Naročnino mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja cc-loletuo Ob Diu, zu inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 24%. 2994 in 2050 Cek. račun: Ljub« Ijaua št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo 4tv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Pragu-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izbaio vsak dan zjutraj, razen pondeljka iu dneva po prazniku Grobovi šalijo Mari sc vam nc zdi, da poka na milijone in milijone grobov okoli Verduna, ob Mazurskih jezerih, v Galiciji, na Ceru, pri Asiagu ln na Doberdobu in da milijoni duhov mladih fantov in zrelih mož, ki so žrtvovali svoje življenje zato, da bi to bilo zadnjič, z groznim nasmehom, ki ga bereš edino lahko na mrtvaški glavi, valijo z gomil težke spomenike, katere jim je postavilo med mirom in vojno razdvojeno človeštvo? Za njimi se vleče pred nas nepregledna vrsta vojnih invalidov, vojnih sirot, mater, očelov in vdov, ki so izgubili v vojni svoje najdražje. Vsako leto zahtevajo ob obletnici premirja račune od nas in ml jih vsako leto težje polagamo. Nekateri praznujejo dan premirja, dan miru, drugi zopet dan zmage, dan narodnega ponosa, ki naj bi bil poroštvo novih zmag in nove vojne, tretji zopet dan osvete! ltačuni so težki. Verdun, en sam velik grob, v katerem počiva na sto tisoče francoskih in nemških vojakov v objemu smrti, ne veže, temveč še vedno razdvaja velika evropska naroda ob Renu; to ni več grobišče, ki druži duhove pred smrtjo, temveč zopet trdnjava, Briand so je umaknil pred Lavalom, Stresemann in Curtius pred Briiningom. Idealni borec za zbližanje z Nemčijo Ilerriot. ki pred leti sploh ui stavil pogojev za nemško prijateljstvo, je zdaj pripravljen glasovati zu kredite, da se Verdun še bolj utrdi. Njegov sotrudnik Pierro Cot, še odločnejši zagovornik zbližanja z Nemčijo, je nedavno prepotoval nemško državo in ugotovil, »da je nemški narod v zadnjih mesecih napravil mnogo napak in da je na tem, da postane žrtev finančnega in gospodarskega generalnega štaba, kakor je 1. 1914. bil žrtev vojaškega generalnega štaba; toda Francija lahko da pomoč le proti določenim jametvomc. Na kongresu Katoliške zveze za mir, ki se ga udeležujejo tudi katoličani iz Francije, Češkoslovaške, Poljske, llolandske in Združenih držav, je vrgel berlinski škof. ki je sicer znan kot odločen Nemec, puščico proti versaillskemu miru in silno zadel francoske nacionaliste. Pred 9. novembrom so je razširil glas, da so pripravlja Hitler ua državni udar ob priliki trinajste obletnice izbruha revolucije. V resni nevarnosti so državljanske svoboščine, pridobljene z novembersko revolucijo, ki so stale Nemčijo milijone najboljših sinov, padlih v vojni. S Hitlerjem vstaja Viljem s svojim pruskim militarizmom. Francija in Nemčija sc res pogajata iu morda ni bilo upanje, objektivno stališče, kakor ga diktirajo čisto tvarni interesi obeh držav, po znanem geslu :>dam, ako daš k Žal pa ne gre za globlje zbližanje, ki bi slonelo res na načelih človeške solidarnosti. In ta smo mislili, da bo zraslla iz grobov vojnih žrtev! Snmi smo priča, kako sc ruši vidni znak bralstva in enakopravnosti narodov, Zveza narodov, ta glavna pridobitev strahotnega svetovnega klanja, v katero so manjši narodi polagali vse svoje upe. Ministri velikih držav ne potujejo več v Ženevo, peljejo se naravnost k sosedu, dn se z njim tajno dogovorijo. Vojskujoči generali se nc zmenijo za njene opomine, ker nima topov in šc manjši narodi se ne zatekajo več k Zvezi, ker nima denarja. Kdo bo dajal račun za zapravljeno dedščino W. Wilsonn in milijonov padlih? Morda samo Amerika? Asiago, Doberdob, škabriel, slovanski grobovi! Prinesli so nam Rapallo. Ali lahko mirno rečemo, da ne tudi po naši krivdi? Tako radi pozabljamo nn grobove ob Soči. Mari niso naši? Preveč smo se odtujili zendji, ki so jo prepojili naši sinovi s svojo krvjo, v skrbi za dom, ki smo ga pričeli graditi v rvobodi, preveč smo zaupali v pomoč drugih, recimo kar, v Zvezo narodov, in v pravicoljubnost povojne Evrope, ki je vsa drugačna, kakor smo o njej mi sanjali v strelskih jarkih. Siccr bi ne bili nikdar doživeli Bazovice! Svet nam nikdar ne bo mogel očitati, da smo premalo žrtvovali za mir, — žrtvovali smo zemljo svojih dedov na vseh koncili in krajih ln že trinajsto leto neprestano brzdamo svoje živce pred večnim izzivanjem od onkraj meje. — Toda iz grobov na Doberdobu, pod Kalvarijo in na Sveti gori veje danes strašen očitek, da smo preveč žrtvovali in pozneje premalo naredili, da bi branili svoj rod pred zcmljelačnim tujcem. Nc pozabimo nikdar, da fašistična Italija no praznuje 11. novembra, praznik miru, kakor druge države, temveč praznik zmage« in »da se je Mussolini, kakor je nedavno dejal fašistični tajnik Giurati postavil na čelo legijam — pod praporom Dalmacija ali smrt! — in je na poli, ki vodi do imperija/: Grobovi še vedno tulijo... Tudi Romunija se pogaja s sovjeti BukarcSt, 11. novembra, ž. »CuvenluL javlja da je dal predsednik Jorga včeraj v Parizu izjavo o odnošajlh med Romunijo in sovjetsko Rusijo. Rekel jc: »Mi nimamo sovražnikov, najmanje pa stalnih sovražnikov. Sovjetska Rusija jc dala iniciativo za pogajanja in mi smo jo sprejeli.« Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, Se vedno nestalno In milo vrein*. Francija in Anglija na strani Japonske Pred odločilno bitko pri Ciciharju London. 11. nov. Kakor ee izve iz dobro informiranih vojaških krogov, so so japonske čete, katere so se bilo nedavno polastile moslu čez Noni in štejejo kvečjemu kakšnih 2000 mož, pred kitajsko premotijo umaknilo tedaj 7 km juino od mostu. To je bilo potrebno zato, ker se jc kitajskemu generalu hajlunčanske province Mačančanu, pod ke-jega poveljstvom so vse kitajske čete, ki stražijo vzhcdnokitajsko železnico, posrečilo, da je koncentriral okoli Cicikarja kakih 20.0041 mož, ki razpolagajo s 30 topovi. Ker Mačančan zbira še nova ojačenja, ki prihajajo tako od zapada iz Mančulija na rusko-kitajski meji, kakor tudi z vzhoda, to je iz Harbina, in ker kitajski general brez dvoma dobiva kolikor toliko pomoči od Rusije — zato so ee Japonci morali umakniti. Japonci poslali ultiinatum To pa seveda ne pomeni, da bo pri tem ostalo, ampak je nasprotno pričakovali tem večjega boja, ki bo odločil usodo Mandžurije. Japonci čakajo samo ojačenj. ki bodo v obilni ineri prišla iz Japonske. Japonci so že poslali generalu Mačančanu ultiinatum, v katerem ga poživljajo, da takoj ustavi sovražnosti in izroči oblast v roke generala Čang-kajpengu, njegovemu rivalu za oblast v neverni Mandžuriji, ki se je pestavil na stran Japoncev. Odgovor kitajskega generala Na to zahtevo jc general Mačančan odgovoril sledeče: >Nc boni sc udal, dokler boni imel samo lc enega vojaka. Čeprav so Japonci v premoči in smo imeli velike izgube, so moje čete ohranile dobro voljo ia so sklenile, tla nacionalni teritorij brunijo tlti zadnjega izdiha.« Japonci so ta odgovor kitajskega generala kvitirali s tem, da sc pripravljajo ua pohod proti Cicikarju, ki so ga sklenili zasesti kljub nevarnosti konflikta s sovjetsko Rusijo, ki se zasedbe tega mesta jako boji, ker bi na la način prišla vzhr.dnokilajska železnica, katero upravljata danes Rusija in Kitaj skupno, pod kontrolo Japonske. Hoji sc pripravljajo tudi v Mandžuriji 11121)1 Nov moment jc nastopil v zadnjem času tudi s tem, ila se jc maršal čansuljan, bivši vrhovni upravitelj vseh treh mandžurskih provinc (Mukden, Kirin in Ilajlunčan), ki rezidira v Pekingu, odločil, tla poskusi otenzivo proli Japoncem v južni Mandžuriji sami. Zato eo se vnele že sedaj bitke ob celi južnomandžurski progi od Harbina do Mukdena in Tjencina, od koder vodi železnica v Peking. Japonci so na Čansuljanovo otenzivo odgovorili s tem, da so zanetili vstajo Kitajcev proti Čansnljanu v Tjcncinu. ki jo jako važna postojanka. Kdor ima Tjencin, la je tudi gospodar Pekinga. Siccr pravijo Japonci, da s to vstajo nimajo ničesar opraviti. vendar pa gre vera Kitajcem, ki trdijo, da so Japonci oborožili vstaše. V Tjcncinu žive razen Kitajcev ludi Japonci, Angleži, Francozi in Američani, katere od nekdaj stražijo evropski delašmani. Poveljnik japonskega (letašmana jc revolto v Tjcncinu izrabil v lo, dn jo bombardiral kitajsko mesto. Slično vrtajo so Japonci zanetili tudi v Pejpingu. Iz lega se razvidi, tla misli Japonska popolnoma uničiti dosedanjo kitajsko upravo v južni Mandžuriji. Nova vlada v južni Mandžuriji Potem, ko so Japonci potom nekega mandžur-skega odbora za javni red in mir zasegli v Mukdenu vso carino in davke, s katerimi je do sedaj vzdrževal svoj režim maršal Čansuljan v Pekingu, so sedaj odstranili ludi dosedanjo čansuljanovo ci-; vilno upravo, katero je prevzel Japoncem prijazni kitajski general Junnšikaj. Pri uetoličenju Juanši-kaja je šef generalnega štaba japonske divizije v ' Mukdenu, general Hong, imel kratek govor, v katerem je želel novi vladi uspeha. Prvi akt nove mandžurske vlade je bila resolucija, odposlana vla-; di v Tokio, da naj Japonska prevzame upravo cele Mandžurije in da naj iudi izstopi iz Zveze narodov, ki podpira roparsko vlado- Čansuljann. Proli Zvozi narodov Obenem je vojaška stranka v Tokiu organizirala v parlamentu opozicijo, ki od vlade vali