Leto VIII, st. 171
Ljubljana, petek 22. julija 1927
Cerrs 2 Sin
es tgtiaja ob 4. «)irtwj. =
Stane mesečno Din 25-—, za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Ljubljana, Knallova ulica štev. 5/I. Telefon St. »07» in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 5*. — Telefon it. «036.
tnseratm oddelek; Ljubljana, Prešel -nova ulica St. 4- — Telefon St. 24?»
Podružnici: Maribor, Aleksa idrova 5t. 13 _ Celie, Aleksandrova ccsts
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wfen,Nr. 105.241 '-
Ljubljana, 21. julija. G. Marinkoviču je uspelo za par dni izmiriti vretje v demokratski stranki. Prikazal je pač posledice prekinjenja koalicije z Vukičevičem kot zelo škodljivo za demokrate in namignil, da ni pripravljen pokoriti se g. Davidovicu. Navidez je torej seja izvršnega odbora Demokratske stranke zaključena s porazom g. Davidoviča.
A vse okolnosti kažejo, da gre bolj za taktičen umik g. Davidoviča nego za njegov poraz. Prva bitka je končala s premirjem. Takih in sličnih potez smo opazovali v radikalskem taboru že mnogo in vse skupaj so vedle do razsula radikalne stranke. Na sličai poti so, kakor vse kaže, razmere v demokratski stranki.
S stališča vlade je resume incidenta, ki je izzvan z govorom g. Davidoviča, velik deficit: šef ene vladne sjr_anke je obtožil vlado volilnega nasilja in njegova obtožba je ostala stvarno brez odgovora. Če je namreč g. Vukičevič na obtožbo reagiral z opombo, da komur ni prav, lahko gre, je prezrl, da mu je prej bila dolžnost oprati se težkih očitkov.
Kar pa je za vlado še hujše, vidi se, da ima ona v šefu demokratov ostrega sovražnika. Samohvala g. Vukičeviča v Skoplju, kako on že zdaj pripravlja vladno večino za povolilno dobo. je našla prav odločno korekturo v obnašanju g. Davidoviča. Ako bo le-ta odložil bitko na 12. september, bo takrat morda taktično še na boljšem nego je v tem trenutku. Večina, ki jo gradi gospod Vukičevič, se reducira na njemu udane radikale s klerikalci in na tisti del demokratov, ki po volitvah ne bodo z Davidovičem, ampak bodo stremeli k «četrti» stranki. Koliko bo vse te «večine», o tem se ugiba, a da je ne bo z Nemci in Madžari preko 125. to so že izračunali vsi poznavalci razmer, kajti neverjetno je, da bi po izvolitvi bilo od približno 75 demokratov več kakor 20 proti Davidovicu.
Rezultat Davidovičevega afronta, ako mu ne sledijo že v prihodnjih dneh rovi naskoki, je najmanj ta, da je «ve-čina», s katero ie tolažil Vukičevič sebe in svoje, zagotovo izgubila Davidoviča, in ie radj tega nerninovno obsojena, da po tako nečuvenih nasiljih ostane manjšina, ki ji bo večina pregledala kosti že v verifikacijskem odboru.
Vlada ie imela svoj »raison® v spojitvi demokratov in radikalov. Zdaj tega ni več. Mesto demokratov išče Vukičevič Korošca in take demokrate, ki bi hoteli zapustiti šefa stranke. Vsa podlaga volilne vlade je torej danes premenjena.
Pri tem se mora zelo obžalovati, da je g. Vukičevič postoDal tako, da je znova brez potrebe in samo, da sebe izvleče, silno eksponiral krono in se skril za njeno avtoriteto. Tako postopanje se mora obsojati kar najbolj odločno, ker lahko rodi posledice, ki so državi Škodljive.
