UVODNIK | 2023 | št. 1–2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5 POZITIVNA PSIHOLOGIJA ZA DOBRO ŠOLO IN DOBRO ŽIVLJENJE Positive Psychology for Positive Education and Good Life T okratna številka je posvečena pozitivni psihologiji v šoli oz. pozitivni vzgoji in izobraževa- nju. Z drugimi besedami: posvečena je temu, kako lahko živimo dobro življenje v najširšem smislu, kako lahko soustvarjamo dobre skupnosti in kako smo lahko dobri ljudje! V zadnjem času je končno delček pozornosti odločevalcev, še bolj pa strokovnjakov, posvečen tudi temu, kako se učenci in učitelji v šoli po- čutijo oz. kakšen je njihov občutek zadovoljstva z življenjem oz. osebne dobrobiti/blagostanja. Pri tem, kot bomo videli, psihična dobrobit/blagostanje in njeni vzvodi nikakor niso opredeljeni (samo) kot »kopičenje čutnega ugodja«, »dobro se počutiti« in »biti brez problemov«, ampak so – nasprotno – del dolgo- ročnega zadovoljstva z življenjem: spoprijemanje s problemi in presega- nje ovir, zmožnost soočanja z nego- tovostmi in sprejemanja pretehtanih odločitev na zahtevnih prelomnicah oz. ozaveščeno, rezilientno in reflek- tirano »krmiljenje« svojega življenja. Seveda ob vednosti o tem, kaj prispe- va k našemu zadovoljstvu in dobremu počutju, pa tudi zadovoljstvu in dob- remu počutju soljudi in ob prizadeva- nju za vse to. Za šolski prostor je pri tem ključnega pomena zagotavljanje varnega prostora, kjer učitelj s spod- budno odločnostjo učencem sporoča, da mu je mar zanje, da verjame vanje in da jih pri tem modro podpira in us- merja ter jim pomaga poiskati smisel v tem, česar se učijo. Vse našteto od- ločilno prispeva k temu, da se učenci počutijo sprejete, vključene in da razvijajo občutek zaupanja v lastne zmožnosti in svojo vrednost. V krepitvi občutka »zmorem« pri učencih, v spodbujanju uravnavanja svojih čustev, negovanju spoštljive komunikacije ter v krepitvi čim bolj konstruktivnega odzivanja na vse, kar se nam zgodi, je tudi odgovor na vrsto vzgojnih problemov sedanjega časa, odgovor na to, kako se spoprije- mati z neželenim vedenjem, konflikti in nasiljem. Pri sebi in med seboj. V empatiji in sočutju pa je odgovor na to, kako lahko prispevamo k boljšim odnosom in – ne nazadnje – k boljše- mu svetu. Ko govorimo o pozitivni psihologiji in pozitivni vzgoji in izobraževanju, zato govorimo o vrlinah učencev in učiteljev, o dobrih odnosih med učenci ter s strani učitelja do učencev in obratno, o povezanosti s skup- nostjo in z ranljivimi skupinami oz. skupinami z manj priložnostmi. Govorimo pravzaprav o tem, kar je najpomembnejše za življenja nas vseh, celotne skupnosti in planeta. Zato srčno upamo, da ni več dilem glede tega, ali takšni »cilji« spadajo v sodobno šolo ali ne. Za več o tem v nadaljevanju prepuš- čamo besedo gostujočima urednica- ma te številke, dr. Alenki Polak in dr. Poloni Gradišek, ki na Pedagoški fa- kulteti Univerze v Ljubljani tlakujeta pot pozitivni vzgoji in izobraževanju. Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica Zavod RS za šolstvo  Dr. Zora Rutar Ilc UVODNIK VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 6 P red vami je prva številka slo- venske strokovne revije, ki je posebej posvečena področju pozitivne psihologije v vzgoji in iz- obraževanju. V prvem prispevku dr. Polone Gradišek je opredeljeno pod- ročje pozitivne vzgoje in izobraže- vanja, ki jo lahko razumemo kot apli- kacijo pozitivnopsiholoških spoznanj v šolskem kontekstu, pa tudi kot krov- no perspektivo, v katero lahko uvrsti- mo že obstoječe pedagoške pristope, ki spodbujajo pozitivne vidike razvoja učencev. Omenjeni prispevek bralce sistematično in kronološko uvede na področje pozitivne psihologije, zato urednicam te tematske številke revije Vzgoja in izobraževanje pred- stavlja neke vrste vsebinski »skupni imenovalec«, na katerega vsebino se preostali prispevki tesno navezujejo – poglabljajo in raziskovalno pod- krepijo specifična področja pozitivne psihologije ali polemizirajo v zvezi