leva, da sc ztist.oe cela Mandžurija in da sc obrne lirbel Zvezi narodov. Pritisk, ki ga vrši opozicija na vlado premiera Vakacukija, ima zaslombo velike večiuc japonskega prebivalstva. Vlada tem raje kljubuje Zvezi narodov, ker sc jc v zadnjem času iliplomatični položaj obrnil v korist Japonske. Možnost ruske Intervencije je namreč povzročila, tln je tako angleška kakor francoska javnost stopila popolnoma na stran Japoncev. Francoski tisk sve-i I njo g. Briandu, ki jc predsednik Sveta Zveze narodov, naj se preveč nc vmešava v kitajsko-japon-ski konflikt in naj pusti obe stranki pri miru, da rešita zadevo med seboj, kakor sami vesla in znata. Amjleško časopisje pa poudarja, da nima zini-ela niti ni v korist Anglije, da bi branila kitajske mandžurske despote pred japonsko akcijo. Japonci so prinesli v Mandžurijo gospodarski red in nc-pristranost uprave, dočim jo bila kitajskim poten-latom samo vir obogatenja. Tudi ni pametno, podpirati vpliv ruskih komunistov med mandžurskim prebivalstvom. Zato je najbolj pametno, da se pusti Japonsko pri miru. da mandžursko vprašanje uredi v interesu miru in kulture. Gospodarskega bojkota ne bo Gospodarski bojkot, s katerim je Društvo narodov grozilo Japonski, ako svojih čet iz Mandžurije no umakne, jc padel v vodo. Proti temu bojkotu se namreč niso izrekle samo Francija, Anglija in Italija, ampak relo Združene državo severne Amerike, ki sicer na lihem dajejo Kitajcem poguma, nikakor pa ne žele priti v odkrit konflikt z Japonsko. Sicer pa japonska vlada jako spretno obdeluje ameriško diplomacijo in jc japonski poslanik v Washingtonu, Dobuši, včeraj izjavil, da bodo »japonske čete nemudoma izpraznile Mandžurijo, kakor hitro bo Kitajska zagarantirala varnost življenja in imetja Japoncev v Mandžuriji. Japonska tudi nikakor ne misli poseči v rusko interesno sfero v severni Mandžuriji, ker ji je veliko na ohranitvi prisrčnega prijateljstva s sovjetsko ltusijo.« Krvava noč v Tjencinu London. 11. nov. ž. Po vesteh iz Pekinga je imel Tjencin ponovno krvavo in strašno noč. Ponoči je prišlo do težkih borb pred univerzo med oboroženimi Kitajci in kitajsko policijo. Borba je trajala vso noč in so o strašnih dogodkih obvestili vse konzule, da naj bodo pripravljeni na eventual-nosti. Francoska in ameriška straža sta v strogi pripravljenosti. Za zaščito katoliške cerkve je postavljena francoska straža. Tudi v Pekingu je prišlo do- spopadov. Dve bombi sta eksplodirali v bližini dekliške šole metodistov. Neki japonski oklop-ni avtomobil se je srečal s policijo. Avlo se je umaknil v japonsko cono. Borbe v Mandžuriji trajajo še naprej. Neka japonska vladna banka je bila napadena od kitajskih razbojnikov, ki so bili odbiti. Močni oddelki kitajske vojske se koncentrirajo v bližini Cicikarja. Iz vseh okrajev, kjer sc vršijo borbe, je ljudstvo pobegnilo v gorovje. Pravi vzrok okupacije Mandžurije Pravi vzrok, da so Japonci, ki so doslej delali samo na počasni penetraciji južne Mandžurije, zdaj naenkrat to ogromno deželo zasedli, je ta, ker jc sicer grozila nevarnost, da sc pod vplivom Moskve proglasi neodvisna mandiorska sovjetska republika. Treba je vedeti, da je bogata mandžurska dežela v zadnjih letih pridelovala okoli 5 milijonov ton tako zvanc soje, to je neke vrste stročnice (fižola), ki ima jako visoko hranilne kvalitete. Iz зојс se prideluje olje, krmilo za živino, ki se izvaža posebno v Nizozemsko in na Dansko, neke vrste maslo in v* gnojilo. Od teh 5 milijonov ton jo izvažala Mandžurija v Svropo cele tri milijone ton. Mandžurski kitajski potentati, v prvi vrsti čansolin, ki je bil zastrupljen, in pa njegov sin, sedanji kitajski generalni guverner Mandžurije, čansuljan, so iz lega vlekli zase največji dobiček. Samo korumpirana kitajska miselnost je mogla priti na tako idejo, na katero je prišel Čansolin. On je namreč mnndžur-sM:n kmetom prepovedal, prodajati sojo posameznim trgovcem in eksporterjem, ter je ustanovil državni monopolni urad, ki je žetev soje od kmetov nakupoval in jo potem prodajal eksportnim firmam, ki so večinoma v rokah Japoncev. Kmetom jc kitajski monopol plačeval sojo v papirju, ki ga je Čansolin dal tiskati r Evropi, sam pa si jc dni plačevati sojo v čistili zlatih jonah. Na la način so kitajski mandžurski potentati nabrali zase eno milijardo jenov v čistem zlatu, dočim so kmetje dobili C do 7 milijnrd dolarjev v — papirju. Ta papir je bil Se nekaj vreden, dokler je bil eksport soje, za katero so plačevali Bvropi Ш) jen za tono, na višini. Lani in letos pa je začel eksport padati in danes znaša cena soje na londonskem trgu namesto 100 jen samo 02. Primeroma