cena 8 dinarjev številka 11 (675) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo veienje, 17. marca 1983 Ob mednarodnem dnevu invalidov "Na pobudo mednarodne organizacije invalidov FIMITIC, v kateri so včlanjene tudi naše invalidske organizacije, praznujemo invalidi vsako prvo pomladansko nedeljo kot mednarodni dan invalidov. Brez dvoma je bila pobuda za določitev tega dne široko zasnovana in utemeljena, vzbuja pa tudi občutek, da se spomladi, ko se življenje na novo poraja, hkrati odpirajo tudi novi pogledi na prizadevanje in na skrb za družbeno ter socialno varstvo prizadetih, invalidnih oseb. Pri nas se vsako leto in ob tem dnevu odločamo za celovito in celoletno akcijo družbenopolitičnih dejavnikov in invalidskih organizacij, ki naj spodbudi in poglobi prizadevanja vseh dejavnikov za reševanje posameznih vprašanj invalidnih oseb. Prejšnja leta smo tako opozarjali, da zaposlovanje invalidnih oseb različnih kategorij še vedno ni zadovoljivo rešeno in da invalidi želijo in hočejo, da so v družbi enakopravno in enakovredno obravnavani ob upoštevanju zlasti načela solidarnosti in morale samoupravne socialistične družbe. Čeprav smo pozneje še imeli več različnih gesel in vsakoletnih akcij v tej smeri, pa je še vedno ostalo odprto in nerešeno geslo ,,mislimo na prizadete — gradimo brez ovir". Če hočemo uresničiti osnovne zahteve invalidov, potem moramo zlasti tu storiti največ. Vedno bolj pogosto slišimo utemeljene zahteve po spreminjanju okolja, ki je za prizadetega posameznika polno ovir, tako glede njegove potrebe po gibljivosti, kot tudi glede potrebe po svobodnem izboru življenjskih možnosti. Zato ni čudno, da telesno prizadeti želijo spremeniti zakone, uvesti novosti v tehnologiji in arhitekturi. Seveda pa je odpravljanje ovir, s katerimi se srečujejo prizadeti ljudje, mogoče le s stališča splošnih prizadevanj v družbi kot celoti, ne pa zgolj s stališča delovanja posameznih navdušencev ali bolj zavzetih strok, ki se, na primer, ukvarjajo z rehabilitacijskimi vprašanji. Postopoma tako prihaja tudi pri nas do tega, da se vsi družbeni dejavniki vedno bolj zavedajo, da niso ovire, ki preprečujejo prizadetim, da bi imeli enake možnosti v vseh življenjskih aktivnostih, samo ovire, ki jih ustvarja neugodno okolje in jih včasih imenujemo kot arhitektonske ovire, pač pa so te ovire raznovrstne, zapletene in predvsem mnogo bolj razsežne. Pojavljajo se namreč kot prepreke med prizadetimi in njihovimi življenjskimi cilji in torej ne zajemajo samo enega vidika njihovega življenjskega delovanja, pač pa njihove celovite osebnostne potrebe po neodvisnosti. Te ovire pa so med seboj povezane. Nastopajo torej kot vsota neugodnih učinkov, ki prispevajo k razvrednotenju človekove vloge in zmožnosti prizadetih. V preteklem desetletju je v svetu tekla pospešena akcija za rehabilitacijo invalidnih oseb. Čeprav zlasti na tem področju pri nas še nismo storili vsega, pa se vendar tako v Sloveniji, kot tudi v naši dolini, vsak po svoje trudimo, da bi čimveč storili na področju dejanskega omogočanja rehabilitacije invalidov, zlasti delovnih invalidov. Seveda pri tem ne smemo misliti, da je rehabilitacija končana s tem, da invalida zaposlimo na delovnem mestu, ki ustreza njegovim psihofizičnim sposobnostim. Uspeh rehabilitacije je treba zagotoviti tako, da invalidu ves čas njegove zaposlitve, sedaj in v bodoče, pomagamo na vseh področjih. Zato smo invalidi, organizirani v društvenem delu, tudi spoznali, da bo naše delo uspešno, če se bomo pri celotnem delu in hotenju vključili v družbeni razvoj in se pri tem ne bomo izolirali. Le skupno in složno z zdravimi bomo kot kolektivni člani v sindikatih ter v SZDL dosegli rezultate, ki bodo v prid družbi kot celoti in s tem tudi invalidom. Ta sloga in moč ter trdna povezanost z vsemi nam je zlasti potrebna sedaj, ko na novih, zveznih temeljih o pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja dodeljujemo v republiškem zakonu status invalida in še posebej delovnega invalida z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi. Razumemo sicer, da moramo k stabilizaciji sicer vsi nekaj prispevati, a nikakor ne smemo dopustiti, da bi levji delež v tem morali nositi ravno delovni invalidi, ki so zaradi nesreče pri delu, druge nesreče ali bolezni postali nezmožni za svoje dosedanje delo. Leto 1983 naj bo tedaj leto, ko bomo s skupnimi napori, kljub nekaterim oviram, ki jih je postavil zvezni zakon, uredili vprašanje statusa delovnega invalida in njegove rehabilitacije tako, da bo zadovoljen vsak delovni invalid in bo tako taka rešitev gotovo tudi za. družbo kot celoto pomenila resnično izpeljavo načela solidarnosti in enakopravnosti vseh občanov oz. delovnih ljudi v združenem delu. Edvard Centrih Šestnajst zborov ali nekaj sto mladih pevcev občine Velenje je »izreklo« v soboto najlepšo čestitko materam za 8. marec — mednarodni praznik žensk. V Domu kulture v Titovem Velenju je bila tega dne tradicionalna revija mladih pevcev Šaleške doline, tokrat že 26. Dvorana doma kulture je bila polna do zadnjega kotička, in vsi niti niso mogli spremljati petja mladih. Bilo je zelo dobro. Tako sta letošnjo revijo ocenila glasbena pedagoga profesorja Egon Kunej iz Celja in Branko Rajšter iz Maribora, ki sta vsako leto gosta revije. Na srečanju zborovodij in ravnateljev po reviji pa smo med drugim slišali predlog, da bi v občini organizirali posebno revijo ali nastop zborov vzgojno varstvenih zavodov, kot je to ponekod že primer. Več o reviji pišemo na 7. strani Seja zborov skupščine občine Velenje Sprejeli resolucijo razvoja občine za letos Predvčerajšnjim je bila seja vseh treh zborov skupščine občine Velenje, na kateri je bila osrednja točka predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—85 v letu 1983 z osnutki spremljajočih aktov. Po izredno naglem razvoju v preteklem desetletju, predvsem na temelju razvoja industrije in rudarstva, so občino Velenje že prva leta tega srednjeročnega obdobja močno prizadeli omejeni pogoji gospodarjenja. Gospodarska rast ni nič več tako intenzivna in še zdaleč ne bo dosegla tiste, ki smo jo načrtovali v začetku tega srednjeročnega obdobja. Skokovito Gorenje sozd Letos na tuje za 36 % izdelkov več kot lani Sestavljena organizacija združe nega dela Gorenje je lani, kot sme že poročali, prodala na tuja konvertibilna tržišča za 78,8 milijonov dolarjev izdelkov, kar predstavlja dobrih 7 % vsega izvoza iz' Socialistične republike Slovenije. Izvoz proizvodov je bil za 18,864.000 dolarjev večji od uvoza reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Letos pa želi Gorenje izvoziti na tuia tržišča s konvertibilnimi valutami za 106,949.000 d olaijev izdelkov oziroma skoraj 36 % več kot leta 1982. V prvih dveh mesecih je Gorenje prodalo na tuja konvertibilna tržišča za dobrih 13 milijonov dolarjev izdelkov. Čeprav se je izvoz v primerjavi z obdobjem januar — februar 1982 povečal za 40 pa dosežki zaostajajo za predvidevanji in bodo potrebni v naslednjih mesecih dodatni napori za povečanje izvoza in izpolnitev letnega načrta prodaje na tuje. Nižji izvoz od načrtovanega v mesecih januar in februar so pogo-iile zlasti še težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, predvsem na jugoslovanskem tržLšču, zaradi pretrganih reprodukcijskih tokov in visokih zahtevkov dobaviteljev in kooperantov za devizno soudeležbo, pri čemer prednjačijo še posebej delovne organizacije s področja metalurgije in kemije. Do konca meseca februarja je bilo zahtevkov za devizno soudeležbo skupaj za 1,26 milijarde dinarjev,. Težave, s katerimi se srečuje Gorenje pri nakupu reprodukcijskih materialov in sestavnih delov, skušajo reševati zlasti s sodelovanjem z dolgoletnimi dobavitelji (čeprav tudi njim, kot ugotavljajo, ne manjka težav) in z uvozom posameznih reprodukcijskih materialov oziroma sestavnih delov za kooperante. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje je do kon- ca meseca februarja izvozila na tuja tržišča s konvertibilnimi valutami za 11,5 milijonov dolarjev izdelkov, s čimer je ustvarila kar 88 % vsega konvertibilnega izvoza sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so v prvih dveh mesecih proizvedli za izvoz 44.100 štedilnikov, 38.900 hladilnikov, 35.000 zamrzovalnikov, 31.600 pralnih strojev, 64.100 malih gospodinjskih aparatov, 45.300 kv. m keramičnih ploščic itd. so narastle izgube in razne motnje gospodarjenja, prve manjše težave pa je čutiti tudi na področju zaposlovanja. Vedno bolj očitno je. da poleg omejenih sredstev hitrejšo preobrazbo gospodarstva omejuje tudi neustrezna izobrazbena struktura zaposlenih. Po predvidevanjih organizacij združenega dela s področja gospodarstva ter ob upoštevanju dosedanjega razvoja, posebnih in splošnih omejitev na domačem in tujem trgu, resolucija predvideva, da bomo v občini Velenje dosegli 1,6 odstotno rast družbenega proizvoda (ob vstopu v to plansko obdobje smo predvidevali 4 do 5 odstotno rast). Takšno rast družbenega proizvoda bomo dosegli z 1-odstotnim povečanjem zaposlenih in 0,6 odstotnim povečanjem produktivnosti (v začetku planskega obdobja smo načrtovali dve-odstotno zaposlovanje in 2 do 3 odstotno povečanje produktivnosti dela). Izvoz bomo povečali realno za 38 odstotkov na konvertibilno področje. uvoz s konvertibilnega področja pa bo večji realno za 22 odstotkov. Osebni dohodki bodo naraščali 35 odstotkov počasneje od rasti dohodka; skupna in splošna poraba pa bosta naraščali 50 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Delež novih naložb v gospodarstvu bo dosegel 13,5 od- Občina Velenje * V ponedeljek kurirčkova pošta V ponedeljek, 21. marca, bodo pionirji velenjske občine sprejeli kurirčkovo torbico, ki jo bodo prenašali nato po skrivnih partizanskih poteh, mimo spominskih obeležij velenjske občine vse do ponedeljka, 28. marca. Prvi bodo kurirčkovo torbico prejeli pionirji osnovne šole Bratov Mravljakov, in sicer v ponedeljek ob 10. uri pri grobu kurirja Blagotinška v Paki. stotka družbenega proizvoda (brez energetike). Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev bomo vlagali razen v premogovništvo le v tiste investicijske projekte, ki bodo zagotavljali vsaj 50 odstotkov proizvodnje za izvoz na konvertibilna tržišča. Sredstva za naložbe pa bomo poleg tega usmerjali še y programe za večjo proizvodnjo in pridelavo hrane, programe, ki nadomeščajo uvoženo tehnologijo in reprodukcijski material, na področje zagotavljanja osnovne preskrbe prebivalstva in na področje zagotavljanja najnujnejše komunalne oskrbe. Resolucija predvideva, da bomo v letu 1983 zagotovili tudi izgradnjo 240 družbenih stanovanj. Na področju družbenih dejavnosti pa bomo razpoložljiva sredstva namenili za dokončanje že začetih investicij, za nujna vzdrževalna dela, za pridobitev potrebnih vzgojno varstvenih zmogljivosti ter za združevanje sredstev za financiranje obstoječih skupnih investicij v regiji. Delegati so obravnavali med drugim tudi poročilo o delu občinskega inšpektorata v lanskem letu. Menili so, daje bilo* delo zadovoljivo opravljeno. Obenem pa so podprli tudi stališča in sklepe izvršnega sveta, ki bodo prav gotovo pripomogli, da bo delo občinskega inšpektorata še dosledneje in uspešneje izvršeno. Delegati so na seji spregovorili še o nekaterih drugih točkah dnevnega reda, več o seji pa bomo poročali v naslednji številki N ašega časa. B. Z. Titovo Velenje ZKO Teden drame TOREK, 22. MAREC, OB 19.30 Amatersko gledališče Velenje A. P. Cehov: MEDVED SNUBAČ, komedija SREDA, 23. MAREC, OB 19.30 KUD ,,Lipa" Konovo M. Marine: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO, komedija PETEK, 25. MAREC, OB 19.30 Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA, komedija SOBOTA, 26. MAREC, OB 19.30 Amatersko gledališče Velenje E. Albee: ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU, drama Vstopnice po 50 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 9.00 do 15.00, v soboto do 13.00 ter eno uro pred predstavo. stran ★ flSS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ★ 17. marca 1983 Sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč Veliko vlog in zahtevkov Leta 1981 je bil pri izvršnem svetu velenjske občinske skupščine imenovan odbor podpisnic samoupravnega sporazuma o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravo posledic elementarnih nezgod. Ker ni bilo zakonske osnove, da bi se sredstva podpisnic tega sporazuma zbirala pri odboru, so ta ostajala na njihovih žiro računih, odbor pa jih je s sklepi obveščal, za katera dela naj sklenejo pogodbe. Na ta način je zagotovljena hitra pomoč občanom ob nesrečah. Vlog, ki so bile naslovljene na ta odbor pa je bilo vedno več, prav tako pa so bili vedno višji tudi zneski KS Edvarda Kardelja Telefonski priključki Problematika priključitve telefonskih priključkov v ka-jevni skupnosti Edvarda Kardelja je že dalj časa pereča in o teh vprašanjih so na zadnji seji govorili tudi člani velenjskega izvršnega sveta. Seznanjeni so bili, da je ptt mnogokrat neupravičeno izjavljal, da telefonskim naročnikom ne more priključiti telefonov, ker za to ni tehničnih možnosti. Trenutno imajo v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja vsi objekti možnost priključitve na telefonsko omrežje, razen stanovanjskega bloka C 1, kjer pa bo okvara odpravljena prihodnji teden. V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja tako ni nobenih ovir, da telefonskim naročnikom ne bi mogli priključiti telefonov. I sanacij, saj so mnogi po obsegu prekoračevali vsote, ki so jih v ta namen rezervirali posamezni podpisniki sporazuma. Zaradi tega so morali izdajati sklepe dvema podpisnikoma za izvajanje istih sanacijskih del. V zadnjem času pa so zneski presegali že količino sredstev vseh podpisnic tega sporazuma. Na odbor pa je prihajalo tudi veliko vlog in zahtevkov krajanov in krajevnih skupnosti za elementarne nesreče, ki so jih po ocenah geologov povzročili krajani sami. Odbor je postal nemočen glede odločanja. Najbolj kritični primeri, ki jih odbor ni mogel razrešiti, ker so po geoloških poročilih sokrivi krajani, presegajo pa razpoložljiva sredstva odbora, so ogrožena stanovanjska hiša Jožeta Martinška, Jožice Hribar, Mikuš in Orešnik iz Ložnice in še nekatere druge. O tej problematiki so govorili tudi na zadnji seji izvršnega sveta. Menili so, da mora odbor podpisnic, ki zagotavlja solidarnost in varnost občanov ob naravnih in drugih nesrečah, v enaki obliki delovati tudi v prihodnje. Število podpisnic sporazuma je potrebno nekoliko razširiti. Izvršni svet o kmetijstvu Več za proizvodnjo hrane V temeljih družbenega plana SR Slovenije za to srednjeročno obdobje smo si za lelo 1983 zastavili, da bomo živinorejsko proizvodnjo povečali obenem pa povečali pridelovanje krme na travnikih in pašnikih, pridelovanje silažne koruze in koruze za zrn je. Tem vprašanjem so namenili vso pozornost ludi člani izvršnega sveta na svoji zadnji seji. V občini Velenje za leto 1983 načrtujemo, da bomo povečali sta-lež plemenskih krav od 1090 ha 1140, stalež govejih pitancev pa od 1243 na 1650 glav, kar je za 32 odstotkov. Obnovili naj bi tudi čredo plemenskih krav in telic ter povečali količino mleka za 12 odstotkov. Za takšno proizvodnjo mesa in mleka naj bi intenzivirali pridelovanje krme na 2 200 ha travnikov in 60 ha pašnikov, silažne koruze pa na 150 ha. Koruzo v zrnju naj bi pridelovali na 220 ha, druge krmilne rastline pa na 60 ha. Kmetijsko zemljiška skupnost bo za pridobivanje in izboljšanje zemljišč za intenzivno poljedeljstvo sofinancirala hidromelioracije, agromelioracije in male melioracije na 130 ha. Odkupili pa bodo ludi zemljišča za povečanje zemljiških kompleksov za organizirano tržno proizvodnjo. Delovna organizacija bo za nemoteno oskrbo z močnimi krmili sovlagala sredstva za proizvodnjo 400 ton koruze letno v SR Hrvatski, zagotavljala pa bo tudi devize za uvoz potrebnih surovin Šalek Nov zazidalni načrt Člani izvršnega sveta velenjske občinske skupščine so na zadnji seji obravnavali tudi predlog, da bi pristopili k spremembi zazidalnega načrta šalek III. Po prvotnem programu naj bi v tej soseski zgradili 50700 kvadratnih metrov stanovanjskih površin, po novem idejnem načrtu pa naj bi bilo teh površin za 300 kvadratnih metrov manj. Skupno je bilo načrtovanih v tej soseski 635 stanovanj, s spremembo pa jih je predvidenih pet manj. Prvotno je bila tudi za to sosesko načrtovana podobna gradnja kot za šalek II. K spremembi zazidalnega načrta naj bi pristopili predvsem zaradi tega, da bi prihranili nekaj družbenih sredstev. Po predvidevanjih, bodo z novim zazidalnim načrtom za to območje prihranili 100 milijonov dinarjev. Novi stanovanjski bloki bodo brez lokalov, v novi soseski pa mora biti rezerviran prostor za šolo, vrtec in trgovino, postaviti pa bo možno tudi nekaj samostojnih lokalov. Člani izvršnega sveta so sprejeli sklep, da se pristopi k izdelavi spremenjenega zazidalnega načrta, izdelati pa je potrebno tudi maketo novega naselja. za proizvodnjo močnih krmil in drugega repromateriala. Iz načrtovanega obsega živinorejske proizvodnje naj bi v letošnjem letu zagotovili 383 ton govedine, 15 ion svinjine, 546 ton piščancev in 2,650.000 litrov mleka. Takšno proizvodnjo pa bodo lahko zagotovili le ob povečani prispevni stopnji za intervencije v kmetijstvu in proizvodnje hrane. Sedanja stopnja, ki jc znašala v velenjski občini 0,3 odstotke od bruto osebnih dohodkov, ne zadostuje, da bi sklad za intervencije v kmetijstvu sofinanciral vsaj osnovni program. Prav zaradi tega bo nujno potrebno stopnjo povečati. In čemu naj bi bila namenjena ta sredstva? Po prehrambeni bilanci, izdelana jc bila v letu 1981, potrebuje občina Velenje okoli 6565 ton govejega mesa. Takšno količino pa si bomo lahko zagotovili le, če bomo pripravljeni sovlagati v kmetijstvo. Premije za pitanje goved zagotavljajo republiški sklad, živinorejska skupnost in občinski sklad. Premija se obračuna na kilogram pridobljenega mesa in predstavlja razliko med proizvajalčevo prodajno ceno do višine dejanskih stroškov prireje. Sredstva, ki jih zagotavljajo občinski skladi, je potrebno zagotoviti v okoljih, kjer je bilo meso porabljeno. Premije lahko koristijo upravičenci, ki oddajo žival, ki ni starejša od 3 let, junci morajo imeti najmanj 275 kg mesa, spitane živali pa morajo biti oddane pogodbenemu kupcu po ceni, ki je na dan oddaje določena kot veljavna proizvajalska prodajna cena. Premije za goveje meso naj bi letos znašale od 19,64 do 26.78 dinarjev na kilogram. Tudi proizvodnjo mleka je potrebno v občini močno povečati, saj doslej pridobljena količina ne zadošča potrebam. Za letošnje leto .naj bi znašale premije za proizvodnjo mleka za kmete v hribovitih območjih, kjer jc proizvodnja mnogo težja, po 1,30 dinarja na liter. za kmeic v nižinskih predelih 0.50 dinaijev /a liter, /a družbene obrale, hlevske in pašne skupnosti pa 2.20 dinarja na liter. Ta sredstva pra\ tako zagotavlja republiški sklad, občinski sklad in živinorejska poslovna skupnost. Premije uveljavljajo upravičenci v celoti pri republiškemu skladu. Odpravimo vse pomanjkljivosti Vsako leto povzročijo požari v naši občini veliko materialno škodo. Požar tudi ne prizanese, človeku, zato se požarna varnost vključuje v širši okvir varstva pri delu. Požar lahko povzroči na delovnemu mestu nesrečo z vsemi posledicami, kot jih ima delo- postajo milice — telefon 92 in prvo pomoč — telefon 94. Veliko požarov se da preprečiti že v začetni obliki ali vsaj omejiti ter tako zmanjšati posledice. Zato je pri začetnemu požaru dragocena vsaka minuta. Varstvo pred požarom je dejavnost POŽARNA VARNOST. POŽARNA VARN vna nesreča — nezgoda pri delu. Ogroža pa tudi zdravje in življenje človeka. Republiški zakon o varstvu pred požari iz leta 1976 nalaga vsem delovnim ljudem in občanom v OZD, KS ter DPO, da