Opozicija, zlasti SDS, more biti s potekom najnovejšega vladnega potresa povsem zadovoljna. Njena pritožba radi volilnega nasilja je, lahko se reče. naravnost nesporna, kajti niti g. Marinkovič v vsej svoji rezerviranosti tega nasilja ne more zanikati in stavlja Vuki-čeviču v tem oziru zahteve. Poleg tega ie opoziciji dana popolna sigurnost, da bo z Davidovičem tvorila zelo močno večino v bodoči skupščini, kar bo dovolilo obračun z današnjimi mogotci in bo pokopalo vse proti parlamentarizmu in demokraciji naperjene nakane. V tem so si složni Marko Trifkovič, Pribičevič, Radič, Nastas Petrovič in Davidovič in to je več nego dovolj, da tudi klerikalno drevje, ki zdaj tako bujno raste, ne zraste preko domačega stolpa.
Kraljevska oblast prenesena na vlado
Beograd, 21. julija, p. Ministrski predsednik Vukičevič in minister dr. Kuma-nudi sta v Vinkovcih počakala na kralja, ki je prihajal z Bleda na potu v Bukarešto. Gospod Vukičevič je imel s seboj ukaz, da se za čas kraljeve odsotnosti kraljevska oblast prenese na vlado ter da se za ministra Mioviča in Perica, ki potujeta v Bukarešto, določita kot namestnika ministra Ilija Šumen-kovič in Velja Popovič.
Dr. Ninčič bo vendarle kandidiral
Beograd, 21. julija, r. Danes je prispe! v Beograd dr. Momčilo Ninčič, ki je takoj posetil predsednika vlade, g. Veljo Vuki« čeviča. Po končanem sestanku so ga no« vinarji vprašali, kako je rešil vprašanje svoje kandidature. Dr. Ninčič je odvrnil, da se je sporazumel z g. Vukičevičem in da ostane nosilec liste v Gornjem Banatu. Kot kompenzacijo dobi brat ministra Sve» tozarja Stankoviča dva najmočnejša sreza in sicer Stari Bečej in Kanižo.
Naš poslanik v Švici
Beograd, 21. julija, p. Iz Berna se poro« ča, da je naš poslanik v Bernu Jovan Mar« kovič izročil svoje akreditive.
Premirje med davidovičevci
Po burni celodnevni seji vodstva demokratske stranke je prišlo do začasnega premirja med gg. Davidovičem in Marinkovičem, Povratek ministrskega predsednika
Beograd, 21. julija. Danes dopoldne se je sesti k seji izvršni odbor demokratske stranke. Kakor je bilo pričakovati, je bila seja res izredno burna, vendar pa se niso obistinile napovedi, da bo privedla do razcepa v demokratski stranki. Obdržali so prav oni, ki so zatrjevali, da niti Ljuba Davidovič niti Voia Marinkovič ne bosta hotela priti-rati spora do skrajnosti, temveč da bo prišlo do začasnega premirja.
Na dopoldanski seji je g. Davidovič utemeljeval svoj nedeljski nastop proti ministrskemu predsedniku in ponovil ter še okrepil svoje očitke, da izvajajo vladni radikali volilni teror ter da ne izvršujejo obvez, ki so jih prevzeli do demokratov ob sestavi sedanje vlade. Zahteval je zato, naj nastopijo demokratski ministri z vso odločnostjo in naj demisijonirajo, ako ostane njihova akcija brezuspešna.
G. Davidoviču je odgovarjal g. Marinkovič, ki je opozarjal na nevarnosti za demokrate, ako izstopijo iz vlade. Poročal je tudi obširno o svojem sestanku z ministrskim predsednikom in o koncesijah katere mu je ta nudil.
Govorilo je še več politikov in že na do-
poldanski seji se je pokazalo, da zmaguje stališče g. Marinkoviča. Večina govornikov je soglašala v mnenju, da ne kaže sredi volilnega boja prehajati v opozicijo. Med opoldanskim odmorom se je Marinkovičevo stališče se okrepilo in na popoldanski seji, ki ie bila že mnogo bolj mirna, je prišlo naposled do premirja. Ljuba Davidovič je radi tega opustil svojo namero, da bi v Skoplju javno odgovoril ministrskemu predsedniku in v Skoplje sploh ne bo šel, ampak v Tetovo.