z njeno aktualnostjo v sodobnem času. Sledi prispevek dr. Alenke Polak, v ka- terem so predstavljena različna nače- la pozitivne psihologije z vidika tim- skega dela v vzgoji in izobraževanju ter skozi prizmo uveljavljenega Seli- gmanovega modela PERMA uteme- ljena pomembnost timskega dela ter psiholoških procesov, ki jih timsko delo vključuje. Model PERMA opisuje pet dejavnikov (elementov), ki pri- spevajo k dobrobiti posameznika: po- zitivna oz. prijetna čustva, zavzetost, pozitivni medosebni odnosi, smisel življenja in dosežki. Zanimivost pri- spevka je v dobesednih navedbah, s katerimi študenti pedagoških smeri opisujejo prej navedene dejavnike modela, ki so jih pri svojem timskem delu prepoznali in zapisali v svojih portfoliih. Dr. Majda Rijavec in dr. Lana Jurčec, povabljeni strokovnjakinji z Univer- ze v Zagrebu, v svojem prispevku predstavita in utemeljita izbrane pozitivnopsihološke intervencije oz. dejavnosti, ki jih lahko učitelji vklju- čijo v svoje pedagoško delo z name- nom skrbi za dobrobit/blagostanje učencev. Intervencije oz. dejavnosti uvrstita v sedem tematskih sklopov, ključnih področij v pozitivni psiho- logiji: pozitivna čustva, vrline (oseb- nost), medosebni odnosi, dosežki, pozornost in zavedanje (čuječnost), zanos in psihološka odpornost oz. rezilientnost. Prispevek prinaša za- nimive ideje, kako vnesti spoznanja pozitivne psihologije v neposredno pedagoško prakso, in bo slovenskim pedagoškim delavcem gotovo dobro- došel nabor idej za njihovo pedagoš- ko delo. V naslednjem prispevku dr. Tanja Rupnik Vec predstavi prevladujoče modele dobrobiti/blagostanja ter opi- še strategije, s katerimi lahko učitelji spodbujajo dobrobit/blagostanje svo- jih učencev. Posebno pozornost na- meni spodbujanju elementov psiho- loškega blagostanja v odnosu učitelj – učenec. Dr. Sonja Pečjak, dr. Tina Pirc, dr. Anja Podlesek in dr. Cirila Peklaj predsta- vljajo empirično raziskavo, v kateri so ugotavljale, kako so IKT-kompetence, osebnostna prožnost oz. rezilientnost in različne vrste stikov z vrstniki in učitelji prispevali k psihosocialnemu blagostanju učencev med epidemijo covida-19 v Sloveniji. Dr. Katarina Habe prenese paradigmo pozitivne psihologije na področje psihologije glasbenega nastopanja. V prispevku predstavi premik od razumevanja prednastopne vznemir- jenosti oz. izvajalske anksioznosti pri glasbenem nastopanju proti doživlja- nju zanosa med izvajanjem glasbene- ga nastopa, ki ga obravnava posebej poglobljeno. Predstavi tudi strategije za spodbujanje doživljanja zanosa na glasbenem odru, ki so prenosljive tudi na manj glasbeno profesionalno področje, npr. na področje glasbenih in pevskih aktivnosti v razredu, pa tudi drugih oblik nastopanja pred občinstvom. Dr. Ana Kozina, Tina Pivec, mag. Ana Mlekuž, dr. Urška Štremfel, dr. Janja Žmavc in dr. Katja Košir predstavljajo raziskovalne ugotovitve projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji. V tujini je pozitivni razvoj mladih uveljavljen in empirično podprt mo- del, v Sloveniji pa je bila perspektiva pozitivnega razvoja mladih prvič ce- lostno predstavljena prav v omenje- nem projektu. Prispevka, ki sledita, ponujata raz- lične ideje za učitelje, ki jih ti lahko vključijo v svoje pedagoško delo: dr. Darja Plavčak predstavlja ideje za poučevanje rezilientnosti s pomočjo navdihujočih zgodb, dr. Blanka Ta- cer pa predstavlja načine krepitve razvojne miselne naravnanosti pri učencih in dijakih. Dve kolumni nas skozi osebne misli avtorjev vabita h kritičnemu razmi- sleku: dr. Dušan Rutar piše o učenju  Dr. Polona Gradišek  Dr. Alenka Polak UVODNIK | 2023 | št. 1–2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 7 sočutja v sočutni šoli, dr. Alenka Po- lak pa o tem, kako ohranjati pozitivne misli v svetu, polnem negativnih dej- stev in izzivov. Tematsko številko zaključujeta še predstavitev prve slovenske znan- stvene monografije s področja po- zitivne psihologije, Psihologija sub- jektivnega blagostanja: znanstvena spoznanja o sreči avtoric dr. Andreje Avsec, dr. Tine Kavčič in dr. Gaje Za- ger Kocjan, ter poročilo o 10. evropski konferenci o pozitivni psihologiji, ki je potekala pod geslom Ustvarjanje sveta, v katerem želimo živeti. Tematsko številko dopolnjujejo citati študentk 1. letnika različnih študij- skih programov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so razmišljale o vprašanjih Kako se počutite, kadar delujete v skladu s svojimi osebnimi vrlinami in kako to vpliva na ljudi okoli vas?, Katere vrline bi si želeli razvijati pri sebi, da bi postali dobri vzgojitelji/učitelji/pedagogi? in Ka- ko vam lahko vaše osebne vrline po- magajo pri vašem profesionalnem razvoju med študijem in kasneje v poklicu vzgojitelja/učitelja/pedago- ga? Naj branje refleksivnih misli študentk sproža v vseh nas premislek tudi o naših lastnih vrlinah in njiho- vem pomenu pri našem delu. Tokratne urednice (dr. Zora Rutar Ilc, dr. Alenka Polak in dr. Polona Gradišek), vse pri svojem strokov- nem in pedagoškem delu zavezane načelom pozitivne psihologije, smo bile pri urejanju te tematske številke v velikem zanosu. Prepričane smo, da bodo omenjeni prispevki prispevali k ozaveščanju pomembnosti pozitiv- nih vidikov (tudi šolskega) življenja, predvsem pa k bolj sistematičnemu pedagoškemu delovanju na tem pod- ročju. Dr. Polona Gradišek, predstavnica Slovenije v Evropski mreži za pozitivno psihologijo Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Dr. Alenka Polak, članica uredniškega odbora revije Vzgoja in izobraževanje Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Še o izrazu well-being Za angleški izraz well-being ali wellbeing v slovenski strokovni literaturi najdemo več prevodnih ustreznic, npr.: blagostan - je, dobrobit, dobro počutje, v slovarjih pa tudi blaginja in blagor. Ponekod zanj v istem besedilu uporabijo različne izraze – odvisno od konteksta. Psihološka stroka uporablja izraze kot npr. psihično blagostanje, psihološko blagostanje, pozitivno duševno zdravje, subjektivno blagostanje in osebno blagostanje, ki pa imajo ožji pomen od širše pojmovanega blagos - tanja (brez pridevnika v vlogi levega prilastka). Po drugi strani imata lahko izraza blagostanje in dobrobit ekonomsko konotacijo (blagostanje se v angleščino prevaja tudi kot welfare ali prosperity) in se povezujeta z materialnim obiljem, na kar naša besedila NE merijo. Pri uveljavljanju koncepta »wellbing-a« v slovenskem šolskem prostoru želimo najti korektno ravnovesje med strokovno in terminološko preciznostjo. Zato na tem mestu uporabljamo oba izraza, blagostanje in dob- robit, včasih samostojno, včasih skupaj, dobro počutje pa pojmujemo kot podpomenko. Izraz dobro počutje se namreč nanaša na začasna oz. prehodna stanja doživljanja, ki se lahko hitro izmenjujejo, pridevnik »dobro«, pa lahko vzbuja vtis, da so neprijetna občutja nezaželena. Širši koncept blagostanja oz. dobrobiti pa vključuje tudi to, da se posameznik zmore spoprijemati z izzivi in frustracijami, kar lahko prinaša določena neprijetna občutja, a hkrati prispeva k njegovemu razvoju. Seveda pa je pri tem pomembno tudi to, kako se posameznik počuti v posameznih okoliščinah oz. okoljih (npr. v učnem okolju) in obdobjih (npr. med poukom) in kako zna za to poskrbeti tako učitelj kot sam učenec, in to tudi dolgoročno vpliva na osebno dobrobit/blagostanje. Sicer pa dobrobit/blagostanje zajema več vidikov, npr. čustveno blagostanje (angl. emotional wellbeing), kognitivno blagostanje (angl. cognitive wellbeing), socialno blagostanje (angl. social wellbeing), okoljsko blagostanje (angl. environmental wellbeing), telesno blagostanje (angl. physical wellbeing …), subjektivno bla- gostanje, psihosocialno blagostanje, delovno – učno blagostanje ter kolektivno oz. skupinsko in societalno blagostanje. Povzamemo lahko, da se torej vsi ti izrazi nanašajo na kakovost življenja v najširšem smislu. Več o tem najdete v publikaciji LifeComp na povezavi www.zrss.si/pdf/lifecomp.pdf.