temu pa je padla tudi vrednost papirja, ki je v rokah mandžurskih kmetov, kateri danes stojijo nn robu propad. . Ti razpoloženj« mandžurskih kmetičev, ki danes za svojih fi milijard kitajskih papirnatih dolarjev ne dobijo niti lička, je hotela izrabiti so, jetska Rusija za to, da bi se ustanovila mandžurska komunistična vlada, ki bi seveda biln popolnoma pod vplivom Sovjelov. Na ta način se je Rusija v zadnjih letih polastila vse tako zvanc zunanje Mongolije, Sinkijana in Barge ter utrdila svoj vpliv tudi na skrajnem kitajskem zapadu, lo je v kitajskem Turkestanu. Spričo loga jc razumljivo, da zdaj Japonska hiti, kako bi Mandžurijo čimprej anektirala, ker bi sicer glad in mraz prisilila mandžurske kmete, da se vpišejo v rdeče čete. ki so bile v Mandžuriji že povsod organizirane. Dogovor med Parizom in Pariz, 11. novembra, tg. Kakor poročajo listi, se je med Parizom in Berlinom dogovorilo sledeče: 1. Posvetovalni odbor mednarodne repa-racijske banke se bo na predlog nemške vlade sestal v celoti Se v zadnjem tednu meseca r o-verabra, da prouči plačilno nezmožnost Nemčije. 2. Obenem sc bo sklicala v Basel nova konferen- ca moratorijskih upnikov, vendar odklanjajo Francozi slej ko prej vsakršen junktim med reparacijami in kratkoročnimi krediti. 3. Še pred božičem naj se skliče mednarodna konlercnca vlad v Pariz, Basel, Biaritz ali Cannes, da se sestavi nov program za Youngov načrt. „Italiji m do posojila Grandi zasleduje le idealne cilje ti Rini, 11. nov. ž. Fašistični tisk zbira vse podatke o pisanju inozemskega tiska, o potovanju italijanskega zunanjega ministra Grandija v Ameriko in pri tem proglašajo za tendicioznc in neresnične vse glasove, da je Grandijev obisk v Ameriki eden od mnogih poizkusov, ki jih je Italija v zadnjem času napravila, da pride do posojila. Kol pravi namen njegovega obiska navajajo fašistični listi članek londonskega iMoring Posta-, ki pravi, da se brez ameriškega sodelovanja Evropa nc bo mogla rešiti iz današnje krizo. Grandijev obisk.v Ameriki ni v opoziciji z Lavalovim obiskom, tem- več gre v Ameriko zato, da čimpreje pride do tesnega ameriško-evropskega sodelovanja. Dalje registrirajo fašistični listi članek angleškega časnikarja Thompsona, ki pravi med drugim, da je imel Napoleon svojega Taylleranda, Mussolini pa ima svojega Grandija, ki bo vedel rešiti vse naloge, ki mu jih jc poveril Mussolini. Rim, 11. nov. ž. Tribuna« prinaša vest, da so bo senator Morali ob času, ko bo italijanski zunanji minister Grandi gost ameriškega državnega tajnika Stimsona. sestal z Grandijem in imel z njim važne razgovore. Avstrijski socialisti za vstop v vlado Dunaj, 11. nov. V vladnih krogih je zbudila i veliko pozornost ponudba socialnih demokratov, da bi stopili v vlado. Socialisti so stavili to ponudbo iudireklno, in sicer po dveh nevtralnih listih, ki imata vselej dobre stike z njimi in jih vselej rabijo, ko hočejo povedati javnosti svoje želje in sondirati tla. M. Schreiber, ki ima dobre zveze s socialističnim voditeljem Rennerjeni, je napisal za list Morgen, zanimiv članek, v katerem zahteva glede na nevarnost hcimvvehrovskega udara vslop socialnih demokratov v vlado. Sedanja vlada jo po njegovem mnenju prešibka, da bi vzdržala naval avstrijskih fašistov. Na prihodnjem občnem zboru se bo vodstvo socialistične stranke bavilo s tem vprašanjem. Istočasno je priobčil Abcnd ki prinaša pogosta poročila >iz razgovora z nekim socialističnim politikom . podoben članek. Člankur trdi, da bo socialistična stranka proučila vprašanje vstopa v vlado na občnem zboru, ki se prične v soboto. Vprašanje je. ali bi krščanski socialci privolili v sodelovanje s socialisti. To ni izključeno, čeprav listi. ki sloje bližje Seiplovi slruji v krščansko socialni stranki, zavračajo sodelovanje g socialisti. Med temi so nahaja n. pr. Grazer Volksblatk. Seiplovo krilo še vedno simpatizira s Heimvvehrom in je naravno, da zavrača koalicijo, ki bi bila naperjena proti Heiimvehru. Nikakor pa ni izključeno, da bi se vodstvo stranke pod pritiskom levega krila, ki je bližje socialistom, ne odločilo za koalicijo s socialisti. Šc mons. Seipei sam je po odstopu dr Enderja skušal sestaviti koncentracijsko vlado s pomočjo socialistov; takrat so socialni demokrati odklonili sodelovanje. Dunaj, 11. nov. tg. Čuje se, da vlada zopet misli nn redukcijo državnih uradnikov. Vsi uradniki, ki so žc dosegli polna službena leta, se bodo upokojili, razen malih izjem, dovoljevale pa sc bodo tudi upokojitve na prostovoljne prošnje mlajših uradnikov. Bukarcil, 11. nov. ž. Vlada namerava amortizirati državne dolgove. V (o evrho bo ustanovljena posebna amortizacijska banka, ki bo likvidirala državne dolgove in terjatve, ki izhajajo iz naslova voine škodet Oh 13. obletnici premiria Odločilni bol zoper bandite na Korsihi Aretacija bandithe Marije Caviglioli V Angliji - počastitev mrtvih London. 