varujejo pred požarom družbeno premoženje, in življenje in premoženje občanov. Zakon o požarni varnosti določa da morajo vsi sistematično poučevati svoje delavce o požarni nevarnosti — varnosti, o ukrepih za varstvo, pred požarom ter jih naučiti uporabljati gasilna sredstva, ki jih imajo na voljo na delovnem mestu. Vsak ki opazi kakršnokoli nevarnost za nastanek požara ali že sam požar, mora le-te odstraniti oziroma pogasiti požar, če to lahko stori brez nevarnosti zase in druge. Če tega ne zmore, naj obvesti o požaru gasilsko društvo — telefon 93, posebnega družbenega pomena. Delovni ljudje in občani v OZD drugih organizacijah, skupnostih in krajevnih skupnostih, imajo pravico ter dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje, življenje in premoženje občanov. OZD, druge organizacije, skupnosti, druge pravne osebe in občani morajo uresničevati ukrepe za varstvo pred požarom, ki jih določa zakon ali veljavni predpisi ter sodelovati pri gašenju požara, reševanju ljudi, premoženja z orodjem in drugimi sredstvi za gašenje. Vsi ti so dolžni sistmati-čno poučevati svoje delavce o požarnih nevarnostih in ukrepih za varnost pred požarom ter o načinu uporabljanja sredstev za gašenje. Organizirati morajo, prav tako morajo opravljati nadzor nad izvajanjem ukrepov, ki so predpisani z zakonom, pravilnikom o varstvu pred požarom, statutom ali drugim .samoupravnim aktom. Pred požarom se lažje obvarujemo, če poznamo vzroke za njegov nastanek. K povzročiteljem požara štejemo ljudi, živali, elementarne naravne pojave, fizikalne in kemične pojave. Seveda največ požarov povzroči človek, predvsem zaradi brezbiržnosti, neprevidnosti, lahkomiselnosti, nespoštovanja tehničnih in drugih predpisov, namerno zaradi maščevalnosti, bolezenskih nagibov in podobno. Živali oglodajo električno napeljavo, gumijaste cevi plinskih priključkov. Zaradi kratkega stika tako nastane požar ali plinska eksplozija. Med elementarne naravne povzročitelje požara prištevamo sonce, veter, strelo in vodo. Požari lahko nastanejo zaradi trenja, sevanja, iskrenja ali statične elektrike. Nekatere snovi hitro eksplodirajo ali razpadejo in se pri tem sprošča toplota, ki snov segreje do vnetišča in se sama vname (samovžig). Takšni požari nastanejo pri nepravilnem spravljanju mastnih krp (garaža, delavnica, kopirnica in še kje). Zelo nizka stopnja preventivnega delovanja, premajhna odgovornost, oseb in delavcev za izvajanje ukrepov, slaba delona disciplina ter strokovna usposobljenost, visoka stopnja malomarnosti pri varovanju družbenega premoženja pred nevarnostmi požarov lahko povzroči katastrofo in veliko materialno škodo. Požarna varnost je dejansko kritično področje naše družbene samozaščite. Kritična je prav zaradi tega, ker ob sposobnih organizacijah in profesionalnih strukturah SLO manjka samozaščitna zavest in varnostna kultura najširših ljudskih množic. Kaj nam pomaga še kako dobra gasilska služba, če ima marsikateri posameznik povsem neodgovoren in malomaren odnos do požarne varnosti in se ne zaveda, da s tem povzroča škodo tudi samemu sebi ter svojim najbližjim, če se na delovnem mestu ne zaveda, da si s takšnim odnosom ogroža tudi lastno socialno varnost. Na tem področju ,,pretrpimo" vsako leto ogromno družbeno škodo. Zato moramo odpraviti vse pomanjkljivosti, ravnajmo se v duhu stabilizacije in obvarujmo pred rdečimi zublji vse tisto kar imamo. V Sloveniji naj bi do konca lega sicdnicročnega obdobja povečali slalež krav kar za 10.000. Prav zaradi tega bodo zagotovljene premi-ic za dodamo privezano kravo za kmete v nižinskem območju v višini 10.000 dinarjev, za višinske kmete pa v višini 12.000 dinarjev. Od tega morajo zagotoviti občinski skladi po 3.(XX) dinarjev. Iz leh sredstev naj bi zagotovili tudi del nadomestil za obresti pri kreditih. Pokrivanje teh nadomestil pomeni krepitev varčevanja v zadružni organizaciji ter prispevek pri nadaljnjem združevanju sredstev kmetov za čim večje zagotavljanje sredstev za lasten razvoj. Premije dobijo tudi vsi tisti, ki se odločijo za ureditev pašnikov v hribovitih območjih. Premija, ki znaša po 1.500 dinarjev na ha, je namenjena za ureditev oskrbe z vodo, nakup gnojil, za obnovo oziroma postavitev ograj na skupnih, načrtno urejenih pašnikih, za urejanje poti in čiščenje grmovja ter kamenja. Za zagotovitev omenjene proizvodnje mesa in mleka je potrebno povečati proizvodnjo koruze za zrnje in proizvodnjo silažne koruze. Količina pridelka na ha je v veliki meri odvisna od sorte koruze, zato so predvidena sofinanciranja nakupa semenske koruze v višini 50 din za kg. Upravičeni do sofinanciranja bodo tisti proizvajalci, ki imajo tržno proizvodpjo mleka ali mesa. Iz zbranih sredstev pa se sofinancira ludi kmetijska in veterinarska pospeševalna služba. Poleg omenjenih, osnovnih premij pa so predvidene še dodatne premije. V želji, da bi zagotavljali čim več tržnih viškov mesa in mleka so predvidene stimulacije za večjo tržno proizvodnjo mesa in mleka. Prejmejo jih kmetje, ki oddajo tri in več pitancev letno oziroma več kot 10 tisoč litrov mleka na leto. Predvidene pa so še stimulacije za prevoz telet, regresiranje stojišč za govedo, prašiče, gradnjo silosov in dosuševalne naprave. Poleg omenjenih pa so predvidene še druge pospeševalne akcije. Tako bodo regresirali rejo plemenskih bikov, svinj in merjascev, osemenjevanje in preprečevanje plodnostnih motenj, poročevalsko službo za rastlinske bolezni in škodljivce, izobraževanja kmetijskih proizvajalcev, prevoz mleka iz oddaljenih krajev, načrte za hleve, analize zemlje, silaže in sena, pospeševanje konjereje, svinjerejo, ovčerejo, rejo malih živali in čebelarstvo. Sofinancirali bodo skupne naložbe, proizvodne preizkuse, zavarovanje živine. Na seji izvršnega sveta so poudarili tudi, da je potrebno storiti vse, da zagotovimo zalogo mesa v živem. V ta namen bodo skušali zagotoviti 400 ton koruze po ceni 13,50 dinarjev. Tako bi lahko rejci zainteresirali za dodalen privez 400 telet za pitanje. Na ta način bi zagotovili rezervo mesa v živem za potrebe občine za tri mesece. To naj bi bila stalna zaloga, ki bi jo sproti obnavljali. Delavčevi dohodki so sicer že močno obremenjeni, vendar se bomo morali kljub temu odločiti, da prispevamo za razvoj kmetijske dejavnosti še nekaj več. Le na ta način si bomo namreč zagotovili, da na naših policah v trgovini ne bo manjkalo najosnovnejših dobrin kol so meso, mleko in mlečni izdelki. Tem vprašanjem smo v preteklih letih posvečali premalo pozornosti, zato je zadnji čas, da postavimo kmetijstvu realnejše temelje za uspešen nadaljnji razvoj in si na ta način zagotovimo dovolj osnovnih dobrin. M. Zakošek Občina Velenje Kako je s steklino Zadnji primer ugotovljene stekline pri živalih v naši občini beležimo v mesecu oktobru leta 1981. Smatra se, da steklina preneha, ko preteče 90 dni od zadnje ugotovitve bolezni. Na podlagi tega lahko trdimo, da na območju občine Velenje te nevarne bolezni ni več ter so dani vsi pogoji za preklic odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline. Za doseženo ugodno epi-zootiološko stanje moramo izraziti vso priznanje veterinarski službi v občini, ki je z izvajanjem vseh predpisanih ukrepov, preprečila prenos bolezni na domače živali in s tem posredno obvarovala pred boleznijo tudi občane. Mnogo so pripomogle tudi lovske organizacije, ki so s svojimi člani budno spremljale potek bolezni v gozdu. Veliko truda je bilo vloženega v zmanjševanje številčnosti lisic in drugih gozdnih pre-našalcev bolezni, ter z oddajanjem le teh v diagnostične preiskave. Trenutno v občini Velenje stekline ni. To dejstvo pa nas ne sme uspavatk^Z prenehanjem predpisanih ukrepov za preprečevanje in zatiranjem stekline pa naj ne prenehajo navade, ki smo jih pridobili v času. ko je bila za zoonoza na višku. Mnenja smo, da obstoja še naprej nevarnost okužbe človeka, posebno ta- krat kadar pozornost pred to boleznijo popusti. Kako se bomo ravnali: — Poskrbeli bomo. da bo naš pes zaščitno cepljen proti steklini, kakor to določa Odredba o preventivnih cepljenjih diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Velenje. — Zaradi ran povzročenih od psov ali mačk ter divjih živali bomo obiskali zdravnika. Pri znanih živalih, ki so povzročile poškodbo, pa bomo poskrbeli, da bodo te veterinarsko pregledane in opazovane. Lovske organizacije bodo morale še naprej posvečati vso pozornost, da se lisice ne bodo močno razmnožile. Odiranje trupel lisic in drugih divjih živali se mora vršiti v določenem prostoru Savinjsko šaleške veterinarske postaje v Mozirju. Odirati mora oseba, ki je zaščitena proti steklini. Kože bodo dane v promet, ko bo znan negativni rezultat preiskave na steklino. Tak pristop k izkoževanju divjadi omogoča spremljanje stanja stekline v gozdu in zaščiti človeka pred prenosom. Strah ni potreben, če je na zadovoljivi ravni obveščenost in disciplina. Veterinarski inšpektor Edvard Šribar. dipl. vet. ,,NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Fnita 10. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ..Šaleški rudar", kol tednik na izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Fo-ita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317.850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinar jev) Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delov- ne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din je vplačliiva vnanrei. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 17. marca 1983 * Titovo Velenje V središču pozornosti nas cas * stran 3 Občinski svet ZSS Velenje 0 akciji zaključni računi 82 Člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje so se na seji pretekli teden seznanili s potekom akcije zaključni račun 82 v občini. Poročilo je na seji podal predsednik Franc Trebše. Posebno pozornost je namenil vprašanju, kako so to akcijo organizirale organizacije zveze sindikatov. Kot so na seji ugotovili, smo se za akcijo zaključni računi za leto 82 organizacijsko dobro pripravili, saj so bile vse aktivnosti tako glede časovnega poteka kot vsebinskih usmeritev pravočasno predstavljene. Pripravili so tudi dva posveta s predsedniki koordinacijskih odborov sindikata, konferenc in osnovnih organizacij zveze sindikatov ter dodali še pismena navodila v glasilu občinskega sveta. V aktivnosti akcije so se dobro vključevale tudi osnovne organizacije ZK. Seveda pa je tudi sam položaj v zvezi z gospodarjenjem v preteklem letu vplival na to, da so delavci bolj poglobljeno in z večjim zanimanjem spremljali akcijo. Izvršni odbori osnovnih organizacij in koordinacijski odbori za gospodarjenje so poslovna poročila v glavnem povsod dobro ocenili. Bili tudi primeri pa so, ko so ta poročila premalo analizirala rezultate gospodarjenja glede na načrtovane cilje, kar je bistveno za kvalitetno razpravo po sindikalnih skupinah. Poročila so, vsaj v večini, obravnavala proizvodno delovno problematiko. Rečeno je bilo, da so se organi samoupravne delavske kontrole premalo vključevali v obravnavo poslovnih poročil. Skozi vsa poročila se je vlekla kot rdeča nit vprašanje preskrbljenosti oziroma težav za oskrbo z reprodukcijskimi materiali. V poslovnih poročilih so opozarjali, da tudi v letošnjem letu v januarju in februarju niso bili znani pogoji gospodarjenja — to še zlasti velja za izvoznike, kar povzroča negotovost in težave v pripravi načrtov za to leto. ..Ugotavljamo," je poudaril Franc Trebše, ,,da so v OZD, ki so poslovale z izgubo, namenili obravnavi zaključnih računov veliko pozornost že od priprav na obravnave in ob izvedbi obravnav tako v prvi in drugi fazi. To še posebej velja za Gorenje, kjer imajo sprejet sanacijski program, a ga niso dosledno uresničili. V Reku je bila razprava v znamenju .,gospodarjenja z dohodkom, ki ga ni", in delavci z nejevoljo ugotavljajo, da se razreševanje cenovnih in dohodkovnih odnosov, ki bi dalo stvarne možnosti za gospodarjenje z rezultati svojega dela že leta ne premakne bistveno naprej. Lahko ugotovimo, da so bile razprave o rezultatih poslovanja povezane s plani in ugotovitvami, nalogami dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in da so bili v poslovodnih poročilih in na zborih v glavnem povsod predlagani ukrepi za zboljšanje rezultatov poslovanja." Seveda pa je bilo nekaj tudi takšnih organizacij, kjer ni bilo poslovodnih poročil o poslovanju, kjer je bila ta obravnava zgolj formalna, brez pravega vsebinskega dela, kjer zadane naloge niso uresničili tako kot bi jih morali, kjer je bilo v poročilih premalo analiz uspešnosti ukrepov za boljše gospodarjenje; bila so tudi takšna okolja, kjer poslovodni organi še vedno mislijo, da je priprava poslovnega poročila stvar njihove dobre volje, ne pa potreba za nadaljnje še boljše gospodarjenje. Konec koncev tudi zakon o združenem delu zahteva od poslovodnih organov, da morajo pripraviti poslovno poročilo. Člani predsedstva so poudarili, da mora povsod tam, kjer bodo ugotovili neodgovornost pri obravnavi zaključnih računov 82 ustrezno ukrepati družbeni pravobranilec samoupravljanja. Kajti, kjer ni bilo poslovnih poročil, gre za kršitev samoupravnih pravic delavcev. Seveda pa se tudi člani sindikalne organizacije ne bi smeli sprijazniti s površno — neodgovorno obravnavo zaključnih računov 82. Poudarili pa so še, da bi morali v prihodnje pripravljati poslovodna poročila tudi direktorji OZD, ne pa le vodje tozd. O POBUDI PRAVOBRANILCA Člani predsedstva so razpravljali tudi o pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja za spremembo samoupravnega sporazuma medsebojnih pravicah in obveznostih med delovnimi organizacijami in članicami sozda Gorenje ter delovno skupnostjo sozda Gorenje zaradi uskladitve omenjenega sporazuma z določili zakona o združenem delu. Ugotovili so, da je omenjeno pobudo obravnaval le delavski svet tozda, DSSS sozda pa še ne. O DELAVSKEM PRAZNIKU Člani predsedstva občinskega sveta ZSS so na zadnji seji spregovorili tudi o letošnjem praznovanju 1. maja, ki je vsako leto združeno s praznovanjem dneva Osvobodilne fronte in imenovali so veččlanski organizacijski odbor za izvedbo praznovanja. Tudi letos bo na predvečer delavskega praznika tradicionalni pohod po ulicah Velenja z baklado, zatem pa tovariško srečanje. Na sam praznik pa naj bi se delovni ljudje zbrali na Graški gori. Hkrati so dejali, da bi letošnje praznovanje še bolj vsebinsko obogatili. Razmišljajo da bi v soboto, 30. aprila, dopoldne organizirali poseben udarniški dan v celotni občini. Gorenje Procesna avtomatizacija ililillP ■ HHHH -T* * M 1 ■■ um ! * ! C BBBOIB BBBBBSB DBBSSB iliitUBHMl B □ BSHfi BHBBIH B BSBB3BBBBBBB B MffiilB §3Bf3BBBBB m *gnn«a Demonstracija na zagrebškem velesejmu V DO »Gorenje« TGO, ki si vedno bolj prizadeva in se uveljavlja tudi na področju razvoja (naj)novejših znanosti elektronike in računalništva, je vidno prisotna veja procesne avtomatizacije. Specifičen je, za to vejo, razvoj mikroprocesorskih sistemov na osnovi povsem lastnega znanja. Poleg že dobro znanega in uveljavljenega programiranega logičnega krmilnika (PLK 1000) je v zadnjem letu dni nastal še krmilni sistem MSC-1 (Master-Slave Con-troller). Ta krmilnik je optimalna povezava PLK 1000 in zmogljivejšega mikroprocesorja, ki združuje vse dobre lastnosti obeh procesnih si-stemov Jtar daje ceneno in efektivno možnost reševanja kompleksnih problemov upravljanja v industriji. Medtem, ko en del MSC-1 {to je PLK 1000) omogoča univerzalen programski pristop na nivoju procesa, drugi del (to je zmogljiveši mikropro- cesor) omogoča programiranje velikega števila različnih tehnologij procesa na nivoju tehnologa, daje možnost posegov v proces, nadzira stanje procesa in ga prikazuje tudi s stališča diagnostike. Razvojna naloga je bila predstavljena na simpoziju »Avtomatizacija v industriji«, ki ga organizira Univerza v Mariboru in bo predstavljena tudi na mednarodnem simpoziju »MIPRO '83« v Opatiji. Konkretno je MSC-1 že uporabljen, v dogovoru s Tovarno orodnih strojev »Prvomajska« iz Zagreba, za upravljanje njihovih visokopro-duktivnih avtomatskih stružnic. Po predstavitvi delujočega prototipa na lanskem Zagrebškem Velesejmu (na sliki) in Sejmu Elektronika'82 v Ljubljani, ter vseh »presta-nih« testih, je MSC-1 že v proizvodnji TOZD-a Elektronika. Kadar govorimo o stvareh, ki zadevajo celotno tematiko razvoja in proizvodnje takšnih sistemov, je potrebno na prvem mestu omeniti majhen delež materialnih in izdela-vnih stroškov ter velik delež znanja oziroma intelektualnega dela v končni ceni takšnega izdelka, kar naj bi bil zadosten razlog za postopno prestruktuiranje proizvodnje na takšna področja. Ob vpeljevanju takšnih izdelkov smo vsekakor spoznali, da je potrebno poseči po novih pristopih ne le na strokovno tehničnem področju, temveč tudi na vseh ostalih potrebnih področjih kot so organizacija, inženiring, nabava in drugo. Nenazadnje pa smo se. v okviru sodelovanja s »Prvomajsko«. naučili tudi marsičesa o filozofiji računalniškega upravljanja obdelovalnih strojev, kar pomeni vstop »Gorenja« na to široko področje. Stojan Povrh GIP Vegrad v Odžaku Tovarna betonskih izdelkov V delovni organizaciji Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje so se delavci na zborih delavcev zadnjih 14 dni odločali o gradnji prve celovite tovarne betonskih izdelkov v Odžaku v Rosni in Hercegovini. Vegrad je že doslej gradil širom po Jugoslaviji, zanimanje za industrijske programe pa je v Bosni in Hercegovini ter Srbiji precejšnje. Ze dalj časa je prisotna potreba po nadaljnjem razvoju industrijske gradnje. Ta razvoj pa bodo združili v investiciji, ki jo bodo postavili na nerazvitem področju Jugoslavije. Tam bodo lahko izkoristili nove zaloge agregatov, jekla in cementa in seveda tudi delovno silo. Tehnološki razlogi nove investicije pa so tudi vedno dražji transporti in energija, saj je več kot jasno, da betona ni več rentabilno prevažati na tako velike razdalje. Tehnologijo bodo torej iz Velenja prenesli v Odžak, tukaj pa razvijali tehnološko intenzivnejše programe. K novi investiciji v Vegradu pristopajo tudi zaradi tržnih razlogov. Gradbeniki se v Jugoslaviji vse bolj zapirajo v občinske in republiške meje in delovna organizacija se težkm uveljavlja s svojo sodobno tehnologijo. Z ustanovitvijo temeljne organizacije v republiki Bosni in Hercegovini pa si bodo močno povečali možnosti pridobitve del na tem področju. Poleg tega pa je projekt Odžak ludi oblika pomoči nerazvitim republikam in bo lahko delovna organizacija Vegrad koristila sredstva republik in pokrajin za takšne investicije. Ta sredstva so jim dostopna pod ugodnimi pogoji. Ko bo investicija v Odžaku zaključena bo delovna organizacija Vegrad na novo zaposlila 250 delavcev. Načrtujejo tudi precejšen premik delovne sile iz Titovega Velenja. Na ta način pa bodo prekinili tudi intenzivno priseljevanje gradbenih delavcev v našo občino. Tako bo Vegrad ob koncu prihodnjega leta, ko bo stekla proizvodnja v novem tozdu, zaposloval že okoli 2500 delavcev. S tem se bo uvrstil med srednje velike gradbene delovne organizacije v Jugoslaviji. Prepričani so, da bodo imeli tako večje možnosti pri izobraževanju kadrov, pri pridobivanju kvalificirane delovne sile in obvladovanju poslovnih in tržnih sistemov v tej republiki. Po sedanjih cenah ocenjujejo, da bo znašala naložba v Odžaku 360 milijonov dinarjev. Prepričani so, da bo postal Vegrad preko nove temeljne organizacije združenega dela še bolj prisoten na celotnem jugoslovanskem trgu, da bodo razvili intenzivno tržno dejavnost v operativi in s pomočjo sodobnih industrijskih programov sposobni graditi tudi velike in zahtevne objekte. Kot poudarja pomočnik direktorja za tehnične zadeve delovne organizacije Vegrad Miroslav Buk-vič, pa skušajo s to investicijo preprečiti tudi stagnacijo te delovne organizacije v dolini in celotni