Po Davidov^evem povratku iz Južne Sr« bije se bo v nedeljo ali pondeljek sestal glavni odbor demokratske stranke, ki bo tudi razpravljal o razmerju do vlade. Ka« kor se da sklepati iz današnjih dogodkov, bo tudi glavni odbor pristal na sklenjeno premirje, s katerim je začasno poravnan incident, izzvan z nedeljskim govorom go« spoda Davidoviča.
Danes zjutraj se je vrnil v Beograd tudi ministrski predsednik Vukičevič. Kmalu po njegovem prihodu se je sestala v predsed« stvu vlade konferenca radikalnih ministrov katerim je g- Vukičevič poročal o svojem razgovoru z g. Marinkovičem. Radikalni ministri so nato več ur razpravljali o po« litični situaciji.
h kompromisa v kompromis
Zakaj sta se pobotala gg. Marinkovič in Vukičevič. — Oba se bojita vladne krize. — Demokrati niso interesirani na tem, da razbijejo vlado pred volitvami. — «Četrta» in «peta» stranka
Beograd, 21. julija, p. Vladi se je za " enkrat še posrečilo se izmazati iz kritične situacije, v katero je zašla po nedeljskem govoru Ljubo Davidoviča. Ministrski predsednik Vukičevič je afero zaokrenil tako, da se je spremenila v notranjo zadevo demokratske stranke in da je postala spor med Davidovičem in demokratskimi ministri. Računal je pravilno, da dr. Marinkovič ne bo hotel razbiti vlade. Ljuba Davidovič pa ne stranke, vsaj sedaj še ne.
O razgovorih, ki- sta jih imela v Skoplju in že prej med vožnjo na vlaku gg. Vukičevič in Marinkovič, se tudi danes ni dalo dognati ničesar." Ravno tako tudi ne o kompromisu, na katerega sta se sporazumela. Le to je gotovo, da sta se vsaj začasno pobotala, kar pa je bilo tudi pričakovati. Velja Vukičevič je bil pripravljen k popustljivosti, ker se zaveda, da je njegova opozicija zelo omajana radi koncentriranih napadov vseh izvenvladnih strank, a kakor so pokazali najnovejši dogodki, tudi vladnih skupin samih. Ako bi demokratski ministri izstopili, ni gotovo, da bi vodil vlado še dalje g. Vukičevič. Zato je bržčas pristal na kompromis, s katerim nudi demokratom nove ugodnosti in koncesije.
A tudi dr. Marinkovič in niti Ljuba Davidovič momentano nista interesira-na, da povzročita odstop sedanje vlade, ker tudi nimata garancij, da bi bila nova vlada za demokrate ugodnejša. Saj gre tem predvsem za to, da se kot vladna stranka okoristijo pri volitvah in
Kritičen ooiožai v Avstriji
Ustanovitev občinske straže tvori «kamen spodtike». — Značilen berlinski glas o priključitvi. — Nemški komunistični poslanec Pick se bo moral zagovarjati na Dunaju. — Moskva de-
mantira...
venega vprašanja. — Konservativna «Kreuzzeitung» piše: Kaj je sedaj s priključitvijo? Trenutek, v katerem bi se bila izvršila priključitev brez nadaljne-ga, smo zamudili. V sedanjem položaju bi bilo več kot lahkomišljeno, ako bi
tako ojačijo svojo številno in politično pozicijo. Zato kompromis ni bil pre-težak.
V zvezi z zadnjimi dogodki so se vnovič pojavile vesti o tako zvani »četrti stranki®, ki naj bi nastala pod vodstvom gg. Vukičeviča in Marinkoviča iz skupin, ki tvorijo jedro sedanje vlade. Sedaj te skupine ne predstavljajo niti petina parlamenta in je izključeno, da bi se ojačale do večine. Dogodki zadnjih dni so pokazali, d?, je ta Vukičevičev načrt le šimera. Desetletna nasprotja med demokrati in radikali so se pokazala za nepremostljiva in se mora reči, da so danes še večja nego so bila.