11. nov. AA. Obletnico premirja so |.r:i7'iov;Ui letos v vsei Ani'iiji in v vsem britskein imperiju prav tako slovesno in veličastno kakor vsa • lru.ua lela. Onim. katerim vzbuja ta proslava neizbrisne spomine, se je pridružila cela nova generacija v vsem imperiju, dn počasti la praznik, ki je jiostal že mednarodnega značaja. Način proslave ie obletnica se je v vaseh in v mestih z leti že ustalil. Kakor с1Гицч; leta, tako se je tudi U los proslavil la dan ob grobu neznanega vojaka v \Vhilehallu, na katerega mislijo ob tej priliki vsi narodi. V AVesIminstru je bila pri božji službi ogromna množica, .lutro je bilo jasno, vendar zelo inizio iu vetrovno. Zato je kralj ostal doma. Kraljica je gledala proslavo z okna. Ob vznožju groba neznanega vojaka so stali vvalc-ški princ, njegovi bratje iu drugi /lani kraljevske družine. 1'ri maši ji- bil zastopan celokupni britski imperij. Med drugimi so hili prisotni indskt vladarji, ministrski predsednik v spreiu--Ivu drugih ministrov, in visoki komisar za ilomi-nijone. Svečanosti so se udeležili oddelki vseli vrst orožja in bivših bojevnikov. Zastopana je bila tudi trgovska in ribiška mornarica. Dvominutni molk se je jiričol s prvini udarcem velikega zvona, kateremu so sledili takoj streli iz. pu-Чг konjeniške- garde. 'la trenutek tihe slovesnosii so prekinili trobentači kraljevskih letalskih sil, ki so trobili Zadnjo |io-što . Nato sta sledili jn-eem O Bog naša pomoč in narodna himna, ki slu ju predvajala poseben zbor in gard na godba. Mašo je bial londonski škof, nakar so trobili budnico. Nato so ee velike množice razpršile ali jia jiola^ale vence iui grob neznanega vojaka, lio-uianje v VVhilehall iu k grobu neznanega junaku v vvestniinetrski opaliji bo Irnjalo ves dan do pozne noči. Briiska legija je organizirali! prodajo flandr-skili makov po vsem brilskem imperiju, v amdeških kolonijah, v inozemstvu in na ladjah. V Londonu so vsi ud kralja do liajprejiro.dej-šega državljana nosili to spominsko znamenje. V Parizu • parada 1'nri/. 11. nov. \A Današnja proslava obletnice premirja je potekla »lavno*tno kakor vedno. Defileju čet pnubke garnizije ie prisostvoval predsednik republike . Dounier v sjH^iuatvu jiiedsedni-kov senata in parlamenta'. Čete' so aetilirale mlinu liioba N'ezuanegu junaka pod slavolokom. Krvavi nemiri v Nemčiji Berlin, 11. nov. AA. V ponedeljek je prišlo v Bremenu iu.. v Kutiuu do krvavih sjiopadov mod narodnimi socialisti in jiristaši Roichsbannerjn . 1'ri lani sla biln ubita dva narodna socialista In ranjenih več oseb. Policija je odredila vse potrebno, da prepreči npve uoniire. Na Grškem - je tekla kri Atene, 11. nov. tg. Kljub vsem vladnim prepovedim so se'vršile danes na obletnico premirja napovedane manifestacije za svobodo in priključitev otoka Cipra k Grčiji. Angleško poslaništvo je bilo zastraženo z vojaštvom in policijo. Pred vseučiliščem so bili hudi sjiojiadi študentov s policijo in je bilo več oseb ranjenih. Točno ob 11 so bile v.-.' trgovine za čelrl ure zaprle in ves promet se je ustavil. V privatnih šolali so učitelji poživljali učence I; solidarnosti s Ciprčani. Deputacija otoka Cipra je prinesla v atensko mesluo hišo manifest ciprskih občin za priključitev. Venizelos je v li-slili prosil ciprski odbor, naj preneha z agitacijo. 1,-er bi lahko povzročila veliko nesrečo. Opozarjal je pri tem na Molelno prijateljstvo med Anglijo in Grčijo. Na daljnem vzhodu - hrt London, 11. nov. Ig. V Tjenciuu se je ponoči i poležaj zopel poostril. Policija je bras moči in ne i more preprečili zbiranja množic. Pri juponakib j bai';!:aii je jirišlo do slreljanja ler so demonstranti ■ ч -ilo zasedli v.-o okolico Niinkaj vseučilišča, Ja-| ponci so zopet popravili inosl čez reko Noiii. Ja-| poiinki glavni slan demantira vesl o kitajski vojni I napovedi. Na Poljskem - krvavi nemiri Varšava. 