republiki. Zavedajo se, da je Titovo Velenje zgrajeno in da tu lahko upajo le še na gradnjo posameznih objektov. Razvoj delovne organizacije zahteva od njih, da se usmerijo na celoten Jugoslovanski in svetovni trg. Investicija v Odžaku je prav gotovo korak bliže k temu cilju. O investiciji v Odžaku so se delavci Vegrada osebno izjavljali na referendumu, ki je bil pretekli petek. Nadaljne aktivnosti so bile določene že z investicijskim programom. Ker je referendum uspel, bodo takoj pristopili k izdelavi projekta objekta in tehnologije. Sledila pa bo pospešena gradnja. Proizvodnja naj bi v Odžaku stekla že sredi prihodnjega leta. Mira Zakošek Delavci Vegrada so se na referendumu odločili za Investicijo v Odžaku Brivnice in česalnice Lokali skoraj povsem dotrajani 55 zaposlenih v delovni organizaciji Brivnice in česalnice Titovo Velenje je sicer preteklo leto ugodno sklenilo. Že v začetku tega lela pa ugotavljajo, da načrtovanih rezultatov za letošnje leto ne bodo uresničili. V petih frizerskih salonih (od tega so trije v Titovem Velenju, dva pa v Šoštanju) in dveh pralnicah so zaposleni prigospodarili 196 tisoč 950 dinarjev celotnega prihodka, dohodek je znašal 153 tisoč 450 dinarjev, čisti dohodek pa 128 tisoč 450 dinarjev. Porabljena sredstva so bila večja kot v letu poprej. ,,Če govorimo o uspehih gospodarjenja v letu 1982 se zaposleni v Brivnicah in česalnicah ne moremo prav posebej pohvaliti, čeprav je bil naš prihodek takšen kot smo ga načrtovali. Dovolj pove že podatek, da smo za poslovni sklad namenili borih 6 tisoč 800 dinarjev. Se precej slabše pa se nam piše v tem letu in že sedaj vemo, da načrtovanih rezultatov gospodarjenja za leto 1983 ne bomo dosegli. Delovni program za to leto smo sila težko sestavili, saj še do danes ne poznamo pogojev poslovanja, ne vemo, kakšna bo prcskrbljenost z materialom; za zdaj je zelo slaba. Tudi cene komunalnih storitev niso znane. Od vsega tega pa so v veliki meri' odvisni naši poslovni rezultati," je povedal v uvodu direktor te delovne organizacije Ivan Čuden. Sprejeti ukrepi in neugodna gospodarska gibanja so našim frizerjem krepko zagodla, .saj so surovine za izdelavo materiala skoraj vse iz uvoza. V zadnjih treh mesecih niso v velenjskih salonih od dobavitelja Ilirije Vedrog Ljubljana dobili ničesar. Zaradi pomanjkanja materialov, zlasti preparatov, v njihovih frizerskih salonih, kjer iščejo stranke njihove storitve, odklanjajo. ,,Pri vsem tem pa nismo nič krivi. Če nam dobavitelj ne more preskrbeti materiala, smo tudi mi nemočni. Osebni dohodki zaposlenih so vezani na uresničitev zastavljenih ciljev. Naš sistem nagrajevanja je tak, da vsak zasluži toliko kot dela. Ker pa potrebnih preparatov, šamponov, lakov in barv, torej osnovnega materiala za našo branžo nimamo, je ogrožena še socialna varnost delavcev. Da je položaj še slabši, nimamo denarja niti za enostavno reprodukcijo. Zanimanje za naše storitve je v Titovem Velenju in Šoštanju kar veliko, mi pa strankam kljub prizadevanjem ne moremo ustreči," je opisal ne-rožnat položaj naših frizeijev direktor Ivan Čuden. Tudi varčevanje na vsakem koraku, sprejeti dodatni ukrepi ne vodijo zaposlenih do željenih rezultatov. Kot pravijo, se stabilizacijsko obnašajo več let, saj drugače še dalj časa ne bi mogli normalno delati. ,,Na porabo materiala ne moremo vplivati, kajti za vsako storitev je predpisana količina porabe tega ali onega materiala. Niti osnovnega ročnega orodja naši frizerji nimajo. Da raje ne govorimo o opremi lokalov, ki je že skoraj povsod dotrajana. Vse to smo namreč prej kupovali v sosednjih državah. Če bi imeli boljše pogoje za delo, bi gotovo dosegli načrtovane cilje, celo presegli bi jih lahko. Tako pa se bomo morali opirati, po petih letih samostojnosti, na druge, kar pa za delo v prihodnje ni najbolj spodbudno. Preti nam izguba in z njo sanacijski program. Toda, tudi ta nas ne bo rešil, če ne bodo naši saloni bolje oskrbljeni z materialom," je še dodal Ivan Čuden. V pralnicah te delovne organizacije ni položaj nič boljši. Praška imajo vsaj za enkrat dovolj, cene storitev v teh obratih pa so tako nizke, da komaj pokrijejo vse stroške. Pralnici pa bi bili potrebni še temeljite preobnove. Kot kaže, zaposleni v delovni organizaciji Brivnice in česalnice nikakor ne morejo iz začaranega kroga. Rešitev oziroma rdeča nit je le material. ,,Potrudili se bomo, da bi ta kritični položaj vsaj malo omilili, seveda če bo osnovnih potrebščin za nemoteno delo dovolj. Vse pa je odvisno tudi od tega, kakšne cene bomo lahko uveljavljali in kako bodo naše težave razumeli občinski upravni organi. Povem naj, da smo v preteklem letu povečali cene našim storitvam le za 13 odstotkov in so najnižje daleč naokoli. Družbena raven naših občanov pa je višja kot drugje," je ugotavljal direktor delovne organizacije Brivnice in česalnice Ivan Čuden. V letošnjem letu so kljub neroznatem' položaju in nikčkaj razveseljivih napovedih dobavitelja zaposleni načrtovali 10 odstotno povečanje delovnega programa od ianskega, za štiri odstotke pa bi radi zvišali osebne dohodke. T. P. -r žšk A Zaradi pomanjkanja materiala stranke odklanjajo 4. stran ★ fiaS C35 V središču pozornosti Titovo Velenje * 17. marca 1983 Dom za varstvo odraslih Za 14 odstotkov višje cene V domu za varstvo odraslih Titovo Velenje je našlo svoj drugi dom 160 oskrbovancev, delavcev, ki opravljajo domsko varstvo pa 42. Čeprav so se zaposleni srečevali z vrsto težav, so kazalci gospodarjenja tega kolektiva kljub vsemu ugodni. ,,Če pogledamo naš letni izračun, vidimo, da smo dokaj dobro gospodarili. Največ denarja smo za pokritje vseh stroškov, ki pa niso bili prav majhni, pridobili od samoplačnikov (to je 59 odstotkov vsega dohodka), le 23 odstotkov dohodka je prispevala zdravstvena skupnost in samo 15 odstotkov dohodka doma je primaknila občinska skupnost socialnega skrbstva. Dobremu delu zaposlenih in skrbnemu gospodarjenju se lahko zahvalimo, da smo preteklo leto uspešno sklenili. Veliko domov za varstvo odraslih v Sloveniji je namreč v letu 1982 slabo poslovalo. Napori in prizadevanja vseh delavcev našega doma so se nam bogato obrestovali, saj smo bili kos vsem težavam, ki so se pri delu porajale. Tu mislim predvsem na nenehno zviševanje cen uslug, višja je bila v preteklem letu cena energije, živil in še nekaterih drugih potreb, ki so potrebne za oskrbo velike družine, kot je naša. Prilagajanje na kar se da varčno gospodarjenje nas spremlja še od leta 1975 dalje, ko je dom začel svoje delo," je ocenila gospodarjenje v letu 1982 doma za varstvo odraslih direktorica Marija Lešnik. Zaradi večjega povpraševanja po domskem varstvu, kot pa je bila takratna zmogljivost doma, so se zaposleni odločili za gradnjo prizidka, ki so ga aprila lani predali svojemu namenu. Z dograditvijo so kar za 50 odstotkov povečali zmogljivost doma. V novem delu doma so pridobili prostor predvsem za ležeče oskrbovance in za tiste, ki so želeli bivanje v domu z enoposteljnih sobah. Da je bila gradnja prizidka upravičena, je pokazalo že poslovanje v prvi polovici preteklega leta, saj je bil proti pričakovanju ta del doma popolnoma zaseden. V dom lahko sedaj sprejmejo 180 oskrbovancev. Takšna zmogljivost naj bi po predvidevanjih pokrila potrebe po domskem varstvu v občini Velenje do leta 1985. ,,Dom ima kar visoko družbeno raven. Če primerjam cene bivanja v drugih domovih v Sloveniji, lahko rečem, da niso prav visoke. To pa zaradi tega, ker so družbenopolitične skupnosti naše občine prispevale denar za to naložbo. V ceni oskrbnega dne je tako le tisto, kar potrebujemo za življenje, niso pa zajeti krediti in druge anuitete" je dodala direktorica Marija Lešnik. In kakšne so cene bivanja? V primerjavi z lanskimi so letošnje za 14 odstotkov višje. Tako je za bivanje v enoposteljnih sobah za dnevno oskrbo treba odšteti 329 dinarjev. Teh sob je v novem delu največ in so polno zasedene. Zanje pa je tudi največje povpraševanje. V starem delu doma za varstvo odraslih Titovo Velenje prevladujejo dvoposteljne sobe. Za bivanje v teh morajo oskrbovanci plačati 257 dinarjev na dan. Seveda v navedenih cenah niso všteti dodatki za pomoč oskrbovancev, če so ti bolni. Dodatek plačujejo tudi tisti, ki imajo sladkorno ali kako drugo predpisano dieto. Te cene določa skupnost socialnih domov Slovenije in so precej enotne. Tuja nega in pomoč ob bolezni stane oskrbovanca doma 116 dinarjev na dan, delni dodatek za strežbo in pomoč je 74 dinarjev, dodatek za sladkorno dieto znaša 33 dinarjev, za ostale diete pa je treba odšteti še 20 dinarjev na dan. ,,Vsa svoja prizadevanja bomo zaposleni v domu v tem letu vključevali v stabilizacijske tokove, ki jih načrtujeta skrbstvo in zdravstvo. Pri tem se bomo zelo trudili za družbeno .aven oskrbovancev, da zvišane cene ne bi preveč udarile na njihove žepe. Reči pa je treba, da bo to terjalo veliko delovnih naporov prav vseh." je končala pogovor direktorica doma za varstvo odraslih Titovo Velenje Marija Lešnik. T. P. V domu sedaj biva 160 oskrbovancev * Občinska skupnost socialnega skrbstva Višje preživnine in rejnine Pretekli ponedeljek so se sešli na svoji S. redni seji delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. Na dnevnem redu so imeli kar 12 točk, med drugim delovni in finančni načrt te skupnosti za leto 1983, predlog povišanja preživnin in rejnin za letos, razpravljali pa so še o predlogu za povišanje družbeno denarnih pomoči kot edinem in dopolnilnem viru za preživljanje v tem letu. Ocenili so tudi delo centra za socialno delo Titovo Velenje v letu 1982 ter obravnavali delovni program skupnosti za letos. Delegati so v razpravi ugotovili, da je bilo delo skupščine v lansHem letu uspešno, saj je bil storjen velik korak naprej pri podružabljanju dejavnosti socialnega skrbstva. Pri izvajanju programov te dejavnosti so se v preteklem letu mnogo bolj kot prej vključevali delovni ljudje in občani, humanitarne organizacije ter društva. Vse bolj pa se je uveljavljala tudi svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci. Najpogosteje se je v letu 1982 sestal svet socialnega skrbstva, najmanj enkrat na mesec, organ, ki neposredno odloča o pravicah na področju socialnega skrbstva. Tudi z denarjem, ki so ga imeli pri skupnosti na voljo za načrtovane naloge, so skrbno ravnali. Glavnino sredstev je skupnost pridobila iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih in vračila zavezanih strank. Na nekaterih postavkah finančnega načrta za leto 1982 so se pojavili nekateri presežki. Več denarja kot so načrtovali so pri skupnosti socialnega skrbstva izplačali za enkratne družbeno denarne pomoči, ki jih je v letu 1982 prejelo 617 otrok. Več denarja je skupnost namenila še za oskrbnine v delavnicah pod posebnimi pogoji in za stroške begav-cev, teh je bilo v naši občini lani 16, ter za sprejemališča le teh. Posebej je treba omeniti to. da pri tej skupnosti v letu 1982 ni bilo materialnih obveznosti za organizacijo in izvedbo nege na domu (priprave nanjo so bile predvsem organizacijske), za potrebe sodišča združenega dela ter stroške SLO in družbene samozaščite. Ko so delegati obeh zborov skupščine socialnega skrbstva obravnavali predlog o povišanju preživnin, so poudarili, da so te kljub 28 odstotnem povišanju v tem letu še vedno prenizke in jih je treba med letom uskladiti. Prav tako so mnogo prenizke tudi rejnine. Zaradi nenehnega zviševanja cen in s tem rasti življenskih stroškov sedanja višina rejnin ne zadošča več za pokritje materialnih izdatkov. Predlog višine rejnin sicer predvideva valorizacijo lanskih zneskov za 22,5 odstotkoka, vendar so za pokritje mesečnih življenjskih stroškov na otroka premajhne. Tako naj bi otrok do 2. leta starosti prejemal v tem letu 5400 dinarjev. Od 2. do 7. leta 4900 dinarjev, od 7. do 14. leta znaša rejnina 5750 dinarjev, otroci stari več kot 14 let pa bodo prejemali 5770 dinarjev rejnine. V višini rejnine je vključena tudi nagrada rejnikom, ki pa je resnično zelo skromna. Morda prav zaradi tega skupnost socialnega skrbstva naše občine v preteklem letu ni uspela najti niti ene rejniške družine. Višina družbeno denarne pomoči kot edinem in dopolnilnem viru za preživljanje je v letu 1982 znašala 4700 dinarjev, dopolnilni vir pa polovico edinega vira. Zaradi že povišanih cen, gotovo bodo tudi letos cene življenjskih potrebščin poskočile, idosedanja višina ni bila dovolj za pokritje minimalnih življenjskih stroškov. Zato so delegati na seji sklenili, da naj bi od 1. januarja dalje znašala družbeno denarna pomoč kot edini vir 5000 dinarjev, družbeno denarna pomoč kot dopolnilni vir pa 2500 dinarjev. Hkrati so menili, da bo treba tudi te med letom popraviti, in si- cer takrat, ko bo mogoče ugotoviti dotok sredstev in gibanje osebnih dohodkov. Pri ocenjevanju dela Centra za socialno delo so delegati menili, da je ta povsem upravičil svoj obstoj. Delo Centra je bilo v preteklem letu usmerjeno na pet področij, in sicer na varstvo odraslih, najširše področje obsega varstvo otrok in družine. Poleg tega se zaposleni na centru za socialno delo ukvarjajo še z varstvom otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem ravoju, predzakonskim in zakonskim svetovanjem, del aktivnosti pa je usmerjene tudi v dograjevanje in izboljšanje .organizacije ter vsebine socialnega skrbstva v občini. Letošnji delovni program Centra za socialno delo Titovo Velenje je prav tako obsežen in zajema vsa tista področja dela kot lani. Le da bo v tem letu treba pričeti z nego na domu in izvajanjem sosedske pomoči. Seveda bo to zahtevalo tesnejše sodelovanje še z nekaterimi drugimi stanovami. Ob koncu seje so delegati obeh zborov skupščine socialnega skrbstva obravnavali še delovni in finančni načrt te skupnosti za letos. Obseg dela skupnosti v tem letu ne bo nič manjši kot lani. Glavnino denatja bo skupnost namenila za pokrivanje oskrbnin v socialnih zavodih in zavodih za usposabljanje, nekaj za družbeno denarne pomoči, za Center za socialno delo Titovo Velenje ter za delavnico pod posebnimi pogoji. Ta naj bi bila, seveda če bo dovolj denarja, pri osnovni šoli XIV. divizije. Delegati so na seji še poudarili, da mora skupnost presežke iz leta 1982 v višini 62.000 dinarjev poračunati v letošnjem finančnem programu. Letos bo skupnost socialnega skrbstva Velenje dobila nekaj več denarja iz bruto osebnega dohodka zaposlenih, saj je prispevna stopnja za 3 odstotke višja od lanske. T. P. ZRVS OBČINE VELENJE Velik pomen izobraževanja V lanskem maju so na vo-lilno-programski konferenci zveze rezervnih vojaškiR starešin občine Velenje izvolili 17-člansko predsedstvo občinske konference ZRVS, 3-članski odbor za kontrolo materialnega in finančnega poslovanja ter 6-člansko samoupravno sodišče. Delo poteka na različnih področjih, zato imajo štiri komisije, in sicer za idejno-politično izobraževanje, ki zajema splo-šno-vojaško in samozaščitno usposabljanje rezervnih starešin, komisijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, organizacijsko-kadrov-sko ter komisijo za informati-vno-propagandno področje. Zaradi lažjega povezovanja in približevanja ZRVS občanom imajo v občini 15 krajevnih odborov in 11 aktivov ZRVS. Vsi delovni programi, obvezni in dopolnilni, so sestavljeni na podlagi republiškega programa. Osnovni poudarek pa je predvsem na obveznem programu, ki je enak za vso Slovenijo in ga bodo uresničili že v prvem polletju. Zajesen načrtujejo skupaj z drugimi dejavniki praktično vajo s preizkusom znanja, hkrati s tem pa bodo opravili tudi vse ostale akcije iz dopolnilnega programa. V tem Martin Slatinšek letu bodo na temo splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite opravili tekmovanje po vseh krajevnih skupnostih. Sodelovale bodo šole, društva, ekipe organizacij združenega dela in drugi. Sicer pa je dolgoletni in dosedanji sekretar občinske konference ZRVS Velenje ter predsednik komisije za informiranje in propagando Martin Slatinšek povedal naslednje: »Želimo, da bi na sklepnih prireditvah po posameznih tekmovanjih v krajevnih skupnostih. sodelovalo čimveč družinskih članov, če niso že sicer vključeni v tekmovanje. Najboljše ekipe iz krajevnih skupnosti bodo sodelovale na občinskem tekmovanju, najboljša občinska pa na republiškem. Poudariti velja, da so tudi letos teme obveznega programa združene s predavanji, ki jih organizira občinski organ za ljudsko obrambo. Predavanja, ki so organizirana v vseh krajevnih skupnostih, so se pričela 7. marca in se bodo končala do 19. aprila. Občane, zlasti pa starešine, bi spomnil, da je pri izobraževanju nepogrešljiva pomoč revija Naša obramba, ki vsebuje vrsto zanimivih člankov s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. seveda pa ne manjka tudi drugih zanimivosti.« B. M. Zdravstveno varstvo upokojvncev Pomembne zakonske novosti Za starejše občane, še posebej za upokojence, je zdravstveno varstvo nedvomno zelo pomembno področje. Malo je namreč takih, ki v jeseni svojega življenja ne bi kdaj pa kdaj obiskali zdravnika. Zato večino upokojencev zanesljivo zanima, kakšne novosti prinaša zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu. Predvsem nas seveda zanima tisti del, ki govori o prispevkih zavarovancev k stroškom zdravljenja. Od 7. januarja dalje, ko je stopil v veljavo zakon, so prispevka oproščeni le novorojenci, predšolski in šolski otroci, študentje, učenci, ženske ob storitvah v zvezi z nosečnostjo, imetniki partizanske spomenice 1941, odlikovanci z redom narodnega heroja in borci NOB, ki imajo za čas udeležbe v vojni in čas aktivnega ter organiziranega dela v NOB priznanje v dvojnem štetju do 15. 5. 1945, vojaški in civilni vojni invalidi, uživalci stalne republiške in občinske zavarovalnine, španski borci v letih 1936—1939, udeleženci NOB v Grčiji, borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski dobrovoljci iz vojne od 1912—1918, odlikovanci z redom Karadjordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in z zlato medaljo Obilica, brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti ter njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinj- stvu, uporabniki, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti na podlagi enotno dogovorjenih meril skupnosti socialnega varstva Slovenije. Prispevka ne plačajo tudi uporabniki pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je potrebno obvezno zdravljenje, pri malignih rakastih obolenjih, pri sladkorni bolezni, pri duševnih in živčno — mišičnih boleznih ter pri multipleks sklerozi. Plačevali ne bodo tudi tisti, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo v zvezi z nesrečami pri delu in invalidi z več kot 70-odstotno telesno okvaro. Da bi zvedeli kaj več o nekaterih postopkih uveljavljanja zdravstvenega varstva ih o dokazilih, ki jih je potrebno priložiti, nam je vodja strokovne službe občinske zdravstvene skupnosti Velenje, Ivo Blekač o tem povedal naslednje: ,.Zdravstveno varstvo upokojencev zajema zdravstvene storitve, ki so potrebne za ohranitev ali povrnitev njihovega zdravja. Gre za storitve osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti, za zdravljenje in nego na domu, reševalne prevoze in nujne medicinske storitve ter za zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, vključno z zobno protetičnimi deli. Za uveljavljanje pravic mora imeti upokojenec ali njegov ožji družinski član, ki ga upokojenec vzdržuje, izpolnjeno in potrjeno zdravstveno knjižico. Strokovni službi občinske zdravstvene skupnosti je potrebno ob upokojitvi predložiti sklep o upokojitvi in stare zdravstvene knjižice zase in za ostale vzdrževane družinske člane. Če se upokojencu rodi otrok, morajo starši predložiti rojstni list na podlagi česar dobijo zdravstveno knjižico za otroka. Te nastopi otrok, ki je starejši od 15 let, šolanje, je potrebno predložiti potrdilo o šolanju. Knjižica velja samo z zadnjim odrezkom o prejeti pokojnini. Upokojenci imajo tudi pravico do povračila potnih stroškov, ki so jih imeli ob uveljavljanju zdravstvenega varstva. Ustrezni obrazec izda zdravnik v splošni ambulanti, overi pa ga tista zdravstvena ustanova v katero je bil posameznik poslan na pregled ali zdravljenje. Če upokojenec, uživalec pokojnine, umre, imajo svojci, ki poskrbijo za pogreb, pravico do povračila pogrebnih stroškov v višini 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. To pravico lahko prav tako uveljavi pri strokovni službi skupnosti, predložiti pa mora zdravstveno knjižico umrlega, mrliški list in izjavo o tem, kdo je poskrbel za pogreb. Enak postopek velja tudi, če umre družinski član upokojenca. Tudi pri uveljavljanju posmrtnine velja enak postopek, mrliški list pa je potrebno predložiti strokovni službi zdravstvene skupnosti." B. M. Prejšnji četrtek so se na zboru krajanov zbrali prebivalci krajevne skupnosti Center levi breg. Obravnavali so poročilo o delu skupščine in sveta krajevne skupnosti v preteklem obdobju, se seznanili z izvajanjem referendumskega programa in sprejeli delovni program za naslednje obdobje. Med drugim so razpravljali še o problematiki ekonomskih stanarin, o ustanavljanju skupnosti stanovalcev ter izvolili delegate skupščine krajevne skupnosti. B. M. 17. marca 1983 * Titovo Velenje OD TU IN TAM nas CSS * stran 5 Občina Velenje Ustanavljanje skupnosti stanovalcev Leta 1981 je bil v SR Sloveniji sprejet ,,Zakon o stanovanjskem gospodarstvu". V tem zakonu je posebna pozornost posvečena samoupravljanju v stanovanjskih hišah v družbeni lasti. Zakon daje možnost, da se v vsakem družbenem stanovanjskem objektu z več kot pet stanovanji v družbeni lasti, ustanovi SKUPNOST STANOVALCEV, kot temeljna oblika samoupravljanja stanovalcev. Za razliko od dosedanjih oblik samoupravljanja preko hišnih svetov, je skupnost stanovalcev pravna oseba, ki samostojno in odgovorno gospodari s stanovanji v družbeni lastnini, sklepa pogodbe z izvajalci vzdrževalnih in drugih servisnih del v stanovanjskem objektu, planira vzdrževanje stanovanjskega fonda, itd. Samoupravljanje v stanovanjskih hišah je sestavni del socialističnega samoupravljanja v KS.