ŠKOFELJČANI SO PROSLAVLJALI                      '
Odslej šola Levstikove brigade
Konec minulega meseca se je pred novo osnov-no Sok> na Škofljid zbralo veliko krajanov Škof-Ijice in tudi okoliškib krajevnih skupnosti - na slovesnosti ob krajevnem prazniku KS Skofljica. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnild nafe občinske skup&ine iit izvijnega sveta, predstavni-ki delovne organizadje Mineral in bord Levstiko-ve brigade. Slavnostni govornik je bil Janez Pe-rovšek-Pelko.
Škofjeločani so svoj krajevni praznik prvikrat
proslavili, posvetili pa so ga narodnoosvobodil-nemu boju na svojem območju. Pred 42 leti je bil namreč organiziran množični upor proti okupa-torju ter izveden prvi oboroženi napad na italijan-ski garnizon na Šofljici. Takoj po tem dogodku, v noči med 15. in 16. majem leta 1942 je odšlo v partizane veliko odraslih in 76 se jih ni vrnilo domov, saj so žrtvovali življenja za svobodo.
Takoj po italijanski okupaciji, ko se je osvobo-dilno gibanje na Dolenjskem razmahnilo, je Lev-
sttkov bataljon, v katerem je bilo veliko krajanov s Škofljice in je deloval tudi na območju Škofljice, prerastel v brigado. Brigadi se je namreč priključil tudi rajonski odbor Osvobodilne fronte Skofljica. Brigadi sta se pridružili tudi obe učiteljici v Škof-Ijici - Jelka Kožuh in Milica Strgar.
Verjetno se bo marsikdo izmed bralcev vprašal, zakaj vse to pripovedujemo, saj smo v vseh 40 in več letih o narodnoosvobodilnem boju na območ-ju naše občine že veliko slišali in govorili. O Levstikovi brigadi pripovedujemo zato, ker so Škofeljčani ob svojem krajevnem prazniku slavili še nekaj - poimenovanje svoje nove šole, zgraje-ne v okviru programa drugega Ijubljanskega sam-prispevka. Novo šolo s 16 učilnicami in vsemi ostalimi prostori, veliko telovadnico in ve6iamen-
sko dvorano so namreč poimenovali »Osnovna šola Levstikove brigade«
Krajevna skupnost je s šolo veliko pridobila saj bo šola v prihodnjih nekaj letih prav gotovo po-stala družbeni in kulturni center krajevne skupno-sti. Na Škofljici namreč tako kot v drugih primest-nih krajevnih skupnostih občutijo, da so kljub bližini mesta precej odrezani od razvoja mestnih krajevnih skupnosti. Marsikaj so sicer že naredili, vendar gre pri razvoju komunale, preskrbe, pošt-nih storitev, industrije in osnovne preskrbe zelo počasi. S skupnimi močmi, tega se namreč zave-dajo, bodo nekaj od vsega potrebnega leJiko na-rediii, nekaj pa bodo skušali dobiti od širše druž-bene skupnosti - kolikor bo le-ta v teh zaostrenih gospodarskih razmerah lahko sploh dala.