11. nov. Ig. V Vilni so bili veliki šludeiitovski nemiri, pri katerih sla bili dve osebi ubiti in !!0 težko ranjenih. \ Varšavi so nemiri trajali ludi včeraj dnlje. Pariz, 10. novembra. V zadnjem času se je na Korziki oživilo zopei tradicionelno bandiisivo. Ker je banditstvo presegalo ze vse meje. je francoska vlada odredila, da ima general Huot, poveljnik 4. sektorja žandarmerije, takoj pacificiraii otok. Akcija je zamišljena v zelo velikem siilu. V Ajacciu se je izkicalo 1400 Irancoskih žandar-mov, ki imajo Korziko iztrebiti vseh banditov, ki u ivajo popolno podporo prebivalstva. Angleški tis,, prinaša senzacijo, da je to banditstvo organiziral Italijanski fašizem, da zaneti na Korziki vstajo preti francoski oblasti, kar ni izključeno. O banditih samih se izvedo sledeče podrobnosti: Glavni bantlil je veleposestnik Santoni, ki so ga francoski žandarmi že aretirali. Sanioni je bil poslanec provincialnega sveta v mestu Zivaco. Žandarmi so izvršili aretacijo tudi v kavarni Della Pacc« v Ajacciu, kjer so zvezali samega lastnika kavarne, nekega Faggianellija, ki je bandite podpiral. (Nekateri pravijo, da je bil Faggianelli fašistični tmisar.) Orožniki so pa do sedaj izvršili žc celih 590 arelacij. Najbolj interesantna je aretacija mlade Marije Caviglioli, sestre bandita, ki je bil pred par dnevi ubit. Marija je bila rojena v Lopingu in so jo, ko je bila etara 15 let, oinožili z nekim Dominikom Chiaraloli. Marija pa je svojega moža zapustila in se združila z banditom Spada, ki je bil namestnik slovitega roparja Romariettija, ki je leta 1423 strašil na otoku. Marija je svojega ljubimca popolnoma komandi-ala. Končno se ga je naveličala in se iz gora vrnila v Ajaccio, kjer je začela živeti z drugim možem. Spada se jc radi lega nad njo po korzikanskem načinu grozno maščeval in je nekega dne napadel njenega brata, znanega bandita Cavigliolia, kateremu je iztaknil oko in odrezal jezik. Tega Cavigliolija se nedavno francoski orožniki ustrelili. Spada sam pa je potem ubil še nekega strica in pa sestro svoje bivše ljubimke. Sedaj so orožniki Marijo. Caviglioli aretirali. Ženska je nosila s seboj vedno puško. Druga velika roparska afera pa ima svoje pozorišče v vasi Palneca med banditsko družino Bartoli in družino že omenjenega Santonija. Santoni je namreč pustil Bartolija ubiti, čeprav je le-la pri volitvah v provincijalni odbor podpiral njegovo kandidaturo. Bartoli je' bil Santoniju, kateri je bil izvoljen v provincialni svet, na poti, ker ga je hotel komandirati. Družina Bartoli ima na razpolago 80 hlapcev in prijateljev, ki so vsi oboroženi s puškami. Prav tako pa je oborožena tudi družina Santonijev. Radi umora Bartolija se ;e vnela med obema družinama ргауа bitka, ki je trajala cel teden. Zato so francoski žandarmi pod poveljstvom generala Fourniera odkorakali proli Palneci na avtomobilih. Obkolili so vas, jo zavzeli in izvršili 17 aretacij. General Fournier namerava sedaj korakali proti posestvom umrlega bandita Romanellija, kjer danes gospodari že imenovani bandit Spada, bivši ljubimec Marije Caviglioli. Na Korziki pa se še nahaja močna četa banditov, ki jo je organiziral bivši orožnik Bornea, in pa četa bandita Ettori. Ponovni poizkus protilašistov z lešalom Letalo je zadržaia nemška policija Pfostava premirja v Belgrada Odkritje spomenika padlim vojakom Belgrad. 11 nov. I. Dams na dan obklnice premirja v svet.ivnl vojni, i ■ vršile lepa rj.oiiiin-»ke sVečancsii v prtslrlnicl. D:.poldne ob 11 je bil fivetuuo odkril ipciiienlk |»:-.-Uim vojakom na np-vem pokopališča. Odkritju -sla princ dvovalii 'kralj iu kraljica, člani vlude :•: razpoložljivo geiuiraliielo. veliko šlevilo nevih pc.Iancev ter vsi (poženi ki vejui atašeji. Spomenik je veličasten v svoji чгсш-iie-!i. Na visoki gkaU, ki m-i v pclrelitfp grb kraljevino Srbije, stoji fi-bski bivuibv, . očmi, ubrrjje-ninii proii Kiiliiiiegdauu, kjer se -iekaia Sava In Donava in kjer je izgi lilo v obupnem boju 50.': i vojakov v tragičnem 1 Lu 1015. 1'od skalo pu leži s strtimi perutmi veliča-len brona-ii orel, ki predstavlja ubitega - ivražnika. N'oiranjosl spomenika je bila preurejena v grobnico, kjer so shranjene vna kosii jiarllih junakov. Grobnica nap.avlja v svoji preprostosti globok vi is. Takoj na prvi pcglrd ua se ob:uli, da manjku v-aj majhna kapelica, ki bj obiskovalce opozorila, da je treba za rajne ludi uiViHli in jih ne samo obi:-kovati. Ob v/.uožju »pu-meuika je bil juložen edin vcnec z uapisuni Br^ nik-m Belgrada — Aleksander«. Sledilo je tek.ji lepih goverov, in siter predsednika Društva rezilnih častnikov Milana Radcsavljeviča, tajnika Zvc /.e rezervnih častnikov Bogomira Bogiča iu I" 1-grajskega župana dr. Nešiča, ki je v zanosnem govoru prtdal svetišče čuvarju, s prošnjo, da ga ohrani v večni spomin poznejšim redovom. Takoj zn U ii .so se vršili cerkveni obredi na vseh vojaških pokopaliških, domačih, kakor tudi tujih. V Zagrebu Zagreb, 11. nov. ž. Danes ob 11 Je bil v Zagrebu proslavljen spomin za vse padle vojake v \ojni. Ob 11 dopoldne jo bil ustavljen za dve minuti ves promet in nastala je popolna tišina na čast onim, ki su se borili na bojiščih. cen Narodna bnni;:i j;' pravkar objavila svoj indeks cen v veletrgovini za nn -ec oktober, iz katerega je razvidno, da cene v mesecu oklobru nadalje padle. Po posameznih skupinah je bil indeks sledeč (podlaga .