-S skupnostmi stanovalcev bomo bistveno poglobili samoupravljanje v KS prav na tistem področju, kjer je bila do sedaj krajevna samouprava, zlasti v mestnih KS, najbolj okrnjena. Kdo ustanovi skupnost stanovalcev in za kakšno območje? Skupnost stanovalcev ustanovijo stanovalci v enem ali za več stanovanjskih objektov skupaj s posebnim sklepom. Sklep se sprejme na zboru stanovalcev. V sklepu se opredeli, kakatere stanovanjske objekte bo povezovala dotična skupnost stanovalcev in s katerim dnem le-ta prevzame od samoupravne stanovanjske skupnosti v upravljanje določene stanovanjske objekte. Po enotnem rokovniku za celotno občino Velenje morajo biti sklicani zbori stanovalcev, na katerih se bo sklepalo o ustanavljanju skupnosti stanovalcev, najkasneje do 3. aprila 1983. Kot smo že uvodoma rekli, se lahko skupnost stanovalcev ustanovi za eno ali več stanovanjskih hiš z družbenimi stanovanji. Koliko skupnosti stanovalcev bo v posamezni KS, je odvisno od preudarne presoje delovnih ljudi in občanov oz. stanovalcev v družbenih stanovanjih v vsaki KS. Čeprav zakon daje možnost, da se lahko skupnost stanovalcev ustanovi že v stanovanjskem objektu z več kot petimi (5) družbenimi stanovanji, predlagamo, da je smotrneje, če ena skupnost stanovalcev zajame več manjših stanovanjskih objektov, predvsem zato, da bi se zmanjšali stroški administracije (finačno-materialno poslovanje, knjigovodstvo, itd.) in bolje uveljavila načela vzajemnosti pri pokrivanju stroškov vzdrževanja stanovanjskega fonda med manjšimi stanovanjskimi objekti. V tej smeri je tudi izdelan predlog števila skupnosti stanovalcev po posameznih KS. Seveda pa lahko ima skupnost stanovalcev tudi svoje enote. Organi skupnosti stanovalcev: Organi skupnosti stanovalcev so: — zbor stanovalcev, kot najvišji organ in — hišni svet, kot izvršilni organ skupnosti stanovalcev, — samoupravna delavska kontrola. To pomeni, da mora zbor stanovalcev na svoji ustanovni seji skupnosti stanovalcev izvoliti tudi nov hišni svet in predsednika hišnega sveta. Zakon izrecno določa, da je predsednik hišnega sveta zakoniti zastopnik skupnosti stanovalcev. Predsednik hišnega sveta je pooblaščen tudi za sklepanje pravnih poslov. Podrobnejša določila so opredeljena v statutu skupnosti stanovalcev. Prav zaradi pomembnosti nalog, ki jih prevzemata hišni svet in njegov predsednik, kaže že pred zbori stanovalcev evidentirati kandidate za te organe. Enako velja tudi za odbor samoupravne delavske kontrole. Samoupravna delavska kontrola nadzira pravilnost dela zbora stanovalcev in hišnega sveta. Odbor samoupravne delavske kontrole izvoli zbor stanovalcev na prvi seji. Podrobnejša določila o delavski kontroli bodo opredeljena v statutu sveta stanovalcev. Vse skupnosti stanovalcev na območju ene KS pa izvolijo še delegate v svet stanovalcev pri skupščini KS. To seveda velja le za tiste KS, na območju katerih se bo ustanovilo več skupnosti stanovalcev. Tudi tu predlagamo, da se v primeru KS z večjim številom skupnosti stanovalcev (levi breg, desni breg, morda Šoštanj) dve ali več skupnosti dogovori za skupnega delegata, ker bodo v nasprotnem primeru svet stanovalcev šteli prav toliko delegatov, kot skupščine KS. Seveda pa naš predlog ni obvezujoč. Naloge svetov stanovalcev morajo biti opredeljene v statutu KS in bodo posebej obrazložene na zborih stanovalcev. Samoupravni akti skupnosti stanovalcev: Da bi lahko skupnost stanovalcev delovala kot pravna oseba in odgovorno gospodarila s stanovanji v družbeni lasti, mora sprejeti naslednje samoupravne akte: 1. sklep o ustanovitvi skupnosti stanovalcev, 2. statut skupnosti stanovalcev, 3. pravilnik o medsebojnih pravicah in obveznostih stanovalcev, 4. pogodbo o prenosu stanovanjskih hiš v družbeni lasti ter »poslovnih prostorov v gospodarjenje skupnosti stanovalcev, 5. pogodba o opravljanju storitev pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in finančno-materialnega poslovanja za skupnost stanovalcev s cenikom storitev. V kolikor pa bi skupnost stanovalcev sama vršila finančno-ma-terialno poslovanje in knjigovodstvo, pa še ustrezne pravilnike s tega področja. Vse te dokumente bodo v delovnem osnutku za skupnosti stanovalcev pripravile strokovne službe stanovanjske skupnosti in DO Ve-kos. V teh službah se bodo izdelali tudi čistopisi teh dokumentov, ko bo končana razprava o le-teh. Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami Že prej smo rekli, da se po ,,zakonu o stanovanjskem gospodarstvu" prenaša gospdarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti na skupnosti stanovalcev. Zelo na grobo lahko rečemo, da gospodarjenje zajema naslednje naloge: — planiranje in odločanje o potrebnih sredstvih za enostavno reprodukcijo, — planiranje in odločanje o obsegu in namenih uporabe sredstev za obratovanje stanovanjskih hiš, — odločanje o tem, katera vzdrževalna dela in opravila bodo stanovalci opravljali sami in katera bodo s pogodbo prenesli na DO Vekos, ali katero drugo organizacijo oz. skupnost. To so le nekatere naloge, podrobneje pa bodo le-te opredeljene v statutu skupnosti stanovalcev. Ker so vsi stroški dobrega ali slabega gospodarjenja s stanovanjsko hišo neposredno odražajo v stanarini, bo prav skrb stanovalcev za očuvanje stanovanj, zlasti pa skupnih prostorov in naprav ter za sprotno odpravljanje vseh pomanjkljivosti, tisti kazalec, ki bo vplival na znižanje ali dvig stanarine. Vsi vemo, da precejšen del stanarine odpade na večja ali manjša popravila v stanovanjski hiši ter na stroške za vzdržvanje skupnih prostorov in naprav (poraba elektrike v stopniščih, vode, ogrevanje skupnih prostorov, urejanje okolice, ipd.). Ker pa vemo, da se mora stanarina v naši občini s 1. 4. 1983 povečati za 40 je vprašanje gospodarjenja s stanovanji še toliko pomembnejše. Zakon sicer dopušča, da ima vsaka skupnost svoj tekoči račun, vendar uveljavljanje tega načela odsvetujemo, saj tudi to predstavlja dodatne stroške, poleg tega pa lastno poslovanje preko tekočega računa nalaga skupnost stanovalcev še dodatne naloge. Občinski svet ZSS Mozirje Obravnava zaključnih računov 82 V pripravah na letošnjo akcijo obravnavanja zaključnih računov so na občinskem svetu zveze sindikatov Mozirje sprejeli vrsto nalog in jih več ali manj uspešno uresničili. Na skupnih sestankih s predsedniki osnovnih organizacij sindikata so podrobno obravnavali izhodišča za obravnavo zaključnih računov. Pri tem so natančno opredelili način vključevanja osnovnih organizacij v akcijo in katerim področjem morajo dati poseben poudarek. Z namenom, da bi bila poslovna poročila čim bolj kakovostna in da bi se akcije povsod lotili kar najbolj resno ter odgovorno, je vodstvo občinskega sveta obiskalo vse delovne organizacije. Na teh sestankih so se s poslovodnimi delavci dogovorili o vseh podrobnostih v zvezi z akcijo, poskrbeli pa so tudi za ostala organizacijska opravila. Delovne organizacije so zahtevne naloge uresničile zelo različno. Ponekod so s pomočjo sindikalne organizacije pripravili resnično kakovostna poročila in veliko pozornosti namenili tehtni javni razpravi po delovnih skupinah in delavskih svetih, svojo oceno pa so dale tudi družbeno-politične organizacije. Sekretar občinskega sveta ZSS Mozirje Franc Boršnak opravljeno delo ocenjujejo takole: ,,Delovnih organizacij, v katerih so nalogo dobro opravili, je bilo letos zagotovo več kot pretekla leta, seveda pa je bilo tudi precej odstopanj. Franc Boršnak, novi sekretar OS ZSS Mozirje Brez sodelovanja družbeno-politi-čnih organizacij so poročila izdelali in obravnavali v Modni konfekciji Elkroj in v nekaterih manjših delovnih organizacijah kjer je takšen način pravzaprav že ustaljena praksa. Letos smo želeli v obravnavanje vkjjučiti tudi organe samoupravne delavske kontrole, vendar zaenkrat kakšnih bistvenih uspehov nismo dosegli. Ze konec lanskega leta smo se odločili za ocenjevanje poslovodnih delavcev in strokovnih služb v zvezi z rezultati gospodarjenja. Akcija se je pričela v Lesni industriji Gorenje-Glin Nazarje, nadaljuje pa se v vseh ostalih organizacijah združenega dela. Kritičen in realen pogled na probleme in napake je seveda zelo različen. Tudi poslovna poročila pričajo, da ponekod vse premalo iščejo notranje rezerve in vzroke za težave, s čimer bi seveda bistveno olajšali razprave na sejah delavskih svetov ii^, drugod. Ob obravnavanju zaključnih računov so na zborih delavcev najbolj poudarjali vprašanje socialne varnosti, zlasti v tistih delovnih organizacijah, ki se srečujejo z nizkimi osebnimi dohodki, povečati pa jih zaradi nizkega dohodka ne morejo. O letošnjih delovnih načrtih so večinoma razpravljali realno, predlagali so tudi ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in za dejansko uresničitev sprejetih .nalog. Delavci vsekakor čutijo in ob- čutijo, da je naš družbeno-eko-nomski položaj težak in da bo še težji. Vsi seveda pričakujejo hitre in učinkovite ukrepe, ki jih ni, razumljivo pa so delavci za to še najmanj odgovorni. Z izgubo sta lani poslovali temeljna organizacija Iverna in delovna organizacija Vez. V lesni industriji so izgubo v proizvodnji ivemih plošč pokrili s solidarnostnimi sredstvi. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da so se v Iverni srečevali z zelo visokim številom zastojev v proizvodnji, ki so dosegli celo 35 odstotkov obratovalnega časa. Strokovnih ocen in analiz o vzrokih za zastoje je ob tem vse premalo. V delovni organizaciji Vez so lani uvedli ukrepe družbenega varstva in težave se počasi izboljšujejo, hitrega skoka iz težkega položaja pa seveda ni bilo moč pričakovati." Dejstvo seveda je, da bo akcija obravnavanja zaključnih računov še bolj uspela, če bodo vsi, ki so zanjo zadolženi in odgovorni svoje naloge dosledno opravili. Delavec namreč mora vedeti kako se deli dohodek in kam se odtekajo sredstva. Brez tega delavci zagotovo ne bodo pripravljeni delati več in boljše ter s tem ustvarjati več dohodka. Vojaške šole in poklici Marljivi obrambni krožki Komisija za usmerjanje mladih v vojaške šole in poklice pri predsedstvu občinske konference SZDL je v zadnjem času močno okrepila svojo dejavnost. Člani komisije so svoje delo pred nedavnim podrobno ocenili, največ pozornosti pa so namenili oblikovanju delovnega programa za letošnje leto in delovanju obrambnih krožkov na osnovnih šolah Gornje Savinjske doline. Zadolženi člani so poročali o svojih obiskih na osnovnih šolah kjer so se pogovarjali o dosedanjem delu krožkov. o njihovih načrtih ter o vključevanju zunanjih sodelavcev, ki naj bi pospešili uresničevanje sprejetih programov. Dogovorili so se. da se bodo v delo krožkov v večji meri kot doslej vključevali rezervni vojaški starešine, pripadniki teritorialne obrambe, oddelek za ljudsko obrambo, borci, mladinska organizacija, aktivisti Rdečega križa in drugi. Vsak od njih bo pomagal pri usposabljanju na svojem strokovnem področju, komisija pa bo pripravila obiske v vojaških šoiah in vojašnicah ter v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje mladim predstavila vse vrste poklicev v JLA. Tako strnjen in oblikovan program naj bi seveda bil trdna podlaga za večjo uspešnost pri pridobivanju mladih za vojaške šole in poklice. Razprava in sklepi so potrdili dejstvo. da na osnovnih šolah namenjajo obrambni vzgoji vse več pozornosti. Takšno delo bo vsekakor moralo obroditi sadove. To bi bilo nujno zlasti zato. ker že dolgo ne velja več prepričanje. da Slovenci nismo dobri starešine. To smo navsezadnje dokazali tudi med narodnoosvobodilno borbo. Vesti iz mladinske organizacije Sodelovanje z zamejskimi Slovenci V priprave na referendum za uvedbo 3. samoprispevka v mozirski občini se vključuje tudi mladinska organizacija. V soboto popoldne je bila v nazarskem delavskem domu seja predsedstva občinske konference ZSMS Mozirje na kateri so mladi Gorenje Savinjske doline najprej obravnavali osnutek program 3. samoprispevka in izoblikovali svoja stališča. Prav tako so obravnavali osnutek družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Mozirje in ocenili potek letošnjega pohoda po poteh 14. divizije. Zaključka seje so se udeležili tudi predstavniki zamejskih mladincev iz Železne Kaple. Mladi z obeh strani meje so se pogovarjali o možnih oblikah tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Pri tem so našli veliko skupnih točk in jih podrobno opredelili, v bližnji prihodnosti pa bodo poiskali možnosti in načine za njihovo uresničitev. Načrtov je dovolj na kulturnem. športnem področju, pri pohodih in delovnih akcijah ter drugod. Seveda to ni vsa dejavnost mladih mozirske občine v tem času. V petek popoldne sta občinska konferenca ZSMS in Zgomjesavinjska kmetijska zadruga v Gornjem gradu pripravili kviz z naslovom »M ladi in kmetijstvo«. Mladi zadružniki Gornje Savinjske doline so preverili svoje znanje o kmetijskem strojništvu, poljedeljstvu, živinoreji in o svojem družbeno-poli-tičnem vsakdanjiku. Največ znanja so tokrat pokazali mladi zadružniki iz Luč. Za zavzetim delom je pričel tudi center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci. Mladi tudi letos načrtujejo vrsto mladinskih prostovoljnih delovnih akcij, ki seveda terjajo primerne priprave. Brigada Slavka Slandra se bo letos udeležila zvezne mladinske delovne akcije »Vipavska dolina '83«. mladi pa načrtujejo tudi lokalne delovne akcije na Golteh. v Robanovem kotu in drueod. f , > - Brigada Slavka Slandra se je doslej še vedno izkazala. OK ZKS Idejna in akcijska usposobljenost Včeraj popoldne so se v nazarskem delavskem domu na seji zbrali člani občinskega komiteja zveze komunistov Moziije. Osrednjo točko dnevnega reda so namenili sprejemu nalog in ukrepov za povečanje idejne in akcijske usposobljenosti komunistov v občini Mozirje. Predlog je pripravila komisija za organiziranost in razvoj pri občinskem komiteju. Obravnavali in sprejeli so zaključni račun komiteja za lansko leto in se na koncu soočili z nekaterimi kadrovskimi zadevami. Gasilsko društvo Nazarje Doslej najuspešnejše leto V zgodovini nazarskega gasilskega društva bo moralo biti leto 1982 zapisano z velikimi črkami. Lanskoletnih dosežkov namreč zlepa ne bodo zmogli ponoviti. Prva in najpomembnejša delovna naloga nazarskih gasilcev je bila končati izgradnjo novega doma. Takšen je bil namreč sklep prejšnjega občnega zbora. Nekateri člani so z bojaznijo gledali na gradbišče, saj bi bilo zares težko verjeti, da bodo naslednji občni zbor lahko opravili v novih prostorih. Člani upravnega odbora društva pa niso klonili in so bili trdno odločeni vztrajati. S celjskim Ingra-dom, ki je dom gradil, so se dogovorili, da bodo manj zahtevna dela opravili sami in s tem zmanjšali stroške. S prostovljnim delom je pri gradnji doma pomagalo več kot 70 članov, nekatere pa vendarle velja pohvaliti. Nad 500 prostovoljnih delovnih ur so za dom žrtvovali Franc Grudnik, Branko Fekner, Dane Štrucl, Viktor Kolar, Radko Krajner, Janez Klopčič, Edi Papež, Srečo Urtelj, Mirko Hren, Slavko Volovšek in Anton Žagar. Pohvaliti velja tudi izvajalca, ki je dela opravil v predvidenem roku. Celot- na vrednost doma s toplotnim ogrevanjem je 12.151.000 dinarjev in je v celoti plačana. Težko bi seveda uspeli zgraditi prostoren in sodoben dom, če ne bi bili deležni izdatne pomoči. Zahvalo. zaslužijo Lesna industrija Gorenje-Glin — tozd Zagarstvo, Gozdno gospodarstvo, krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL Nazarje ter seveda številni krajani, ki so priskočili na pomoč. Letos bodo morali nazarski gasilci primerno urediti okolico resnično lepega doma, dela pa morajo opraviti do 18. junija, koga bodo svečano izročili namenu. Kljub temu, da so imeli z gradnjo ogromno dela, ostalih društvenih dejavnosti niso zanemarili. Med drugim so se udeležili vrste gasilskih tekmovanj in pridno sodelovali z občinsko gasilsko zvezo, čeprav menijo, da bi pri delitvi sredstev morala bolj upoštevati najaktivnejša društva. Doslej v svoje vrste niso uspeli pritegniti žensk, zato bo to ena njihovih pomembnih nalog v prihodnje. Prostora in možnosti v novem domu je namreč dovolj. J. P. l3f£atui 9| gasi; U" v. Na nov dom so nazarski gasilci lahko upravičeno ponosni 6. stran ★ nSS CBS NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 17. marca 1983 ANKETA Kulturni center „lvan Napotnik" Velenje vabi na - svečano premiero novega slovenskega celovečernega filma EVA ki bo v petek, 18. marca, ob 20.00, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Režija: Franci Slak, scenarij: Ana Rajh. Igrajo: Eva Ras, Miranda Caharija, Janez Bečina-Benč, Erland# Josephson, Majda Grbac in Neža Simčič. Po predvajanju se bodo predstavili ustvarjalci in se z gledalci pogovarjali o filmu. Pred projekcijo bo kratek ogled Cankarjevega doma. Odhod avtobusa od 17.30 izpred banke v Titovem Velenju. Povratek do 24.00. Cena 250 din, vstopnina vključena. Prijave sprejemamo v knjižnici, pri tov. S. Zupančič. Nekaj prostih mest je še na voljo. Gasilsko društvo Paška vas Izboljšati delo desetin Sredi preteklega meseca so se na rednem občnem zboru zbrali člani gasilskega društva iz Paške vasi. Pregledali in ocenili so svoje delo v preteklem letu ter sprejeli delovni program za letos. S posebnimi uspehi in prizadevnim delom se gasilci Paške vasi ne morejo posebej pohvaliti, saj so popustili prav na tistem področju dela, ki je zanje najpomembnejši — operativi. Zato so v razpravi povedali kar nekaj pikrih na ta račun. Njihove desetine niso nastopile na nobenem občinskem ali meddruštvenem tekmovanju. Za nedelo niso krivi le člani izvršnega odbora operativnega štaba, ampak prav vsi člani društva. V vrste gasilskega društva