slovenskih in tudi jugoslovanskih plavalcev. Pomembno mesto v klubu imajo skakalci v vodo s šte-vilnimi dosežki v nacionalnem in mednarod-nem razredu.
Težkoatleti so dosegali največje uspehe pri dviganju uteži. Zaradi slabih pogojev za delo pa so bili manj uspešni pri razvijanju rokoborbe in juda.
Kegljaški klub železničarjev je postal eden najboljših pri nas, leta 1953 je njegov član A. Likovnik postal celo svetovni prvak.
Še pred kratkim so imeli namiznoteni-ški igralci Ljubljane vidno mesto tudi v dr-žavnem merilu in pozneje je klub prenehal nekaj časa z delovanjem.
V  klubih so razvijali tudi smučanje, tenis in še nekaj drugih panog. Uspehi niso pre-segali uspehov prej omenjenih klubov, zara-di  stalnega pomanjkanja  materialnih  sred-stev in ustreznega trenerskega kadra.
V  jubilejnem letu 1980 več ali manj ak-tivno  delujejo  v  Železničarskem  športnem društvu Ljubljana klubi in sekcije v nasled-njih  športnih panogah:   atletika, balinanje, judo, košarka, namizni tenis, nogomet, od-bojka, plavanje, ragbi, streljanje, šah, tenis in varpa. Pri organizaciji športnega in rekre-ativnega delovanja, društvo upošteva pred-vsem  materialne  možnosti  športnih objek-tov celotnega »stadiona Šiška«, na katerem delujejo danes vsi omenjeni klubi in sekcije lazen plavanja in namiznega tenisa. Društvo posveca   posebno   pozornost   atletskemu   in nogometnemu klubu, ki ob  rekreativni  de-javnosti skrbita tudi za selekcije v tekmo-valnem športu v Ljubljani.
Na nivoju zveznega tekmovanja deluje tudi ragbi klub. Ostali klubi iz sekcije pa skupaj z društveno rekreativno dejavnostjo skrbijo za organizirano rekreacijo mladine in delavcev.
Pri srednjeročni usmeritvi dejavnosti Žie-lezničarskega športnega društva Ljubljana je razvoj usmerjen v dograditev in širjenje ob-jektov in širjenje tekmovalne dejavnosti v atletiki in nogometu. Več pozornosti je dru-štvo v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetilo predvsem neposrednemu povezova-nju s sosednjimi delovnimi organizacijami in šolami. Posebno pozornost pa je društvo predvidelo sodelovanju in organiziranju re-kreativne dejavnosti v KS Hinko Smrekar. Povezanost z organizacijami železničarjev je namenjena skupnemu programiranju rekre-aklivne dejavnosti železničarjev v Ljubljani.
Pri razvoju društva do leta 2.000 se že-lezničarsko športno društvo vključuje v skupna prizadevanja razvoja športa in re-kreacije v Ljubljani. Razširitev pokritih in odprtih novih športnih objektov društvo predvideva predvsem na razširjene zelene površine, ki so v okolici sedanjega Stadiona Šiška še sproščene.