-o cene v tel u 1920 kot 10 j): srjilember olilober rastlinski proizvodi 70.4 71.1 živalski proizvodi 70.6 tiO.l mineralni proizvodi 74.2 78.7 indii-trijski proizvodi 72.2 09.3 skupni indeks 71.6 69.5 izvozni proizvodi 70.7 68,5 uvozni proizvodi 66.0 60.2 fzj< me v padcu cen tvorijo le rastlinski proizvodi. kjer so narasle cene fižolu, ječmenu, senu in pekmezu. dočim so cene koruzi padle kakor tudi suhim slivam. Druge ceno so ostale neizpre-nmnjene (pšenici, ovsu, rži in konojilji). Največji padec izkazuje indeks- živine in živ. proizvodov) zaradi jiopuščanja cen v seli proizvodov razen masti iu jajc. katerih cena je poskočila. Med industrijskimi proizvodi so popustilo cene podplatnega usnja, h-snih proizvodov, bombažnega prediva in otrobov, n.i-protno jia so narasle cene sladkorja in opeke. Sladkor je kakor znano v ceni nnrastel zaradi povečanja državne trošarine. Delna učvrstitev na svetovnih trgih Indeks svetovnih cen za mesec november, kakor ja je izdelul prof. frving Fisher, ne kaže no-bonogii preOkreta v tendenci, ker so cene v oklobru nadalje padle. Nasprotno pa je poslala čvrstej-š,i tendenca v mesecu novembru, kjer je vzbudila veliko zanimanje bosa pšenice na čikaški borzi, Sfalistični položaj zn pšenico je postal ugodnejši, kakor smo že poročali In hosn ima dokaj izgledov, (l.i bo ostala. Tudi nn ostalih trgih siroviu so cene pretekli in ta teden šle gor. Z« pšenico je glavni moment v ponohanju ruskega pritiska na trg, Ravnolako je zelo narasla cena bombaža, kar je pripisovati tendencam k zmanjšanju kulture, Tudi volna je začela kazali Svrstejšo tendenco. Med kovinami je zelo deloval padec angleškega funta ln so tudi cene na svetovnem trgu nalegnile. Čvrsta je bila lendenra zu kavo, dočim jo sladkor bil v ceni miren. Čvrsta tendenco se je pojavila tudi na Irgu kož. V ostalem je Izgledal v oktobru indeks cen sledeče (1928 100; v oklepajih podatki za september): Severnoameriška Unija 09.3 (70.1). Francija 76.1 (77.(1), Nemčija 74.9 (75.1), Anglija 69.8 (68.6) .in Italija 07.2 (67.2). Zanimivo je, du so ceue v Angliji narasle vkljub padcu funta za približno 20% lo neznatno naraslo: indeks je znašal v avgustu 05.7, v septembru (iti in v oktobru 09.8. Zvi-šan;" cen znaša ca, '%. Polagoma se bo tudi angleški nivo reu prilagodil novemu tečaju funta nn mednarodnih trgih. Stanje Narodne banke Po ultimu oktobra 7*ravkar objavljeni izkaz Narodne banke zn S. november izkazuje zmanjšanje podloge zn 37.ijačo, jih jiro-~ila, naj molčijo in naj jima pomagajo pri nadaljnjem poletu. Na dnu stroja so našli 100 kg jiroli-fašlstičnih letakov in orožje. V ponedeljek do|>ol-dne se je njun start ponMrečil. Med leni pa se je policija zanimala za pilota, ki ni imel pilotske iz- Shrb za brezposelne v Franciji Pariz, II. nov. tg. Včeraj so se seslali poslanci v poslanski zbornici na posvetovanje o problemu brezposelnosti. V Parizu je 150,000 popolnoma brezposelnih, 500.C00 deloma zaposlenih in 25.000 do 40.000 brezposelnih, ki ne dobijo popolne brezposelne podpore, katera se dovoljuje samo za 180 dni. Bali se je katastrofe, ker so komunisti že včeraj skušali demoneirirati. V načrtu za omiljenje brezposelnosti je predvsem izključitev iuozemcev od delovnega Irga. Predvsem hočejo znižati veliko šlevilo inozemskih šoferjev taksijev v Parizu, ker je 6000 domačih šoferjev brez posla. Brezposelnim pa hočejo olajšati položaj s tem, da se jim odgodijo davki in plačilo stanovanja, da .se jim pusli socialno zavarovanje in daje kruh, mleko in premog. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 11. novembra. AA. Konec oklobra jc znašalo število brezposelnih v Nemčiji 4.622 milijonov. V drugi polovici oklobra je število brezposelnih naraslo za 138.000. V Angliji London, 11. nov. ž. Število brezposelnih se je znižalo za 15.148 in znaša sedaj 2,710.000. Madžarska - protestira Budimpešta. 