iz Paške vasi je vključenih čez 100 krajanov, društvo pa obstaja že 62 let. Od desetin so bili v preteklem letu marljivi le pionirji A in B skupine, ki so se pridno urili v gasilskih veščinah. Ostale desetine delujejo le na papirju. Na občnem zboru so člani društva poudarili, da morajo delo na operativnem področju v tem letu precej izboljšati. Vse njihove desetine se morajo letos udeležiti vsaj nekaterih meddruštvenih tekmovanj. Se sreča, da je bilo v preteklem letu na področju krajevne skupnosti Gorenje le en manjši požar, ki so ga uspeli paski gasilci sami ,,ukrotiti" Člani društva so hkrati tudi ugotovili, da njihovo društvo ni najbolje tehnično opremljeno. Manjka jim nekaj sesalnih cevi, C cevi, plezalne vrvi, zelo prav pa bi jim prišlo vozilo s cisterno za gašenje požarov v delu Velikega vrha. Kljub temu, da paški gasilci v preteklem letu niso bili najbolj marljivi, ne smemo reči, da niso ničesar naredili. V letu 1982 so si močno prizadevali pri dokončni izgradnji gasilskega doma, ki je že v zaključni stopnji. Vendar tudi te načrtovane naloge niso v celoti uresničili. Uredili so le okolico doma, asfaltirali dovozno cesto, uredili potrebno kanalizacijo ter opravili še nekatera druga zemeljska dela. V samem domu pa so uredili dvorano, nabili strope in napeljali centralno kurjavo. Skoraj vsa omenjena dela so člani paškega gasilskega društva opravili prostovoljno, saj vsega potrebnega denarja za dom še zdaleč nimajo dovolj. Na pomoč so jim priskočili krajani, ki so darovali les, nekaj denarja sta jim primaknila še svet krajevne skupnosti ter sis za varstvo pred požari. Ne smemo pa prezreti še pomoči gorenjskega tozda Keramika. Za dom so gasilci porabili do sedaj že okoli milijon dinarjev in več kot 2000 udarniških ur. Za dokončno izgradnjo pa jim manjka še okrog 700 tisoč dinarjev. Blagajna društva je skoraj prazna. Čeprav bo nekaj manjkajočega denarja znova primaknila sis za varstvo pred požari, bomo morali tudi sami člani društva krepko prijeti za delo, da bodo končno spravili svoj dom pod streho. Gradijo ga že namreč od leta 1980 dalje, zemljo in projekte zanjo pa so kupjjjže pred petimi leti. Kot so dejali člani društva v razpravi, bi bil dom gotovo že nared, če bi pravočasno dobUi obljubljen denar. Dom bi radi predali svojemu namenu letos, zato bodo morali marljivo delati prav vsi. Poleg izgradnje doma bodo v tem letu gasilci Paške vasi namenili vso skrb operativnemu delu vseh desetin, seveda ne bodo pozabili na izobraževanje svojih članov. Del pozornosti pa bodo paški gasilci namenili krepitvi svojih vrst, saj pravijo: ,,Več nas bo, lažje bomo uresničili vse načrtovane naloge. Naša prizadevanja so že bila poplačana z uspehi, zato nam ne bo težko nadaljevati še z večjo delovno vnemo kot doslej." Ob koncu rednega občnega zbora so pregledali še nalogo o delu in razvoju društva, ki so jo predstavili člani zgodovinskega krožka osnovne šole bratov Letonje. Darilo termoelektrarn Šoštanjski gasilci in pionirji v paradnih uniformah, predstavniki sosednih gasilskih društev ter občinske gasilske zveze, delegacija pobratenega gasilskega društva iz Čazme na Hrvaškem, predstavniki šoštanjskih termoelektrarn in drugih šoštanjskih društev so se pred dnevi zbrali na 104. redni letni občni zbor Gasilskega društva Soštanj-mesto. Poročilo o delovanju gasilskega društva v preteklem letu je podal predsednik Ivan Stvarnik, ki je povedal, da je bilo v lanskem letu kar 13 požarov, pri katerih pa na srečo ni bilo človeških žrtev ali večje materialne škode. So pa zato v lanskem letu imeli kar 31 praktičnih vaj in vsak četrtek že tradicionalni sestanek, na katerem se vsak teden sproti dogovarjajo o tekočih nalogah. Lansko leto so tekmovali tudi v drugih krajih občine in izven nje. Zlasti so se izkazali pionirji, ki so dosegli v skupini A bronasto odličje, v skupini B pa celo zlato, za kar so jim na občnem zboru tudi čestitali ter podelili priznanja in nagrade. Ekipi pionirjev vadita požrtvovalna dolgoletna gasilca Alojz Dob-nik in Branko Uranjek. V Titovem Velenju in Mozirju so sodelovali tudi v akciji Nič nas ne sme presenetiti. Z udarniško akcijo so pomagali še pri gradnji gasilskega doma v Šentilju pri Velenju. Meseca julija so skupaj z godbo Zarjo in delegacijo iz pobratene Čazme sodelovali na proslavi 110-letnice gasilskega društva Spittal ob Dravi v sosednji Avstriji, s katerimi imajo že dolgoletne prijateljske stike. Za svoje člane so lani priredili izlet v Robanov kot, da bi se tako oddolžili za njihov trud in prostovoljno delo. Da bi poživili tudi družabno življenje v Šoštanju priredili v domu Partizana Silvestrovanje in pustno rajanje, kar so abčani sprejeli z odobravanjem. Po poročilih in plodni razpravi je predstavnik Občinske gasilske zveze Stane Brunšek podelil Rudiju Zalezniku in Danilu Čebulu ml. priznanje za 10-letno, Antonu Finkštu in Karlu Napotniku za 30-letno ter Tinetu Turku ml. za 40-letno delovanje v gasilstvu. Delegacija iz Čazme, ki jo je vodil predsednik Krešo Svetoivanec, pa je šoštanjskim gasilcem podarila tapiserijo z narodno nošo njihovega kraja. Predsednik Ivan Stvarnik je veteranom Francu Srebotniku, Francu Gorčanu, Martinu Turku in Milošu Volku, dolgoletnemu gasilskemu funkcionarju, izročil praktično darilo, Milošu Volku pa so izrekli še posebne čestitke ob njegovem visokem 80-letnem življenjskem jubileju. Nato je predsednik delavskega sveta šoštanjskih termoelektrarn Jaro Vrtačnik šoštanjskim gasilcem v krajšem svečanem nagovoru predal ključe novega najsodobnejšega gasilskega avtomobila, ki lahko pripelje na kraj požara 6000 litrov vode in specialne pene za gašenje. Mimogrede naj omenimo, da je novi avtomobil vreden kar 400 starih miljonov. Starega pa so gasilci podarili sosednemu društvu v Lokovico. V. K. nizacijah, bila članica Okrajnega ljudskega odbora Šoštanj in Mozirje, odbornica okrajnega plenu-ma AFZ, Mestnega ljudskega odbora Šoštanj in delegat za okrajno skupščino. V zahvalo za njeno vsestransko družbeno politično delovanje ji je Krajevna skupnost Šoštanj ob praznovanju krajevnega praznika 8. oktobra 1977. leta kot prvi podelila najvišje priznanje šoštanjski grb z listino. Ko sva se tako v nevezanem pogovoru spominjala številnih lepih trenutkov njenega življenja mi je povedala, da vse do 80. leta starosti ni bila nikoli resno bolana, le zadnja leta ima precejšnje težave z očmi. Dejala mi je celo, da je še pred dnevi, ko je brisala prah po omarah, nerodno padla s stola in se nekoliko udarila, kar jo seveda boli, a ne tako, da bi zaradi tega počivala. Res neverjetno trdnega zdravja (čeprav so ji v mladosti prerokovali drugače), srebrno belih las, katerim se lepo podajajo živahne rjave oči, je Čilka Trobej vsa gibka in mladostno bistra ter polna življenjskega optimizma ob koncu letošnje zime dočakala svojo 90. pomlad. K temu visokemu življenjskemu jubileju naj veljajo tudi naše iskrene čestitke z eno samo željo, da bi jo še dolgo čilo in zdravo srečevali na šoštanjskih ulicah. Viktor Kojc pripravili kratek kulturni program s plesom in pomladnimi pesmimi, skratka prikazali bodo prihod pomladi. Ples bo v dvorani TVD Partizan Šoštanj, pričel pa se bo ob 20. uri. Vstopnice po 100 dinarjev lahko dobite tudi v predprodaji v trafiki na avtobusni postaji Šoštanj. A. B. Veselimo se pomladi Še nekaj dni nas loči do koledarskega začetka pomladi, sicer pa je sonce s svojim toplimi žarki naravnost vabi na plan. Š pomladjo prihajajo tudi najrazličnejša opravila na vrtovih, v sadovnjakih in še kje. Tisti, ki takšnih opravkov nimajo, bodo lepe dneve seveda izkoristili za krajše izlete in sprehode ter se tako ali drugače razvedrili. Kaj bodo počeli v prvih spomladanskih dneh smo povprašali nekatere naše občane. tnim staršem bom pomagala pri različnih delih. zlasti zunanjih. Seveda je v tem času tudi sicer veliko dela. Kadar hodim po mestu pa me moti. kako je naše okolje vse bolj zanemarjeno; zlasti to velja za parke in zelenice. Prav bi bilo. da bi jih v tem času znova uredili.« RAFAEL KOPUŠAR, usnjarski inže-^^^^^^ nir iz Škal: ^MPMMP »Doma imam manjši vrt, ki g^ enem pa je to koristno opravilo, saj kljub majhnosti vrta doma pridelamo potrebno zelenjavo. Ob današnjem pomanjkanju teh in onih izdelkov je to še toliko pomembnejše. pomeni pa mi tudi prijetno sprostitev po napornem delu. Menim, da so komunalci precej zanemarili čiščenje ulic in okolice v središču Titovega Velenja in Šoštanja. Jasno pa je tudi, da čisto okolje ni le skrb komunalcev, temveč naša skupna naloga, saj vse prevečkrat zanemarjamo ali uničujemo naše zelenice.« IVAN MAJ-DIČ, upokojenec iz Titovega Velenja: »Živim v domu za varstvo odraslih in zato v pomladanskem času nimam posebnih obveznosti. Kljub temu pa sem zelo vesel, daje zime konec in da sonce že tako močno greje. Zelo rad namreč hodim v naravo, še zlasti zato. ker imam močno astmo in mi sveži zrak zelo prija. Sedaj, ko se zima počasi poslavlja, so parki in ulice še precej neurejeni, vendar upam. da bodo odgovorni s pomočjo vseh občanov v teh mesecih postorili tudi to. Trdim pa vseeno, da je naša okolica, razen redkih izjem, dokaj lepo urejena.« IVANKA KO-LAR, prodajalka tobačnih izdelkov iz Titovega Velenja: »Trenutno je hčerka bolana in zato pazim -----vnučka. Sedaj. ko sonce že tako močno greje, si bom skupaj z njima seveda privoščila krajši izlet. Zelo rada imam namreč naravo in poleti ludi planinarim. Zelo me moti. da ljudje tako malo spoštujejo naravo in našo okolico, kar je v mestu še bolj očitno. Menim, da je čistoča iz leta v leto slabša. Tudi skrajšane poti po zelenicah, ki si jih ljudje kar sproti izmišljajo, nam niso v ponos.« B. Mugerle Morda jim bo le uspelo letos predati dom svojemu namenu Šoštanj V sredo 9. marca je znana družbeno politična delavka in upokojenka ravnateljica osnovne šole Šoštanj Cilka Trobej med prijatelji in znanci praznovala svoj visoki 90-letni življenjski jubilej. Čeprav še uradno zima, je bil ta deveti marec izredno pomladansko topel kakor je bilo toplo pri srcu njej in nam ter številnim delegacijam iz Šoštanja pa tudi iz Celja in drugih krajev, ki smo ji prišli čestitat ob njenem tako visokem življenjskem prazniku. Cilka Trobej je bila skoraj 40 let naša šoštanj-ska učiteljica in upraviteljica, ki je v narodno zavednem duhu v ljubezni do ljudi, narave ter likovne, pevske in dramske umetnosti vzgajala generacijo za generacijo. Bila nam ie ne le vzgoiteljica in učiteljica ampak tudi druga mati zato jo vsi izredno spoštujemo, cenimo in jo imamo radi. Tudi Kajuh ter znana družbeno politična delavka Olga Vrabič sta bila 4 leta njena učenca in tudi ona ji je ob tem visokem jubileju iskreno čestitala. Poleg številnih prijateljev jo je obiskala tudi delegacija rdečega križa, krajevne skupnosti, Zveze borcev in predstavniki ter učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol, ki so ji v skromno zahvalo prinesli šopke cvetja. Njeno stanovanje je bilo polno rož, predvsem pa tiste ljudske topline, ki jo človek čuti iz spoštovanja do svoje nekdanje učiteljice, ki nas je usmerjala v življenje, učenje, delovne navade ter medsebojno spoštovanje in ljubezen. Jubilantka se je rodila v znani učiteljski družini Ceciliji in Alojzu Trobeju 9. marca 1893. leta v idilični vasici Šentilju pri Velenju, kjer je bil njen oče 18 let in nato še v Šoštanju 19 let šolski upravitelj in 90. let Cilke Trobej častni občan. Na njena otroška leta jo spominja lep akvarel tega kraja, ki ga je dobila v dar ob svoji 60-letnici. Pa tudi sicer je njeno šolskih dolžnosti opustila. Nad posteljo ima relief mrtvega Cankapjž, delo akad. kiparja Ivana Napotni-ka in še dva njegova kipa ter izre- svetovali milejše podnebje, zato je leja 1913 nadaljevala študij v Gorici, kjer je dve leti kasneje tudi uspešno maturirala. Prvo delovno mesto je dobila na šoštanjski osnovni šoli leta 1915 kot volonter-ka, nato pa je bila učiteljica od leta 1916 pa vse do okupacije, ko je do leta 1945 ostala brez zaposlitve. V času službovanja pred drugo svetovno vojno je bila aktivna va-diteljica pri Sokolu, režiserka v dramatskem društvu, pevka in vneta planinka, tajnica Ciril-Meto-dovega društva in dolgoletna knjižničarka ljudske knjižnice. Med okupacijo je aktivno podpirala OF in NOB, za kar je bila že leta 1945 sprejeta v KPS. Se večje obveznosti pa je sprejela takoj po osvoboditvi, saj je bila že 12. maja 1945 imenovana za upraviteljico osnovne šole, 23. junija istega leta pa jo je okrajni odbor OF Šoštanj imenoval še za načelnico prosvetnega odseka pri okrajnem odboru OF Šoštanj. Funkcijo upraviteljice šole je opravljala vse do 1. julija 1952. leta, ko je stopila v zaslužen pokoj. V času službovanja po osvoboditvi je poleg ravnateljevanja opravljala še druge odgovorne funkcije v številnih množičnih orga- Pomladni ples Cilka Trobej kot mlada učiteljica stanovanje opremljeno z umetniškimi slikami, ki jih je sama naslikala še na učiteljišču pod mentorskim vodstvom akad. slikarja Antona Gvajca, a je slikanje žal kasneje vsled drugih številnih izven- dno bogato zbirko leposlovnih in strokovnih knjig. Kakor oče, sestra in brat se je tudi ona odločila za. učiteljski poklic in se vpisala na učiteljišče v Mariboru. Zaradi šibkega zdravja pa so ji zdravniki Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Šoštanj in Turistično društvo Šoštanj bosta pripravila v soboto, 19. marca, POMLADNI PLES. Za dobro razpoloženje se bosta trudila ansambel UTRIP in mladinci, ki pripravljajo vrsto družabnih iger z lepimi nagradami in presenečenji. Gostje večera, člani folklorne skupine ,,Oljka" iz Smartnepn oh Paki, pa bodo za to priložnost 17. marca 1983 * Titovo Velenje Kultura nas cas * stran 7 26. srečanje mladin pevcev občine Velenje Izredno uspela revija V soboto je bilo v kulturnem domu v Titovem Velenju spet veselo in prepevajoče. Mladi iz vse občine so se zbrali na svojem 26. srečanju, da bi zapeli sebi, svojim materam, znancem in sovrstnikom. Teh, poslušalcev namreč, je bilo, kar je zadnja leta tudi že običaj, dosti več kot pa jih lahko sprejem naša dvorana. In tudi zato je bilo pevcem in njihovim materam malo bolj vroče, kot so si želeli. Bili so kljub temu vsi veseli in ponosni, saj jih je poslušalo toliko ljudi. Vsi so se močno potrudili, da so zapeli kar najlepše. Vrsto zelo uspešnih pevskih nastopov so pričeli najmlajši iz »Najdihojce«, ki so bolj kot kdajkoli prej »vžgali«. Sledili so jim otroški zbori iz vseh osnovnih šol (8 po številu). Tudi ti so naši stari znanci, ki so prav tako pokazali, da so vse leto vestno vadili. Za- prijetno presenečenje so poskrbeli mladinski zbori (6), med katerimi smo se razveselili »novincev« iz osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja in osnovne šole Miha Pintar-Toledo Titovo Velenje. Prav nič se jima ni poznalo, da imajo »nove« zborovodje in da so po nekaj letih spet pričeli z večglasnim petjem. Želimo jima, da bi s tem začetim poletom nadaljevali in še razvijali v mladih tisto najžlahtnejše — veselje do glasbe, posebej do lepega petja. Koncert so končala dekleta z Gimnazije, ki so pokazale, da se vendarle š^niso utrudile, da marljivo vadfe za zvezno tekmovanje, ki bo od 3. do 5. junija v Celju. Prepričani smo, da se bodo tudi tokrat izkazale. Po koncertu je bil tudi krajši strokovni pogovor z zborovodji in njihovimi ravnatelji. na katerem sta sodelovala tudi profesor Egon Kunej iz Celja in profesor Branko Rajšter iz Maribora. Oba sta večkrat poudarila izredno uspelo revijo. na kateri ni bilo nikogar, ki se ne bi posebej potrudil. Čestitala sta pevcem, zborovodjem. organizatorjem in na koncu izjavila: »Ja, ko bi imeli takšne pevske revije tudi drugod!« Torej še enkrat mladi pevci in zborovodje: iskrene čestitke za vaše lepo petje. O njem se boste sami lahko prepričali 25. marca 1983, ko se boste ponovno SREČALI — to pot boste v dvorani sami — VI PEVCI! Prihajali boste iz dvorane na oder, zapeli, se vračali v dvorano in prisluhnili sovrstnikom. O tem, da se boste tudi tokrat potrudili, ne dvomimo. NA SVIDENJE Ivan Marin Moški pevski zbor iz Smarthega ob Paki Priznanje spodbuda za boljše delo Med nagrajenci kulturne skupnosti občine Velenje ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku so bili tudi člani moškega pevskega zbora iz Šmartnega ob Paki, ki so za uspešno in dolgoletno delo prejeli Napotnikovo priznanje. Zbor deluje že več kot 25. let in je sekcija kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. V njem prepeva 15 pevcev. Ta-.kole pripoveduje o zboru njegov dolgoletni vodja Franc Klančnik: »Veselje do petja je med pevci veliko, fantje so resnično zelo prizadevni. Prej smo delali še z glasbeno sekcijo. Na vajah se zberemo vsak četrtek. Kadar pa se pripravljamo za nastop na proslavi ali za kakšno drugo kulturno prireditev, vadimo večkrat na teden.« Moški pevski zbor iz Šmartnega ob Paki prepeva vse vrste pesmi, narodne, umetne, borbene. Pevcev ne manjka prav na nobeni prireditvi v kraju. Vsako leto pripravijo šmarški pevci še dva samostojna koncerta. Ljubiteljem zborovskega petja so se predstavili že skoraj po vseh krajevnih skupnostih Letos so šmarški pevci prejeli Napotnikovo priznanje občine Velenje, prisluhnili pa so jim tudi krajani v sosednih krajih. Na srečanju pevskih zborov občine Velenje je šmarški moški pevski zbor prejel diplomo, posamezni pevci pa priznanja. »Še lepše in bolje bi lahko prepevali, če bi imeli primerne prostore za naše vaje. Tako pa se zberemo kar v eni izmed sob v moji hiši. Upamo, da bomo s preureditvijo šmarškega kulturnega doma dobili streho nad glavo tudi mi,« pravi zborovodja Franc Klančnik. Težko pa se zberejo vsakokrat vsi na vajah. saj so pevci zaposleni in nekateri deljo v treh izmenah. Kot pravijo pevci iz Šmartnega ob Paki. bodo letos gostovali povsod tam. kamor jih bodo povabili. Prav tako vrli člani zbora v prihodnje ne bodo zamudili nobene proslave ali prireditve. Letos se bodo prvič v vseh 25. letih delovanja udeležili velikega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Nanj se že sedaj marljivo pripravljajo. Priznanja, ki so ga prejeli, so seveda zelo veseli, saj jim je vlilo novih moči ter dalo spodbud k še boljšemu kulturnemu ustvarjanju. Dom kulture Titovo Velenje Mama si videla mrtvega psa? rr rr Mama, si videla mrtvega psa v travi? Vprašanje s ceste? Ne, to je vodilna misel gledališkega recitala z izraznim plesom. Skupina mladih velenjskih kulturnikov je posegla na področje, ki se ga umetniki le delno dotikajo in ki se ga v javnem življenju izogibamo. Predstavo si bomo lahko ogledali v soboto, 19. marca 1983, ob 1930 v Domu kulture. Vlado Repnik, ki pripravlja to delo kot scenarist, dramaturg in režiser, je vsebino v kratkem predstavil: »To je drama o nenavadni družini, ki pa jih je danes pravzaprav veliko. Med seboj se vsi poznajo: mati. oče in sin. Vendar v tem skupnem življenju živijo odtujeno, vsak zase, vsakdo v svoji kletki... So torej osebe, mati zrelih let z mladostniškimi ideali, mrtev oče kot žrtev alkohola, sin delikvent kot posledica razmer, ki hodijo drug mimo drugega, živijo skupaj, v samem pa tujci. Prisotna je še četrta oseba, to je vpliv lastnega jaza, v bistvu smrti.