11. novembra ž. Rcvizionislična liga je poslala poziv vsemu duhovništvu, da se na dan 13. t, m., lo je na dan, ko je bila podpisana trianonska pogodba, po vseh cerkvah darujejo sv. maše, ter da zvone vsi zvonovi v znak žalosti in protesta. Madžarska zniža proračun Budimpešta, 11. nov, ž. Odbor šestih, ki jc delal na reduciranju madjarekega vojnega proračuna, predlaga, da sc že znižani proračun reducira še za 20—25%, ker je še vedno previsok. V parlamentu je započeta akcija, da bo razprava o znižanju vojnega proračuna tajna, ker nikakor ni v interesu države, da se lo vprašanje rešuje pred javnostjo. Avstrija znižala obrestno mero Dunaj, 11. nov. tg. Ocucraliii svel narodne liiinkc jc na splošno pričakovanje znižal ohroitno mero od 19% na 8% z veljavnostjo od 13. novembra dalje. Avstrijski komunisti v preiskavi Dunaj, 11. novembra. AA. Po poročilu dunajskih listov nadaljuje avstrijska policija s preiskavo proti aretiranim komunistom, ki so polvar-jali polne listo in druge javne listine, Zaenkrat proučujejo strokovnjaki predvsem gradivo, ki eo ga našli pri aretiranih komunistih. Preiskovalne oblasti bi rade dognale, kdo so in kje eo nahajajo naredbodavci aretiranih falzifikatorjev. Aretirani komunlsli pa odklanjajo vsako pojasnilo. Po dosedanji preiskavi vodijo vse niti v Moskvo, čeprav najbrž ni bilo neposredne zveze med Moskvo in dunajsko centralo falzKiknlorjev. Zvezo so po vsej priliki vzdrževali posredniki v Nemčiji. Neke komuniste bodo izročili danes dunajskemu deželnemu sodišču, drugi pa ostanejo še dalje v policijskem zaporu. kaznlce, češ, da jo je pohabil v Berlinu. Belgijec pa je imel pilotko izkaznico, pa nobenega pol nega li.sln. Ker je policija našla lelake, je oba aretirala. V nedeljo pil je prispel v Konstanzo ludi francoski avto in sta potnika etojiila v zvezo z letalcema. Tudi la avlo so v ponedeljek zvečer uslti-vili v Frejhurgu in aretirali oba potnika. Domneva se, dn je bolelo letalo iz Konslanze nujprej v Luzern in od tam šele dalje v Italijo. Sedaj se je dognalo, da so bili potniki avtomobila Italijani. I/ letala so boleli inelali v Italiji jiozive za pobijanje fašizma. Dognalo se je ludi, da je bil jiilol Hfifiiei-i že enkrat kaznovan na jiel let ječe radi Izdaje vo-1 jaških tajnosti. 32 mšmstirov London, U. novembra. Ig. Danes je bila kabinetna lista spopolnjena 7. imenovanjem 32 ministrov brez porliclia in državnih podtajnikov, od kateiih pripada konservativcem 19, narodni delavski stranki 5, Simonovim liberalcem 4 in Samuelovim liberalcem 4. Med novimi ministri je iz zadnjega kabineta znan prvi državni pravdnik William Jovvitt in kot državni podtajnik domini-onov Malcolm MacDonald, sin ministrskega predsednika. Panamshi kanal zasul Хоиуогк, II. nov, ž. Promel v Panamskem prokopu je |io|inlnonia prekinjen, Ze delj časa se je vsled neprestanega deževja vsipala zemlja v |>re-kop in največjo ladje niso mogle nič voč vozili skozi kanal. Danes |ia je zemlja popolnoma zasula kanal, lako da je bil na nekem kraju globok samo še dva metra. Vse ladje, ki so vršile promet med Sun Francisconi in Newyorkoni, morajo plovili zo|iet, kakor preje okrog cele .lužne Amerike, ali pa čakali eden ali dva mesecu, da kanal od zasipine zopet očistijo. Uprava kanala ima ogromno škodo. Vihar na AUavJihu Pariz, 11. nov. Ig. Na bretonski obali divja \clik vihar. Več parnikov pošilja signale na pomoč. Tako je giški parnik - Georgios« 220 milj južno od Bresla v hudi sliski. Od 23 mož posadke je leuil 5 mož neki (ranccski tovorni parnik. Tudi italijanski parnik Chiabrera« in francoski parnik »So-dium-< kličeta na pomoč. Italijanski parnik »Arti-glio«, ki skuša v pristanišču Brest dvigniti zlalo iz potopljene ladje Egipt«, jc bil hudo poškodovan, ko je vihar odtrgal zasidrano sosedno ladjr in jp vrgel proti njemu. Zasedanje Zveze narodov Belgrad, II, nov. I. Jutri, v četrlek poiujc iz Belgrada v Pariz jugoslovanska delegacija na zasedanje Zveze narodov, ki jo sklicano za 16. no-vember v Parizu. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr. Folič. Prideljen mu Je naš slro-kovnjak v vprašanjih Zveze narodov, načelnik v ministre!vu, iegacijski svetnik dr. Perne. Kako Čehi sestav3$®lo proračun Belgrad, 11, nov. 1, »Pravda« priobčujc zanimivo pismo svojega praškega dopisnika, na katerem opisuje delo Češkoslovaške, sedaj, ko se sestavlja nov državni proračun. Ministri se sestajajo vsak dan po enkrat, tako piše list, in njihova največja skrb je, da ohranijo proračunsko ravnotežje Ministri sc trudijo, da bi preprečili vsak nepotreben, Sc tako malenkosten izdatek državnega denarja. Pri tem pa se ministri branijo, da bi se državnim uradnikom reducirale plače. Morali pa se bodo zvišati nekateri davki. Na svojih vsakdanjih sejah pripravljajo ministri budželni program, katerega bodo predložili parlamentu. »Pravda« piše, da se mora odkrito i';estilati češkoslovaškim ministrom k njihovemu marljivemu delu, Dunajska vremenska napoved. Severne Л1 pe: Menjaje oblačno In toplo. Vzhodno Alpe: Naj. prej zelo jasno in loplo, polom megleno ■/. jugovzhodnimi vetrovi. Južne Alpe: Večinoma oblačno, včasih dež.