« Recitale so prispevali mladi literati, ki objavljajo svoje pesmi v reviji Hotenja (Rozika Čanč, Franjo Frančič, Zdena Gajser, Hinko Jerčič, Ana Job, Boris Kumer Božo, Niko Pavdler, Nada Planinšec. Peter Rezman. Boris Salobir, Ivo Stropnik. Mojca Svoljšak, Maja Vidmar). Nalogo koreografa je prevzela Sonja Lubej, Jana Tajnik in Alenka Košir bosta vsebino podkrepili z izraznim plesom. Za ton in luč bosta skrbela Dušan Brešar in Darko Vidmar. Šepetalka bo Alojzija Mihalinec. Igrali in recitirali bodo Irena Krivec, Miran Rihtar, Janez Skela. Helena Hliš. Vsi, ki se boste odločili za sobotni ogled predstave v Domu kulture, lahko kupite vstopnice že v predprodaji in uro pred predstavo. Biserka Povše 16 šopkov za matere ob dnevu žena ko vidiš v dvorani mnogo poslušalcev ter nasmejanih in vedrih obrazov mamic. Pesmi mladih pevcev znajo navdušiti prav vsakega. Karmen Videmšek: »Pevka v zboru sem že od 4. leta starosti dalje. Prav od takrat pa sodelujem tudi na takih srečanjih. Najprej sem prepevala v zboru vzgojno-varstvene ustanove, danes pa bom zapela v zboru glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Prepevam pa še v mladinskem zboru osnovne šole Gustava Šiliha. Vesela sem, da je danes med poslušalci veliko mamic, saj lahko tako vidijo, kako se mi trudimo celo leto, da jim lahko kar najlepše zapojemo. Tudi s pesmijo jim lahko povemo, kako jih imamo radi. Polna dvorana doma kulture pa nam pove, da se je vredno potruditi in da nam matere rade prisluhnejo.« Karmen Videmšek takrat, ko med nastopajočimi ne bo več sina.« Jožica Pogorevc: »Vabilo na prireditev, kot je srečanje mladih pevcev Šaleške doline, je resnično najlepše darilo ob 8. marcu, ki si ga mati lahko želi. Lani sem se te prireditve udeležila prvič. Bilo mi je zelo všeč, zato sem danes znova med obiskovalci. Prej nikoli nisem slišala za srečanje, pa tudi zanimala se nisem zanj dovolj. Danes bo med mladimi pevci hči. ki obiskuje 2. razred osnovne šole Miha Pintar-Toledo. Z veseljem bom prisluhnila vsem nastopajočim. saj je otrokova pesem zelo lepa in najbolje razkriva čustva do nas. mamic. Z njo otrok želi povedati marsikaj, predvsem pa to, da te ima zelo rad. Prepričana sem. da tudi v prihodnje ne bom zamudila nobenega srečanja mladih pevcev občine Velenje in vsakokrat bo vabilo nanj zame najlepše darilo ob dnevu žena.« Marija Kumer Marija Kumer: »Zborovsko petje mi je že dalj časa zelo všeč. Sama sem prepevala v zboru glasbene šole. Zato je razumljivo, da sem danes med poslušalci. Vse skupaj pa je seveda še mnogo lepše, če na odru zapoje tvoj otrok. Na to prireditev sem danes prišla že četrto leto zapored. Mislim, da je vabilo nanjo res najlepše darilo za naš praznik. Ali je še kaj lepšega kot to, da ti otrok v pesmi izpove ljubezen in se ti tako zahvali za ves trud?!« Slavka Vrčkovnik: »V Titovem Velenju živim že več kot 15 let in prav toliko časa spremljam srečanje mladih pevcev naše občine. In kaj naj rečem o njem? Vse najlepše. Prireditev je pravo doživetje za vse matere in žene. Lepšega darila ob 8. marcu, dnevu žena. si resnično ne bi mogla želeti. Zborovsko petje mi je zelo všeč. Včasih je prepeval v zboru mož. danes pa bo zapela v gi- obrazi mamic, žena — seveda so bili med obiskovalci prireditve tudi očetje, — smo se pomudili še mi. O srečanju mladih pgvcev Šaleške doline, so nam pripovedovale takole: Vilma Dremelj:»Ženakj let sem zvesta obiskovalka srečanj mladih pevcev naše občine. Sin hodi v 7. razred osnovne šole Gustava Šiliha in prepeva v zboru. Vsako leto je za to srečanje večje zanimanje. Kar težko je kupiti vstopnico. Le kako ne. saj ni lepšega kot prisluhniti svojemu otroku, ki zapoje res iz srca. Prireditev sta zveza kulturnih organizacij občine Velenje in glasbena šola pripravila v počastitev dneva žena. Mislim, da je to najlepše darilo za nas, matere in žene. Mnogo večje vredno to, kot pa popivanje ali kaj drugega. Rada poslušam zborovsko petje, zato se bom takih ali podobnih srečanj gotovo še udeležila. Tudi Jožica Pogorevc Slavka Vrčkovnik mnazijskem zboru hči. Mislim, da ni matere, ki ne bi bila vesela povabila na takšno srečanje. To dokazuje tudi število obiskovalcev, ki jih je vsako leto več. Pa tudi sicer je zborovsko petje v naši dolini dobro razvito, saj je potreba po takšnem kulturnem snovanju kar velika.« Ivana Dakič Zveza kulturnih organizacij Velenje in glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje sta pripravila preteklo soboto v počastitev dneva žena 26. srečanje mladih pevcev občine Velenje. Dvorana doma kulture je bila zasedena do zadnjega kotička. Le kako ne. saj gotovo ni mamice, ki ne bi hotela slišati, kako prepeva njen otrok, pa naj si bo malček, šolar ali dijak. Kot je na začetku prireditve dejal tajnik Zveze kulturnih organizacij Velenje Vinko Šmajs je otrokova pesem sonce, ki pretrga jutranje megle in veselo pokuka izza oblakov. Vsi se pesmi veselimo in vsi vemo, daje najbolj neposreden ter odkrit izraz do vas, mater, otrokov glas ki prihaja iz dobrih in drobnih src. Otrokova pesem je dragocena, saj je zapeta iz srca. Slovenci smo narod pevcev. Dokler bo živela pesem med nami, bomo uspešno premagovali vse težave. Med nasmejanimi Vilma Dremelj Ivana Dakič: »Vodim zbor vzgojnovarstvene ustanove Velenje, enota Najdihojca. Na srečanju mladih pevcev sem s svojim zborom letos že 12. Misli, daje prireditev, kot je ta, pravo darilo vsem mamicam za njihov praznik. To je enkratno srečanje, ne samo zanje, ampak tudi za otroke in vse tiste, ki moramo vložiti ogromno truda, da na prireditvi zapojemo kar najlepše. Letos smo se na srečanja pripravljali zelo kratek čas. Delo z mladimi pevci, predvsem predšolskimi, je zelo naporno. Ves trud paje takoj poplačan. Najlepša čestitka materam 8. stran * n8S C35 IZObraŽeVailje ___Titovo VelenJe * "-marca 1983 mesm Usmerjeno izobraževanje Delovna praksa - vi in mi Vse lahko izgubiš, le tega kar veš in znaš ti nihče ne more vzeti! Leto naokoli in lanska novost je letos stalna spremljevalka. Usmerjeno izobraževanje je v svoje tokove zajelo že drugo generacijo. Ponovna delovna praksa v TGO Gorenje, na Vegradu, v Rudarskem šolskem centru ... in drugje. Učenci drugih letnikov se v TGO Gorenje srečujemo predvsem z delom v DSSS. Leto dni mlajši pa prestajajo tisti prvi ognjeni krst, ki smo ga prebrodili mi, generacije pred nami; Začaran krog, prvih preizkušenj o proizvodnem delu, se vrti dalje. Mirko, Ljubo in Matej so se odločili za družboslovni program. Ne iz kakšne posebne želje, ampak v večini zato, ker je nastopil čas odločitve pri izbiri poklica. BOGDAN KOVAČ, živi v Šmartnem ob Paki in obiskuje 1. letnih strojne tehnične šole v Celju. ,,Prakso opravljam v TGO Gorenje, kjer imam tudi štipendijo. Želim se izučiti za strojnega tehnika. To delo opravlja že moj brat in morda je tudi v tem kanček prispevka pri poklicni izbiri. Organiziranost prakse je zelo dobra. Seznanili so nas z varstvom pri delu, z organizacijo Gorenja; organizatorji so nam razkazali obrate in nas razvrstili po tozdih. Delo je zame zanimivo, ker spoznavam različne ljudi in življenje v tovarni. Tu počitek in priče-, tek dela naznanja sirena, v šoli zvonec, vendar sedaj sem utrujen fizično, iz šole pa prihajam s ,,težko" glavo. Včasih se pojavi enoličnost, enaki gibi . . . Vendar tudi za to je poskrbljeno. Delovne prakse ne opravljamo le na enem delovnem mestu, ampak nas prestavljajo na druga mesta; to ya pomeni tudi pestrost in večje znanje!" LJUBO ŠTICA je prav tako zadovoljen! ,,Prvič sem opravljal delo na vukuumiranju. Sodelavec mi je Postani tudi ti naš dopisnik razložil potek dela, čeravno nisem bil tako spreten kot on, mi je šlo delo dobro od rok. Na tej praksi sem tudi praktično prišel spoznavati razne proizvodne procese. O našem delu moramo napisati tudi tri dnevnike. Moram — nič kaj prijetna beseda. In še s tehnično pisavo; vendar več ostane v spominu in bolj je uporabno, če naredimo zapiske. In kaj je lažje: fizično ali umsko delo? Ja, delo na traku je težje. Fizično je napornejše. Ampak tudi učenje je delo in brez dela se ne dosegajo cilji in uspehi." IGOR JUKIČ pravi, da ima praksa velik pomen. Zakaj? Na to so odgovorili že njegovi sošolci. ,,Praksa kot majhne počitnice — vendar veliko se tudi naučimo", pravi Igro, ,.čeravno manjša, nezahtevna dela, pa vendarle koristna." Včasih osem ur kar prepo-.časi mineva, ampak nisem še pomislil, da bi bile te ure v proizvodnji nekoristne." MATEJ KOLAR pa misli drugače. mi všeč. Zakaj? Delavci dobro opravljajo svoje delo in neumno se počutim med ljudmi, ki toliko znajo, jaz pa ne. Seveda ne morem reči, da mi ni ničesar všeč, ker je vedno tudi nekaj dobrega. Za varstvo pri delu je poskrbljeno; vso potrebno zaščito pri delu dobimo. Vendar ne vidim odgovora, zakaj bi bila potrebna praksa v proizvodnji, ko pa tega dela verjetno nikoli ne bom opravljal." MIRKO BRLOŽNIK ,,Zelo me veselita zgodovina in zemljepis in se bom odločil za študij, kjer bosta prisotna ta dva predmeta. A tudi praksa se mi zdi izredno primerna in potrebna. Spoznavam delo, ki mi je bilo tuje, vidim delavca, ki hiti in streže traku in ugotovil sem, da to fizično delo sploh ni tako enostavno, kot sem včasih mislil. Na praksi nam ne dajejo težkega dela in .domov ne prihajam utrujen. Delavci nas sprejmejo prijazno, nam pokažejo in razložijo, kar nam je tuje, kot je komu tuja fizika, zgodovina . . . Na delo se vozim z avtobusom, zato uro prej vstanem. Vendar me to ne moti, grem pa malo prej k počitku. Prepričan sem, da mi bo praksa koristila, in da bom morda kot zgodovinar razumel napore Fizičnega dela in utrujenost delavca po opravljenem delu." Ti učenci opravljajo prakso v tozdu Zamrzovalniki, kjer je zaposlen tudi ADI ČAS. Je obratovod-ja montaže in mentor mladim praktikantom. Razume jih, jim svetuje in kot večina želi vse dobro! O praksi je Adi Čas povedal: ,,Vsi učenci, ki so do sedaj delali pri nas, so zelo pridni in poslušni. V primeru pomanjkanja delovne sile (bolniške, dopusti), jih lahko vključimo v redni proizvodni proces. Prepričan sem, da je to delo mladim v korist, navsezadnje se kaže v njem veliko bodočih življenjskih izkušenj. Kajti pri nas se srečujejo s tistimi osnovnimi predmeti, ki jim bodo ob pravilni uporabi v življenju koristili. Dan ni enak dnevu in tudi človek ne človeku. Morda kritične oči mladih opazijo tudi kakšen nepravilen odnos do soljudi in družbene lastnine; ,,vendar kritika naj ne bc preostra. Predvsem želim mladim praktikantom, da v dneh prakse ne bi odnesli le treh dnevnikov, ampak tudi nekaj več znanja . FRANC PRISLAN opravlja delo Analitika študije dela. Njegova misel o proizvodnem delu: ,,Učenci se po opravljanju proizvodne prakse bojijo fizičnega dela. Mislim, da je to slaba stran te oblike seznanjanja mladine s proizvodnjo." In če napravimo zaključek — ne le trije, štirje, ampak vsi: vi in mi; praktikantje, delavci in vsi, ki ste na tem področju prisotni. Mnenja anketiranih so si podobna, a se tudi razlikujejo. Vsakdo ima pravico do svojega mišljenja in v vsej raznolikosti je ponovno neka podobnost. Morda bodo Matej in še nekateri drugi spoznali smisel proizvodnega dela, v očeh marsikoga pravilno izraža svojo misel tudi tovariš Prislan . . . nekdo pa nemara spet misli tako kot Mirko? Mišljenja so različna, kaj mislite vi??? Biserka Povše namtf Od 14. 3. do 9.4.1983 Paški Kozjak Šola v naravi Tehnični krožki na osnovni šoli Biba Roeck Šoštanj V delavnicah se vedno zbere veliko učencev Učenci petih razredom osnovnih šol tudi letošnjo zimo preživljajo teden dni pouka zunaj šolskih učilnic. Zavodnje, Grmovško.*dom na Pungartu in Partizanski dom, Mozirska koča in Planinski dom na Paškem Kozjaku — za teden dni novi domovi otrok, ki se privajajo tudi novim življenjskim navadam. Ob učenju v naravi na smučeh, si pridobivajo tudi novih spoznanj o kolektivnem delu, po novem dnevnem redu, ki mine brez mamic in očkov. Zato pa so na vrsti dežurstva, pospravljanje sob, učenje v slikoviti okolici, pa tudi smučanja je dovolj in igric in klepetov. Šola v naravi. Tokrat smo obiskali učence 5. c razreda osnovne šole Miha Pintar Toledo, ki so svojo šolo znova organizirali v Planinskem domu na Paškem Kozjaku. Ze pot na Kozjak je dokaj zanimiva. Aleksandra Verbovšek jo takole opisuje: ,,Ob 7.30 smo se z avtobusom odpeljali do Pake. Pot smo nadaljevali peš. Nekateri učenci so s sabo vzeli smučarske palice in se nanje opirali. Pot ni bila tako težavna. Pogovarjali smo se. Na pol poti je Špela tarnala, da jo bolijo noge. Pa je kmalu minila druga polovica poti in zagledali smo kočo. Oddahnili smo si. Čakal nas je topel čaj in malica." Nato so tovarišice razdelile smučarsko opremo tistim, ki je sami nimajo. Začelo se je življenje, šola v naravi. In kako je bilo prvič na smučišču? Ivica Lipnikar o tem: ,,Ko smo prišli prvič na smučišče, je bilo veliko smeha. Razdelili so nas v skupine. Odšla sem v tretjo skupino, kjer je bilo tudi nekaj mojih prijateljic. Imamo dobrega tovariša. Večkrat sem padla na zadnjo plat. Veliko smo se naučili. Smučišče je bilo dobro Ugoden nakup pohištva znanih proizvajalcev Celodnevna osnovna šola Biba Roeck Šoštanj je edina vzgojno-izobraževalna ustanova v naši občini, ki je tesno povezana z združenim delom. Svet šole in delavski svet šoštanjskih termoelektrarn sta pred dvema letoma podpisala poseben samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. »Na naši šoli deluje kar 22 interesnih dejavnosti in vse nimajo pravih pogojev za delo. Prostorska stiska nas sama sili. da iščemo takšne zunanje oblike sodelovanja. Sporazum, ki smo ga podpisali z delavci termoelektrarn določa med drugim tudi to. da nam la delovna organizacija nudi pomoč pri delu krožkov, v materialu, njihovi delavci so mentorji teh krožkov. Krožkarji delajo v njihovih delavnicah. Šola vsako leto pripravi za te,mentorje vsaj dve strokovni ekskurziji, a katerih si udeleženci ogledajo druge šole in delovne organizacije. Na tak način jih poskušamo pridobiti za delo z mladimi.« je za uvod v pogovor povedala mentorica Jožica Ramšak. Streho nad glavo so v delavnicah šoštanjskih termoelektrarn našli kovinarski, lesarski, kemijski in električni krožek celodnevne osnovne šole Biba Roeck. Obiskujejo jih vsi učenci 6.. 7. in 8. razreda te šole. To je približno 70 učencev. »Cilj takšnega sodelovanja in delovanja v teh krožkih je. da učenec spoznava poklice, da se kasneje lažje poklicno odloča. Hkrati spozna delo. ki ga čaka v življenju, se seznani z organizacijo dela v delovni organizaciji in izven šole. Zelo pomembna pri vsem tem pa je sprememba okolja. ki povsem drugače vpliva na krož.karje. ne samo vzgojno, ampak tudi čustveno. Program dela v krožkih je tak. da ustreza sposobnostim učencev 7. in 8. razredov. prilagojen je učnim načrtom. pripravljeno. Všeč mi je, ker imamo vlečnico." Jutranja opravila, telovadba, pospravljanja, umivanje, nato zajtrk, učenje, smučanje, opoldne počitek, nato spet smuka, večerna predavanja, igrice. Ip ne samo to. Na Paškem Kozjaku se je prebijala tudi legendarna Štirinajsta divizija. Tu se učenci spoznavajo z okoljem, z zgodovino. Na dan prihoda XIV. divizije na Paški Kozjak pred štirimi desetletji, so se učenci povzpeli* na vrh špik. Mateja Repnik pohod opisuje takole: ,,Bilo je popoldne po počitku, ko smo se odpravili na Špik. Takoj od koče smo se začeli vzpenjati. Prišli smo do osnovne šole, 'ki smo jo obiskali. Učenci imajo tu zelo dolgo pot do šole. Potem smo se odpravili na Špik. Bilo je veliko snega, zato je bila pot dolga. Ko smo prišli na vrh, smo zapeli nekaj pesmi. Spominjali smo se XIV. divizije, ki je prišla na Kozjak. Kmalu smo se odpravili nazaj. Pot je bila mnogo lažja. V koči smo se naužili toplega čaja. Tako se je končal pohod. Bil je čudovit." Tistega dne, ko smo bili v Planinskem domu, je bilo po urniku predavanje o 90-Ietnici Planinske zveze Slovenije. Magda Zist je mladež, med katerimi so bili tudi mladi planinci, z lepimi diapozitivi popeljala po slovenski planinski poti, od Pohorja do Ankarana. Del teh lepot pa je najti tudi na Paškem Kozjaku, ki so ga mladi doživljali in preživljali po svoje. To je tista prava šola v naravi, ki pomeni tudi šolo za življenje. Ravnatelj, ki nas je spremljal na obisk na Paški Kozjak, Emil Hart-ner, je bil kar nekako slabe volje. Tistega hladnega popoldneva smo se tudi sami odpravili peš od Pake navzgor in se pozno v hladni, mesečni noči vračali v dolino. Mučilo ga je vprašanje, kako bo naslednje leto. Denarja je vse manj za šolo v naravi in obremenitve za starše so vse večje. Res, vprašanje, nad katerim se velja zamisliti. Besedilo in slika: Hinko Jerčič Med planinskim predavanjem — mize 40 % popusta — vitrine, komode 20 % popusta — stoli 10 % popusta — regali 5 do 10 % popusta — ostalo pohištvo (spalnice, kuhinje, oblazinjeno pohištvo) 5 % popusta TOZD Veleblagovnica Nama Titovo Velenje zlasti naravoslovnomatematič-nim predmetom, kot sta fizika in kemija. Sestavili smo ga skupaj z mentorji oziroma vodji teh krožkov.« je pojasnila mentorica Jožica Ramšak. Krožkarji se dobivajo vsak ponedeljek po pouku, in sicer od začetka šolskega leta do konca prvega polletja, saj zaradi obnove krožki ne morejo delati. Kot je povedala naša sogovornica, se krožkarji zelo radi udeležujejo teh »delovnih ur«. Zanimanje zanjeje med učenci zelo veliko in vseh. ki bi radi delali v teh interesnih dejavnostih: ne morejo sprejeti. Mladi krožkarji izdelujejo tiste predmete, ki jih šola potrebuje. Tako so učenci pri strojnem krožku letos naredili ograjo okoli šole. pri električnem so izdelali transformator za poskuse pri pouku fizike, žago za rezanje stiro-pora. uro za odštevanje sekund ter nekaj spajkalnikov.'. Mladi lesarji so naredili valilnice in ptičje kr-milnice za sanatorij Ravne, za čebelarski krožek pa panje. Seveda si lahko naredijo učenci tudi izdelke po lastni želji. Takšna oblika sodelovanja šole z združenim delom ima zlasti v sedanjem usmerjenem izobraževanju pomembno vlogo, ne le da pridobiva in seznanja učence s proizvodnimi pokliqi. ampak jim pomaga še pri razvijanju njihovih sposobnosti za življenje. Velik delež pa ima takšno povezovanje pri odločanju za poklic. Med učenci je za tehnične krožke veliko zanimanje 17. marca 1983 Zanimivosti _nas cas * stran 9 Vlado Šuster Hazim Musič Franjo Jurovič ANKETA Kakšne so naše malice? V tem letu so morale vse delovne organizacije ukiniti vrednostne bone za malico in skušati z»ootoviti tople obroke hrane med delom. To vprašanje smo v velenjski občini uspešno rešili, saj je večina delovnih organizacij to zahtevo sindikata uresničila. Zastavlja se vprašanje ali so topli obroki hrane, ki jih nudijo delavcem v obratih družbene prehrane res takšni kot so potrebni. Delavci na različnih delih potrebujejo zelo različno kalorično vrednost obrokov, kar pa gostinske delovne organizacije največkrat ne upoštevajo. Tudi cena malic v družbenih obratih je precej visoka, tako da morajo delavci v ta namen precej odšteti tudi iz svojih žepov. O tem smo se pogovarjali z našimi občani. VLADO ŠUSTER, ekonomist: »Zaposlen sem na službi družbenega knjigovodstva. V naši službi se lahko vsak odloči, kje bo malical v Košakih, Nami, Paki... Jazjem v Košakih. Kakovostno in količinsko je hrana primerna, zato sem z njo kar zadovoljen, t ena malice je 60 dinarjev, kar se mi zdi sprejemljivo.« HAZIM MUSIČ, rudar: »Delam v jami, kjer seveda ni možno zagotoviti toplega obroka hrane, zato nosim hladno malico s seboj. Največkrat jem salame in kruh. Z bloki, ki jih dobimo na rudniku, pa lahko malicam tudi v našem obratu družbene prehrane, kjer so malice dokaj dobre, skoraj takšne kot kosilo. Ponavadi hodim v te obrate jest ob sobotah. Želel bi, da bi imeli takšno malico tudi med delovnim časom, vem pa, da to ni uresničljivo.« FRANJO JUROVIČ, vzdrževalec: »Zaposlen sem v Gostinstvu Paka Velenje. Za malico dobimo blok. ki pa ga ni treba doplačati. Za sedaj na malico nimam pripomb, ker sem tu zaposlen šele dva tedna. Mislim. da je zelo prav, da imamo delavci med delovnim časom zagotovljen topel obrok hrane, saj se tako okrepčamo in si pridobimo novih moči.« Josip Ivancič ' Viktorija Pirnat JOSIP IVANČIČ, gradbeni tehnik: »Malicam v Nami. čeprav imamo pri Vegradu organizirane tople in hladne obroke. V Nami je malica dobra, čisto je, pa tudi izbira je velika. Kuhajo tudi po naročilu. Malice moramo doplačevati, kar pa je zelo žalostno, saj bi bilo prav, da bi prejemali malico brezplačno.« VIKTORIJA PIRNAT, administratorka: »Malicam v hotelu Paka. Zame je malica primerna, za težaška dela pa mislim, da ni. Zdi se mi. da je cena malo previsoka. Včasih je hrana dobra, včasih pa ne. Tu malicam že od vsega začetka, saj menim, da je malica bistvenega pomena za zdravo počutje in uspešno delo.« D. Tertinek Kurirčkova pošta Marljive priprave Prihodnji teden bo prispela v našo občini kurirčkova pošta. Po pionirskih odredih se z zavzetostjo in prizadevnostjo pripravljajo na sprejem. Na OŠ Gustava Šiliha je predsednica pionirske organizacije GORDANA MILETIČ povedala, da se tako kot prejšnja leta tudi letos pionirji ob pomoči mentorice tovarišice Žoharjeve, marljivo pripravljajo na sprejem ku-rirčkove pošte. Torbico bodo sprejeli od svojih vrstnikov 24. marca pri Žonku ter jo preko Žlebnika prenesli do To-polšice. Teren jim je nepoznan, zato bo naloga malo težja. Na dosedanjih akcijah je bila udeležba množična, letos pa bo omejena, ker so vezani na prevoz z avtobusom. Kljub temu pa bodo poskrbeli, da se bo v akcijo vključilo kar največ njihovih pioniijev. Ob tej priložnosti načrtujejo tudi srečanje s pisateljem Miletom Pavhnom, lx>rcem iz naše doline. Kulturnoumetniško društvo bo ob priložnostnih mitingih pripravilo pester program. Povezati se želijo tudi z radioamaterji, ki naj bi s terena poročali, kako njihovi kurirji premagujejo ovire in se bližajo cilju. Želijo si vsaj polurno oddajo po zvočniku. »Zastavljene naloge bomo uspešno opravili s pomočjo odraslih, zato se bomo povezali s KS, ZB, teritorijalci, rezervnimi starešinami, taborniki, planinci in drugimi,« je ob koncu dodala predsednica. Šoštanjski pionirji bodo kurirčkovo pošto sprejeli v petek, 25. marca, na Glavnem trgu v Šoštanju. Proslavo bodo pripravili pionirji OŠ Karel De-stovnik-Kajuh. Po njim poznanem terenu, bo iz Šoštanja ponesel torbico Boštjan Gombuc, ki je na zaupano nalogo zelo ponosen. V Šmartnem ob Paki jo bodo predali vrstnikom OŠ Brata Mravljakov. Predsednica pionirske organizacije na OŠ Bibe Ročka, Tanja Podgoršek je dejala, da bo cel mesec v znamenju kurirčkove pošte, ne samo dan, ko jo bodo prenašali. Kot na drugih šolah, bodo tudi na to šolo povabili gosta, aktivista NOB. V akcijo se bodo vključili tudi taborniki in pripadniki civilne zaščite, ki jim bodo pripravili zasede. Tudi na OŠ Antona Aškerca se vneto pripravljajo na pozdrav tradicionalne kurirčkove pošte. Njihovi pionirji-ku-rirji jo bodo sprejeli, 22. marca v Kav-čah m jo nosili do Enclovega vrha nad Pesjim, kjer bodo imeli miting. Na dan sprejema kurirčkove pošte bodo organizirali vojaško obarvan športni dan. Nižji razredi bodo imeli pohode do bližnjih pomnikov NOV, višji pa bodo hodili po poteh parizanskih enot. Ta teden poteka na njihovi šoli zbiralna akcija papirja. Z dobljenim denarjem bodo poravnali stroške avtobusnega prevoza. Po akciji bodo analizirali njen uspeh. Na temo kurirčkove pošte bodo pisali spise, risali... Pri razrednih urah prebirajo knjige z vojno tematiko in si poskušajo takratne razmere čimbolj približati. Irena Voga, predsednica pionirske organizacije in mentorica Vesolakova sta omenili še njihova gosta borca Janeza Avberšeka in Cirila Jogra, ki se bosta z veseljem udeležila pohoda. Kurirčkovo torbico bo nosila predsednica pionirske organizacije. To naj bi ji bila nagrada za trud in aktivno delovanje. Podobno potekajo priprave še na ostalih šolah v naši občini. Tertinek Dora Razstava fotogramov učencev OŠ Antona Aškerca Velenjski fotoklub bo jutri odprl novo razstavo v galeriji mesnica v središču mesta. Dela bodo razstavili učenci osnovne šole Anton Aškerc, kjer v zadnjem času zelo uspešno deluje fotokrožek. Za to priložnost bodo učenci pripravili tudi kulturni program. Razstavo bodo odprli ob 18. uri. 31 — »Tisti čas je bil že čisto bolan, medved, in se ni mogel več plaziti, in tako je stopil Keesh k njemu in ga do smrti zabodel.« »In potem?« je vprašal Klosh-Kvvan. »Potem je začel Keesh dreti medveda, in midva sva pohitela domov, da bi povedala, kako ubija Keesh.« Tisto popoldne so žene pri-tovorile medvedovo meso, tačas ko so se zbrali možje. Ko je prišel Keesh, so ga po slu povabili na zbor. 32 — Toda Keesh jim je poslal odgovor, rekoč, da je lačen in utrujen: in da je njegov iglu velik in udoben in lahko mnogo mož sprejme pod streho. In možje so bili tako zelo radovedni, daje vstal ves zbor s Klosh-Kvvanom na čelu in krenil v Keeshev iglu. Keesh je jedel, vendar jih je sprejel spoštljivo in jih posedel na mesta, ki so jim pritikala po položaju. Ikeega je rdela do ponosa in zadrege, Keesh pa je bil miren in dostojanstven. 33 — Klosh-Kvvan je zdrdral, kar sta jim prišla povedat Bim in Bavvn, in ko je končal, je rekel s strogim glasom:» Zatorej želimo, o Keesh, da nam poveš, kako ubijaš. Je coprnija v tem?« Keesh je dvignil pogled in se nasmehnil. »Ne, o Klosh-Kvvan. Za dečka ni, da bi se pečal s čarovnijo. Samo pripomočka sem se domislil, s katerim bi zlahka ubil polarnega medveda, to je vse. To je pametnija, ne čarovnija.« Lovska družina Velenje Tesneje s sosednjimi družinami Lovska družina Velenje je ena največjih lovskih družin v Sloveniji. Vanjo je vključenih 81 članov, njihove lovne površine pa obsegajo kar 6 tisoč ha. Od tega je sicer 2 tisoč površin, ki so zazidane, so na mšitvenem področju in podobno, tako da se tam divjad ne zadržuje. Lovišča se raztezajo na področju velenjske in mozirske občine (Vinska gora in Andraž nad Polzelo). Stane Divjak Kot je povedal predsednik lovske družine Velenje Stane Divjak. so v preteklem letu veliko razpravljali o razdelitvi lovnih področij, saj so bile prisotne želje, da bi ustanovili v Vinski gori lastno lovsko društvo. Na medobčinski ravni pa so menili, da naj takšna vprašanja razrešujejo lovci sami, ne glede na meje družbeno političnih skupnosti. »Zadovoljni smo.« pravi Stane Divjak, »da se je tako uresničilo dejstvo in pregovor. ki pravi, da divjad ne pozna meja. Zaradi tega tudi ne bi bilo prav. da bi se lovske družine zapirale v politične meje. saj bi v tem primeru lahko vsaka krajevna skupnost ustanavljala lastno lovsko družino, kar pa z ozirom na življenje in skrb za divjad ne bi bilo uresničljivo oziroma bi s tem naredili na tem področju korak nazaj.« Lovska družina Velenje ima tudi svoj lovski dom in sicer na Lokah. Zgrajen je bil pred dobrimi tridesetimi leti. Lani. ko je ta družina praznovala petintrideset-Iclriico. pa so dom preuredili, v njem pa so postavili tudi razstavo o razvoju lovstva na Slovenskem, imajo pa tudi zgodovinsko sobo, kjer razstavljajo gradivo iz narodno osvobodilne vojne s tega področja. Seveda pa so v domu razstavljene tudi lovske trofeje društva. Zadnje dni februaija je imela lovska družina Velenje letno konferenco. Njihove aktivnosti je zveza lovskih družin iz Celja uspešno ocenila. Na zadnji seji pa so sprejeli vrsto usmeritev za nadaljnje delo. Glede, da je število nizke divjadi močno upadlo, predvsem zajcev in fazanov, bodo morali podvzeti nekatere gojitvene ukrepe. Tako bodo letos nabavili fazane in zajce, vendar pa ugotavljajo, da so tem živalim kemična gnojila in škropiva škodljiva saj jim uničujejo podmladek. Zavedajo se. da povzroča srnjad veliko škode, vendar imajo z njo največ uspeha. Veliko teh živali tudi izvozijo in ustvarjajo s tem našemu gospodarstvu tako potrebne devize. Veliko so razpravljali o tem, da se "morajo lovci v občinskem merilu pa tudi širše tesneje povezovati, da morajo lovska vprašanja skupno razreševati ter posvetiti tej gospodarski panogi več pozornosti. Več bi bilo potrebno narediti tudi na področju lovskih tradicij in ohraniti stare običaje. Tako so se člani lovske družine Velenje odločili, da bodo tesneje sodelovali z vsemi lovskimi družinami velenjske občine ter družin ami iz Dobrne, Žalca, Polzele, Slovenj Gradca. Mislinjain še z nekaterimi drugimi. Tudi doslej je bilo nekaj sodelovanja predvsem pri razreševanju škod, ki jih povzročajo predvsem divje svinje in druga divjad. Na medobčinski ravni so ustanovili sklad iz katerega krijejo škodo prizadetim. Za srnjad rešujejo ta vprašanja tako, da že naprej kmetom zagotavljajo semena in umetna gnojila, da ti izločijo določene površine na katerih se potem lahko divjad pase, da ne povzroča škode tam, kjer oni pridelujejo. V vrste lovske družine Velenje se vključuje veliko mladih. Z veseliemjih sprejemajo, saj so veseli, da želijo mladi organizirano delovati v lovski organizaciji. Mira Zakošek 10. stran ★ nas cas_ DOPISNIKI Titovo Velenje it 17. marca 1983 MLAD! PIŠEJO • MLAD! PIŠEJO • MLAD! Prvenstvo še drugače V soboto, 26. februarja, smo se na osnovni šoli Gustav Šilih zbrali mladi šahisti in se pomerili med seboj za naslov ekipnega občinskega prvaka osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo v 4. kategorijah: mlajši pionirji in pionirke ter starejši pionirji in pionirke. Tokrat ne bom govoril o rezultatih ampak le o dogodku; za razmislek marsikateremu šahistu. Ne gre vedno le za zmago aH poraz, večkrat je med mladimi šahisti pomembnejši način in odnos. Zgodilo se je naslednje: med igranjem mlajših pionirjev dveh osnovnih šol (ime tokrat zares ni pomembno )je v partijo, ki ie rrtpA odločala tudi o občinskem prvaku, posegel vodja ene izmed ekip in podrl pozicijo rekoč to je tako ali tako remi. Res. da pri najmlajših šahistih prednost »figure« še ni odločilna, paje zato »vodja« (vodja kot vzor) s tem dejanjem poleg tega. da je na najprimiti-vnejši način priznal poraz, še grobo posegel v osnovna načela športne etike. Tem pomembneje pri tem je, kerse je lo zgodilo med bojem mladih, ki bi jim bilo treba pravilno prikazati pravo pot in pravi pomen medsebojnih srečanj in tekmovanj. Ne sije vsak zlat naslov zlato! P. M. Najlepše, ko smo vsi skupaj V naši družini smo štirje člani. Ati je zaposlen pri Vegradu, mama tudi. Imam pa še sestro, ki hodi v malo šolo. V prostem času mar* a pospravlja, lika in še kaj. jaz naredim nalogo, ati pa gre počivat. Ob sobotah se kam odpeljemo ali pa ostanemo doma. Ob nedeljah povabimo na kosilo dedija in staro mamo. Večkrat gremo tudi mi na obisk k njima. Dopoldan, ko sta mama in ati v.službi, sem jaz pridediju. Sedaj, koje zima. paje prišla k nam baka. Ona nam skuha, tako, da ni treba dolgo čakati na kosilo. Ati ima kar naporno delo. zato večkrat odide na službeno potovanje. Najbolj sem zadovoljen takrat, kadar gremo na izlet ali pa smo vsi skupaj doma. Matej Blagus. 4. b OŠ Miha Pinter-Toledo V V" J V" ■ nasi družim V naši družini je lepo, ker se razumemo. Pred par tedni sem dobila bratca. Ime mu je Jani. Od rojstva do danes je precej zrasel. Do zdaj še samo spi. ker je še mali. Joče se samo takrat, ko je polulan ali pokakan in če je lačen. Mamici tudi vedno' kaj pomagam. Saj dela je vedno dovolj. Največkrat smo vsi skupaj ob nedeljah. Tisti dan je lep za vso družino, ker takrat smo vsi doma in preživimo lepo nedeljo. jelka Temnik. 4. b OS Miha Pinter-Toledo Malo skupaj Naša družinaje zelo delovna. Mama je zaposlena v Gorenju, oče pa na rudniku. Jaz hodim v četrti razred. Mama in oče se trudita pri delu, jaz pa pri učenju. Doma skrbimo za čisto in pospravljeno stanovanje. Mama kuha. oče pa skrbi za mir v stanovanju. Včasih je tudi hud. če ne ubogam. Med tednom se skoraj nič ne vidimo, zato komaj pričakujemo nedeljo. Ob nedeljah mama skuha dobro kosilo in kaj speče. Včasih gremo na obisk, se poigramo, se zabavamo ob televizijskih sprejemnikih ali na gremo na izlet. Med počitnicami si poleti oddahnemo na morju. pozimi pa na smučiščih. Še naprej bomo tako delali in se Gregor Doberšek. 4 b OŠ Miha Pintae-Toledo Dobila sem bratca V naši družini smo trije člani. Mami je ime Jožica, atiju je ime Rihard in tudi meni je ime Rihard. Mama hodi v službo v hotel Paka. atiješoferna Reku. Vozi rudarje z avtobusom domov in v službo. Mama pa je šefinja strežbe. Delo v hiši si razdelimo. Kadar nobenega ni doma. moram pospraviti sam. Mama dela tudi do deset ur na dan. ati pa deljeno. Najbolj sem nesrečen, kadar mame in atija ni doma. Vesel sem. da imam tako dobra starša. Rihard Špital, 4. b OŠ Miha Pinter-Toledo Vsem želim topel dom Naša družina je kar velika. V naši družini živimo moj očka Ivan, mamica Janja, sestre Katja, Mateja. Ana in jaz Alenka. Vsi se imamo radi in si drug drugemu pomagamo. Čeprav je moja mamica doma. imavelikodela. Službo je zapustila zaradi nas. Sedaj nam je bolje. Kadarkoli pridem iz šole. vedno me pričaka mamica s kosilom in toplo besedo. Mamica nas uči vse od čistoče, šivanja. pletenja, čiščenja stanovanja in kar je najbolj glavno učenja in poštenja. Zelo rada imam svoje sestre, mamico in očka. Vsem otrokom želim, da bi imeli vsi tako topel dom. očeta in mamico. Alenka Rakarič, 4. b. OŠ Miha Pinter-Toledo gorenje Razpisuje štipendije za šolsko 1983/84 DO GORENJE TGO TOZD KUHALNI APARATI Program kovinar — strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 1 TOZD ŠTEDILNIKI Visoka šola za organizacijo dela — organizacijsko proizvodna VI. stopnja 1 Program elektro-energetik (SR) — elektrotehnik energetik V. stopnja 2 Program kovinar — strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 2 TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTS — industrijska elektronika VIL stopnja Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka smer VIL stopnja Program računalništva (SR) — računalniški tehnik V. stopnja , Program kovinar — strojnik (SE) — strojni tehnik V. stopnja TOZD POHIŠTVO Program lesar (SR) — lesar širokega profila IV. stopnja — mizar 2 — lesar, strojni mizar III. stopnja 2 TOZD PRAI NA TEHNIKA Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka smer (VII. stopnja) 2 Program elektro-energetik SR — elektrikar energetik IV. stopnja 4 Program kovinar — strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 1 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 — obdelovalec kovin SK II. stopnja 4 TOZD ZAMRZOVALNIKI Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka smer (VI. stopnja) - 1 Program kovinar — strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 2 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 3 — vzdrževalec in upravljalec strojev SKR, II. stopnja 10 — spajalec in rezalec kovin SKR II. stopnja 10 Program elektro-energetik SR — elektrikar energetik IV. stopnja 3 TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI (Nazarje) Program elektro-energetik SR — elektrotehnik — energetik V. stopnja 2 — elektrikar — energetik IV. stopnja 1 Program elektronike SR — elektrotehnik—elektronik V. stopnja 1 Program kovinar — strojnik SR — strojni tehnik V. stopnja 3 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 — oblikovalec kovin IV. stopnja 2 TOZD GALVANA Program poslovno Finančna dejavnost (SR) — ekonomski tehnik V. stopnja 1 TOZD EMBALAŽN1CA Program lesarstvo SR — lesar širokega profila IV. stopnja 2 — lesar III. stopnja, strojni mizar III. stopnja 2 TOZD PLASTIKA Fakulteta za strojništvo ali VTS — tehnološka VI. stopnja I Program elektro-energetik SR —elektrotehnik energetik V. stopnja 1 Program kovinar — strojnik SR — strojni tehnik V. stopnja 1 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 1 Program za kemike SR — kemijski procesničar IV. stopnja 1 TOZD KONDKNZATORJI ROGATEC Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — plansko analitska VI. stopnja 1 Program elektro-energetik SR — elektrikar energetik IV. stopnja . 1 Program kovinar strojnik SR — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 TOŽB VZDRŽEVANJE p Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — energetika VIL stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VII. stopnja I Program elektro-energetik SR — elektrikar-energetik IV. stopnja 10 Program kovinar-strojnik SR — preoblikovalec kovin IV. stopnja 15 TOZD ORODJARNA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika VIL stopnja 1 — energetika VIL stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka smer VIL stopnja 1 — konstrukcijska smer VIL stopnja 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika VIL stopnja 1 Program kovinar-strojnik SR — oblikovalec kovin IV. stopnja 20 Pedagoška akademija — proizvodno tehniška vzgoja-kovinarske sm. VI. st. 1 DSSS TGO GORENJE Fakultera za elektrotehniko ali VTŠ — elektronika VII. stopnja 18 — elektronika VI. stopnja 5 — računalništvo in informatika VII. stopnja 17 — računalništvo in informatika VI. stopnja 5 — merilno procesna smer VII. stopnja 5 — energetika VII. stopnja 1 — energetika VI. stopnja 1 — industrijsko elektrotehnika VI. stopnja 1 — telekomunikacije Vil. stopnja 1 — avtomatika VII. stopnja 1 Fakulteta za strojništvo ali VTŠ — tehnološka VIL stopnja 6 — tehnološka VI. stopnja 4 — konstrukcija VII. stopnja 6 — energetika VII. stopnja 1 — energetika VI. stopnja 2 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo — uporabna matematika VII. stopnja 5 — kemijska tehnologija VI. stopnja 1 — tehniška fizika VII. stopnja 1 — kemijska tehnologija VII. stopnja " 1 Biotehniška fakulteta — lesarstvo VI. stopnja 1 Visoka šola za organizacijo dela ' — računalništvo VII. stopnja 3 — kadrovsko organizac. smer VII. stopnja 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — računovodstvo VI. stopnja ] — plansko analitska Vil. stopnja 1 — plansko analitska VI. stopnja 1 — statistika VII. stopnja 1 — poslovna informatika VII. stopnja 2 Program elektronike (SR) — elektrotehnik elektronik V. stopnja 9 Program računalništva (SR) —-programerski tehnik V. stopnja 4 — računalniški tehnik V. stopnja 10 Program kovinar — strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja 5 — preoblikovalec kovin IV. stopnja 2 — oblikovalec kovin IV. stopnja 3 Program oblikovanje (SR) — industrijski oblikovalec V. stopnja 1 Program poslovna finančna dejavnost (SR) — ekonomski tehnik V. stopnja 3 Program lesar (SR) — modelni mizar IV. stopnja 2 DO GORENJE PROMET SERVIS DSSS PROMET SERVIS Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — notranja trgovina VII. stopnja 1 — zunanja trgovina VII. stopnja 1 — organizacija in poslovno upravljanje VII. st. 1 TOZD PROMET Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — zunanja trgovina VII. stopnja 5 — notranja trgovina VII. stopnja 4 — zunanja trgovina VI. stopnja 2 — notranja trgovina VI. stopnja 2 Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — računalništvo in informatika Vil. stopnja 1 TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — industrijska elektronika VII. stopnja I — industrijska elektronika VI. stopnja 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika VII. stopnja 1 — notranja trgovina VI. stopnja 1 — plansko analitska VI. stopnja 1 Visoka.šola za organizacijo dela — računalništvo VI. stopnja 1 DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Fakulteta za elektrotehniko ali VTŠ — energetika VII. stopnja 1 — računalništvo in informatika VII. stopnja 1 Fakuliela za strojništvo ali VTŠ — tehnološka Vil. stopnja 1 — konstrukcija VII. stopnja 1 — energetika VII. stopnja 1 Fakullcta za naravoslovje in tehnologijo — fizika, industrijsko tehnična smer VII. st. 1 Program kovinar strojnik (SR) — strojni tehnik V. stopnja r 1 Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: GORENJE TGO VELENJE, IZOBRAŽEVALNI CENTER, 63320 TITOVO VELENJE, CELJSKA 5/a, najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa z imenom delovne organizacije Gorenja in TOZD v kateri želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu DZS — 8,40 je potrebno priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklicem staršev — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto oz. višjo šolo (naknadno) — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frek-vcntacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in število družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga davčna uprava pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev iž preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1982. Opozarjamo kandidate, da ne bomo obravnavali pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije. . Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka za zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus pa so izbrali poklic oz. študijsko usmeritev, ki je v občini Titovo Velenje deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati izbora seznanili do 30. junija 1983. V kolikor ne bomo podelili vseh razpisanih štipendij v rednem roku, bomo naknadno sprejemali prijave za nepodeljene štipendije do 15. avgusta 1983. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. septembra 1983. 1 1 3 2 * Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 11 17. marca 1983 * Titovo KOLEDAR Četrtek, 17. marca — Jedert Petek, 18. marca — Ciril Sobota, 19. marca — Jožef Nedelja, 20. marca — Klavdija Ponedeljek, 21. marca — Niko Torek, 22. marca — Lea Sreda, 23. marca — Peter M AL! OGLAS! GL1NOPOR talno izolacijo prodam. Naslov v upravi lista. ZARADI SELITVE prodam po ugodni ceni klasično masivno pohištvo. Naslov v uredništvu. PRODAM stereo kasetni avto radio. Cena 8000 din in navaden gramofon Iskra. Lesjak, Veljka Vlahoviča 43, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM rabljeno pohištvo: sedežno garnituro, električen štedilnik Gorenje, hladilnik, zmrzovalno skrinjo 410 1 ter pomivalno korito dolžine 80 cm. Ljubo Panič, Edvarda Kardelja Al/13, Titovo Velenje ali po telefonu 852-627. MOŠKI STAR 55 let, s pokojnino in veliko premoženja, iščem žensko staro do 70 let. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ..Upokojenec". UGODNO PRODAM dobro ohranjen fiat 750, letnik 1973, registriran do januarja 1984. Sempri-možnik Marjan, Skorno 7, Šmartno ob Paki. PRALNI STROJ GORENJE s 14 programi prodam za 7000,00 din. Naslov v uredništvu. ZAPOSLENO DEKLE išče sobo v Titovem Velenju ali okolici. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Bojana Pipenbaher, Čopova 3, 62310 Slovenska Bistrica. PREVZAMEM VSA ZIDAR- * SKA notranja dela, zidanje hiš do tretje faze, zidanje dimnikov Shi-del z oblogo do 20 m višine, izdelujem fasade. Ante Šimič, Zidarstvo — fasaderstvo, Trg Edvarda Kardelja 1/16, Titovo Velenje. PRODAM BARVNI TV KOERTING, velik ekran. Informacije dobite na Petrolu (Celjska cesta.) PRODAM DOBRO OHRANJENO harmoniko Hohner Atlantic-IV 120 basno. Cena po dogovoru. Franc Mlakar, Foitova 4, Titovo Velenje, telefon: 851-373. PRODAM KOMPRESOR 120 1. Ogled popoldne. Anton Kolar, Topolšica 140 a, Lom. Prodam R-4 letnik 1975. Zagode, šercerjeva 7. Tel. 852-421 dopoldan. UGODNO PRODAM raztegljiv trosed in dva fotelja. Informacije popoldne, Jenkova 19, stanovanje št. 67/VII. PRODAM BARVNI TV GORENJE. Teofik šehič Prešernova 22 a, Titovo Velenje, telefon 850-722. INDIVIDUALNI GRADITELJI Hitro, solidno in ceneno vam opravim ,ysa instalacijska dela centralnega ogrevanja. Opravljam tudi izračun in izmere, kot tudi adaptacije in zamenjave peči in radiatorjev. Se priporočam! Telefon 852-368. VZAMEM DVA OTROKA V VARSTVO. Hana Mujačevič, Foitova 2, 10. nadstropje Titovo Velenje. UGODNO PRODAM SPALNICO. Ogled v soboto in nedeljo. Naslov: Cesta Bratov Mravljak 12, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM KOMBINIRAN ŠTEDILNIK. Ogled proti večeru. Dovšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje. DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek, 17. marca — dr. Koren (dnevni), dr. Zičkar (nočni) Petek, 18. marca — dr. Koren (dnevni), dr. Pustovrh (nočni) Sobota, 19. marca — dr. Zupančič (glavni), dr. Lešnikova (notranja) Nedelja, 20. marca — dr. Zupančič (glavni), dr. Lešnikova (notranja) Ponedeljek, 21. marca — dr. Prenc (dnevni), dr. Koren (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek, 17. marca — dr. Dovšek Petek, 18. marca — dr. Stupar Sobota, 19. marca — dr. Dov-šak Nedelja, 20. marca — dr. Dov-šak Ponedeljek, 21. marca — dr. Dovšak Torek, 22. marca — dr. Lazar Sreda, 23. marca — dr. Lazar ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota, 19. marca — dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje Nedelja, 20. marca — dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka, 18. marca do četrtka, 24. marca — Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381. GIBANJE P KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Zlata poroka: 25. 2. 1983 sta praznovala zlato poroko Dominik BALANT, roj. 23. 9. 1906 in Marija BALANT. roj. 7. 11. 1909. iz Ravn pri Šoštanju 104. Smrti: Leopold ŠKORC, Pijavci 7, starostni upokojenec, star 75 let; Anton JOVAČIČ, Podgorje 15, starostni upokojenec, star 77 let; Janez URLEB. Pražinska vas 96, starostni upokojenec, star 69 let; Franc VORINC, Hrenova 20. starostni upokojenec, star 65 let; Franc GOSTECNIK, Polzela 18, invalidski upokojenec, star 83 let; Stanislav COKLJATI, Ločica 30, starostni upokojenec, star 68 let; Pavla CEHNER. Velika Pirešica 30, gospodinja, stara 52 let; Alojz PI AMBF.RGER. Šoštani. Kaju-hova 7/a, starostni upokojenec, star 84 let; Franc HRIBERNIK, Vologa 7. kmetovalec, star 55 let; Jožef HRIBERŠEK, socialni podpiranec, star 71 let; Alojzij RUPNIK. Gaze 5, starostni upokojenec. star 84 let; Franc SEVČNIKAR, Titovo Velenje, Gubčeva 1, starostni upokojenec, star 69 let; Jože RESN1K. Oko-nina 17. starostni upokojenec, star 85 let. MATIČNI URAD VELENJE Smrti: Jožef DREV, upokojenec, Ar-nače 48. star 70 let; Bernard FE-LIC1JAN. upokojenec, Hrastovec 52. star 82 let: Frnestina GLA- VAČ. upokojenka. Titovo Velenje. Kidričeva 11, stara 78 let; Karel MORI, upokojenec, Pleši-vec 66. star 74 let. KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ Rojstva: V mesecu februarju se je rodilo 9 dečkov in 8 deklic. Smrti: Terezija PENŠEK, Zavodnje 1, prevžitkarica. stara 93 let; Alojz IMENŠEK, Cvetlični vrh 3, kmet star 72 let; Janez KLINOVŠEK, Paneče 42. star 48 let; Marija ČUJEŽ, Šmarje pri Jelšah, Celjska 45, upokojenka, stara 67 let; Alojzija REDNAK, Polzela 18^ upokojenka, stara 78 let. ZAHVALA | Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Martin Bevc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja primariju dr. Fijavžu, društvu upokojencev, govornikom, pevcem, rudarski godbi in duhovniku za opravljen obred: Žalujoči: žena Milka, hčerka Dragica z Jožetom, sin Branko z Vero in vnukinja Renatka. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Jožeta Dreva iz Arnač se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in pomoč. Posebna zahvala velja strežnemu osebju Doma za varstvo odraslih, primariju dr. Fijavžu za dolgotrajno zdravljenje, godbi RLV, pevskemu zboru iz Vinske gore in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Žena Ana, hči Anka, zet Peter ter vnuka Peter in Simon. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Rudolfa Bizjaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v težkih dneh z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, prinesli vence in cvetje ali drugače pomagali. Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom, ki so ga zdravili. Posebna zahvala velja DO RLV, rudarski godbi, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnjo pot, ga imeli radi in ga spoštovali, iskrena hvala. Titovo Velenje, dne 15. marca 1983 Žalujoči: žena Julka, otroci Olga, Rudi in Drago z družinami, vsi vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. IZBERIMO IME Zdravstveni center Velenje gradi v Topolšici nov zdraviliško-hotelski objekt B kategorije s sodobnimi bazeni in ostalimi terapevtskimi prostori potrebnimi v modernem zdraviliškem turizmu. Ime je majhen, a pomemben člen v celoviti ponudbi Zdravilišča Topolšica, zato vabimo vse bralce, da ga izberemo skupaj . VABIMO VAS TOREJ, DA NAM POŠLJETE PREDLOGE IMENA ZA NOVI ZDRAVILIŠKO HOTELSKI OBJEKT! V predlogih upoštevajte predvsem naslednje: — dejavnost, s katero se bo zdravilišče ukvaijalo — zemljepisno podnebne razmere, zdravilne lastnosti vode — dogodke iz bližnje in daljne preteklosti, ki se navezujejo na kraj — družbeno gospodarske značilnosti naše skupnosti Ime naj bo: — kratko — lahko izgovorljivo tudi za tujce — uporabno za grafično oblikovanje SODELUJTE! VAŠ TRUD NE BO ZAMAN, SAJ BOMO IZBRANI PREDLOG NAGRADILI S 7000 DINARJI, ŠE TRI PREDLOGE, KI BODO V OŽJEM IZBORU, PA S PO 1000 DINARJI! Predloge označene s šifro (kopijo obdržite kot dokaz) pošljite najkasneje do 31. marca 1983 na naslov ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE, Vodnikova 1,63320 Titovo Velenje - za natečaj imena. % EMONA Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tržnica Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA naslednja dela in naloge NATAKARICA Pogoj: KV natakarica, dve leti delovnih izkušenj Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo, določeno po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov EMONA Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Tržnica (KOSAKI) Titovo Velenje, Cankarjeva 1/d. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. CENTER SREDNJIH ŠOL neomejena solidarna odgovornost Trg mladosti 3, Titovo Velenje Na osnovi sklepa delovne organizacije CENTER SREDNJIH ŠOL, sprejetega na 3. redni seji dne 24. februarja 1983, delovna skupnost skupnih služb razpisuje NATEČAJ ZA ZAŠČITNI ZNAK DELOVNE ORGANIZACIJE Center srednjih šol Pri oblikovanju zaščitnega znaka lahko sodelujejo vse zainteresirane osebe, s tem, da mora predlog vsebovati: - FIRMO SCŠ (črke), ki je lahko stilizirana, - ZNAK MORA PONAZARJATI OSNOVNO DEJAVNOST DELOVNE ORGANIZACIJE (srednje usmerjeno izobraževanje) - izjemoma je znak LAHKO POVSEM ABSTRAKTNE NARAVE. Pri izdelavi predloga lahko kandidati poljubno upoštevajo vsak pogoj zase! Predloge z oznako ,,ZA NATEČAJ" nam pošljite v roku 30 dni od objave natečaja na naslov: Center srednjih šol, Trg mladosti 3, Titovo Velenje. Izbira pri natečaju bo tajna, zato naj kandidati na svoj predlog za znak dajo svojo šifro. Svoj pravi naslov pa zabeležite v zaprti kuverti, ki jo pošljite skupaj s predlogom; na zunanjo stran kuverte pa napišite isto šifro kot na predlog znaka. O rezultatih izbire boste obveščeni v 15 dneh. Izbrani znak bo odkupljen kot avtorsko delo. V SPOMIN 15. marca je minilo dve leti, odkar nas je zapustila ljuba žena, mama, stara mama in sestra Alojzija D rev iz Lokovice Tiho in skromno kot si živela si odšla tja, kjer ni trpljenja ne bolečin, le večni mir. Ostali so nam le sledovi tvojih pridnih rok. Ne solza, ne bolečina te ne prikličeta več nazaj. Vsem. kiji prinašate cvetje in prižigate svečke na njen prerani grob, iskrena hvala! Žalujoči: mož Stanko, hči Marjana z družino, Jožica z Melito in Irena. Ob 8. marcu Razstavo so si z zanimanjem ogledali vsi zaposleni V tiskarni Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje že nekaj let uspešno deluje osnovna roganizacija sindikata. Letos so pri njej ustanovili tudi kulturno skupino. kijeobogatila aktivnosti na tem področju. Ob 8. marcu dnevu žena so že pripravili prvo prireditev. To je bila razstava ročnih del delavk te delovne organizacije. Na razstavi je z deli sodelovalo 14 žena. Ob otvoritvi razstave so pripravili bogat kulturni program. Tudi v Gorenju so pripravili za vse zaposlene proslavo ob njihovem dnevu— 8. marcu. Žene in dekleta so se zbrale v jedilnici. Šaleški likovniki so svojo nekajmesečno »potujočo razstavo« sklenili v Titovem Velenju. Svoja dela so predstavili gledalcem v pobratenih Titovih mestih, nato so bila dela i razstavljena nekai časa v Šoštanju, v petek zvečer pa so potujočo razstavo odprli še v avli skupščine občine Velenje. O otvoritvi in pomenu te potujoče razstave je spregovoril Tone Šeliga, predsednik OK SZDL Velenje, v kulturnem programu pa je sodeloval moški pevski zbor Kajuh Titovo Velenje. - . Na pobudo predsednika izvršnega sveta velenjske občinske skupščine so se pretekli teden na vsakoletnem srečanju sešli predstavniki komisije za verska vprašanja, duhovniki in predstavniki družbeno političnih organizacij te skupščine občine Velenje. Spregovorili so o delu in težavah na tem področju. Košarka Za pokal Elektre Šolsko športno društvo Borec na celodnevni osnovni šoli bratov Mravljak je pripravilo košarkarski turnir za pionirje letnik 1969 in mlajše. Mladi košarkarji so tekmovali za pokal KK Elektra. ki je bil tudi pokrovitelj tekmovanja. Nastopilo je sedem ekip. ki so se v predtekmovanju pomerila v dveh skupinah. Rezultati — 1. skupina: Biba Rock-—Gustav Šilih 22:9, Bratov Mravljak —Veljko Vlahovič II 15:12. Gustav Šilih—"Veljko Vlahovič II 14:16. Biba Ročk—Bratov Mravljak 14:25; 2. skupina: Miha Pintar-Toledo—Anton Aškerc 24:9, Anton Aškerc—Veljko Vlahovič I 9:26, Miha Pintar-Toledo —Veljko Vlahovič II 22:17. Drugouvrščeni ekipi iz obeh skupin sta se v finalnem srečanju pomerili za 3. mesto. Košarkarji celodnevne osnovne šole Veljko Vlahovič I so bili znatno boljši od vrstnikov COŠ Biba Ročk in so zmagali z rezultatom 37:14. Bolj izenačenje bil boj za prvo mesto. Ekipa COŠ Bratov Mravljak je šele po podaljšku premagala ekipo COŠ Miha Pintar-Toledo z rezultatom 16:14 (14:14) in tako osvojila pokal. Končni vrstni red: 1. COŠ Bratov Mravljak. 2. OŠ Miha Pintar-Toledo, 3. COŠ Veljko Vlahovič 1.4. COŠ Biba Ročk. 5. COŠ Veljko Vlahovič 11,6. OŠ Anton Aškerc in 7. OŠ Gustav Šilih. Vse tekme je sodil zvezni sodnik Ma-rjaft Grudnik. Judo Na republiškem prvenstvu v judu za mlajše mladince je nastopilo 60 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi tekmovalci iz Titovega Velenja. Najbolje se je odrezal od Velenjčanov Dani (iregorc. ki je v kateroriji do 78 kg poslal republiški prvak. Gordan Šmon pa je v kategoriji nad 83 kg osvojil tretje mesto. Sinoči so se igralci ljubljanske Olimpije sestali v Rdeči dvorani z beograjskim Partizanom v povratni tekmi končnice prvenstva države. Ljubitelji košarke na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju so se v ponedeljek popoldne zelo razveselili obiska trenerja Ljubljančanov prof. Janeza Drvariča in igralcev Pavleta Polanca ter Dušana Hauptmana. V enournem srečanju so gostje povedali učencem veliko zanimivega. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 17. 3. ob 18. uri V VRTINCU — ameriški, spektakl. V gl. vlogi: Vivien Leight, Clarc Gable. Petek, 18. 3. ob 10. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer. Petek, 18. 3. ob 18. in 20. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer. Sobota in nedelja, 19., 20. 3. ob 18. in 20. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični. V gl. vlogi: Bud Spencer Ponedeljek in torek, 21., 22. 3. ob 18. in 20. uri PRIPRAVITE ROBČKE — francosko-belgijski, jrama. V gl. vi.: Gerard Depar-dieu. Sreda in četrtek, 23., 24. 3. ob 18. in 20. uri ZMEDA V BETL CREECU — hongkonški, akcijski. V gl. vlogi: Jackie Chan KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 17. 3. ob 20. uri MORILEC IZ SLUŠALKE — ameriški, triler. V gl. vlogi: Mark Jack-son. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 21. 3. ob 20. uri V VRTINCU — ameriški, spektakl. V gl. vlogi: Vivian Leight, Clarc Gable. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 19. 3. ob 19.30 MORILEC IZ SLUŠALKE — ameriški, triler. V gl. vlogi: Mark Jackson. Nedelja, 20. 3. ob 17.30 in 19.30 LADY CHATTERLEY IZ TOKIA — japonski, drama. V gl. vlogi: Izumi Shina. Ponedeljek, 21. 3. ob 19.30 BANANA JOE — italijanski, avanturistični. V gl. v!.: Bud Spencer. Sreda, 23. 3. ob 19.30 PRIPRAVITE ROBČKE — francosko-belgijski, drama. V gl. vi.: Gerard Depardieu. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 18. 3. ob 19. uri BANANA JOE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer. Torek, 22. 3. ob 19. uri PRIPRAVITE ROBČKE — francosko-belgijski. V gl. vi.: Gerard Depardieu. Logarska dolina Maraton 22 km V nedeljo, 20. marca, s pričetkom ob 10. uri bodo organizirali člani zveze vaditeljev in učiteljev Celje in smučarskega društva Solčava smučarski trim tek — maraton 22 km. Start bo pred planinskim domom v Logarski dolini. Ženske bodo tekle 10 km, pionirji prav toliko. Prijavite se lahko pred samim začetkom te prireditve v planinskem domu. Eso Smučarski dan Komisija za šport in rekreacijo Elektrostrojne opreme je s pomočjo izvršnega odbora sindikata te DO organizirala smučarski dan v Mežici. Razdelili so ga na dva dela. Najprej je bilo na programu prvenstvo DO v veleslalomu. Proga je bila takšna, da so lahko tudi začetniki pokazali kaj zmorejo oziroma znajo. V drugem delu pa so organizirali zabavne igre na snegu, vožnjo z zračnicami in metanje žogice v tarčo. Vrhunec smučarskega dne paje bila razglasitev najboljših, tako v veleslalomu in seveda v norčijah na snegu. Vsi udeleženci so menili, da bi morali takšne rekreacije še večkrat pripraviti. Rezultati; ženske — 1. Zofija Ku-kovič. DSSS. 53.3 1, 2. F.rikaZakeršnik. DSSS 54.25. 3. Sonja Zupane. DSSS 104.59; moški nad 45 let — 1. Stane Rudolf. DSSS. 47.37. 2. Anton Mi-klavžina, EO 49.98. 3. Branko Vede. SO 52.76: moški od 36 do 45 let — I Vili Podojsteršek. EO 45.95, 2. Viktor Kovač. SO 47.26. 3. Silvo Hudournik. SO 47.36; moški od 26 do 35 let — 1 Boris Kukovič. EO 46.48. 2. Adolar Cverlin. VTO 46.53.3. Franc Hleb. EO 47.33; moški do 25 let — 1. Rado Avberšek. SO 45.06.2. Jože Švener, SO 48.49. 3. Filip Part. SO. 50.14 Štefan Obal Grga Jankes — prijatelj invalidov Razstava ob mednarodnem dnevu invalidov Aktiv invalidov Gorenje bo ob mednarodnem dnevu invalidov pripravil razstavo o življenju in delu narodnega heroja Grge Jankesa, prvega predsednika Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Razstava bo prikazala življenje španskega borca, partizanskega komandanta, narodnega heroja Grga Jankesa. Rodil se je 12. marca leta 1906 v Ivanjski pri Bjelovarju. Kot član centralnega odbora ZZB NOV Jugoslavije je bil eden od pobudnikov in nosilcev za ustanovitev Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Bil je predsednik te zveze do svoje smrti. Otvoritev razstave bo 19. marca, ob 10.30 v avli osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju. Na otvoritvi s kulturnim programom bo govoril o liku Grge Jankesa ge-neralpolkovnik Milan Zeželj. Pokrovitelj razstave je SOZD Gorenje. Po otvoritvi razstave bo še finalna tekma turnirja v sedeči odbojki. DI Titovo Velenje Proslava Društvo invalidov Titovo Velenje obvešča vse svoje člane in invalide, da bo aktiv delovnih invalidov DO GORENJE TGO ob mednarodnem dnevu invalidov organiziral proslavo združeno z otvoritvijo slikovnega prikaza življenja in dela španskega borca in narodnega heroja Grge Jankesa, velikega prijatelja invalidov ter prvega predsednika Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Proslava in otvoritev razstave bo v soboto, 19. marca ob 10.310 uri na osnovni šoli Antona Aškerca. Vabimo invalide, da se v čimvečjem številu udeležijo proslave. IZLETI Vse člane društva, ki se zanimajo za izlete pa komisija obvešča, da so še prosta mesta za iz-lel s posebnim zelenim vlakom. Izlet bo dvodnevni. Odhod bo v soboto, 9. aprila. Izletniki bodo obiskali Mirno, Metliko, Novo mesto in Šmarješke toplice, ki bo v dneh od 23. do 24. aprila, je še nekaj prostih mest. V pisarni društva v Titovem Velenju, na Šaleški 16 lahko dobite pojasnila tudi za izlet, ki bo v maju, ko bomo obiskali Plitvi-čka je/era, Titovo Korenico, Titov Drvar, Bihač in Petrovogo-ro. Nekaj mest je še prostih. Smučarski teki Slaba udeležba Konec tedna je bilo v Topolšici občinsko sindikalno tekmovanje v smučarskih tekih. Udeležba ni bila najboljša. saj je mnoge odvrnilo od tekmovanja lepo sončno vreme in pa misel. da ni dovolj snega. Tisti, ki so se vendarle odločili za tekmovanje, so se prepričali, da temu ini bilo tako. Med ženskami je bila najboljša Ivica Lešnik (osnovna šola XIV. divizije), pri moških v skupini A je zmagal Rajko Gregorc TGO. skupina B Stane Grudnik TEŠ. v skupini C paje bil najboljši Peter Ficko. EKŠ.