Vukičevičevi poskusi s <cčetrto stranko® pa so — in to je najvažnejša posledica nje« govega dvoboja z Davidovičem — izzvali zanj opasno reakcijo. Vse kaže, da bo «če« trta stranka» se rodila v — nasprotniškem taboru. Današnja «Politika» objavlja oči« vidno iz dobro poučenega vira, da bi mo» gla nedovršena a četrta stranka® g. Vuki« čeviča roditi <cpeto stranko® v obliki blo« ka med Demokratsko zajednico, SDS in radikalsko opozicijo. Ta kombinacija bi predstavljala močno edinico, ki bi strla v prah Vukičevičevo umetno konstrukcijo. V tej zvezi povdarja «PoIitika» kot simp« tomatično preokret v odnošajih med Pri« bičevičem in Davidovičem. Razvoj dogod« kov gre vsekakor v smeri, ki je povsem nasprotna oni, v katero jadra Vukičevič s svojimi klerikalnimi in drugimi rezerva« mi. Ni izključeno, da se prav kmalu po« javijo obrisi nove situacije.
Dunaj, 21. julija, d. Največjo pozornost politične javnosti vzbuja ustanovitev občinske straže, radi katere je baje zapretila Italija celo z intervencijo pri konferenci veleposlanikov. Včeraj so bili pozvani na rotovž zastopniki tiska, katerim je občinski svetnik dr. Breitner v zastopstvu župana podal pojasnila o tej zadevi. Predvsem je naglasil, da se je ustanovila ta straža izključno le za vzdrževanje reda in miru in to le za dobo, ko je dana potreba po večji javni varnosti. Kakor hitro bo ta potreba odpadla, se bo ta straža zopet razpustila. V zvezi s tem je urad zveznega kancelarja izdal poseben komunike, v katerem se potrjujejo te navedbe in zlasti naglaša, da ustanovitev te straže ne temelji niti na ustavi, niti na kakem zakonu, niti na sklepu občinskega sveta ali deželnega zbora, marveč je bila ustanovljena s strani župana v času nemirov, ko je bila javna varnost do skrajnosti ogražena. Občinska straža je oborožena za enkrat le s 180 sabljami, če pa ima še kako drugo orožje, vladi ni znano.
Klub krščansko-socijalnih občinskih svetnikov je imel včeraj večurno posvetovanje, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšen razpust občinske straže. Klub je izrazil pri tej priliki svoie priznanje dunajski policiji za njen vzorni nastop ob priliki zadnjih izgredov.
Berlin, 21. julija, s. Krvavi izgredi na Dunaju so povzročili v krogih desničarskih strank pomisleke glede priključit-
Novi rumunski kralj Mihael i.
Proglas rumunske vlade. — Seja regentskega sveta. — Poveličevanje zaslug pokojnega kralja. — Naša delegacija odpotovala v Bukarešto
poleg svojih skrbi prevzeli še druge ter bi poleg tega še ojačili v naših mejah državi sovražne elemente.
Berlin, 21. julija (be-s). Razprava proti komunističnemu poslancu Picku, ki je obtožen, da je zanetil zadnje nemire na Dunaju, se bo vršila na Dunaju. Povodom preiskave na njegovem stanovanju je policija našla veliko obtežil-nega materijala.
Komunistično vodstvo je interveniralo pri državni vladi, naj stori diplomatske korake pri avstrijski vladi zaradi aretacije komunističnega posl. Picka.
Moskva, 21. julija, d. Kakor se izve v diplomatskih krogih, je sovjetska vlada naročila svojemu poslaniku na Dunaju, naj protestira pri avstrijski vladi zaradi aretacije člana sovjetske trgovinske agencije v Berlinu prof. Lengyela in juridičnega posvetovalca te agencije dr. Rappaporta.
Dunaj, 21. junija d. Tukajšnje sovjetsko poslaništvo odločno demantira vse vesti o zvezah med dunajskimi nemiri ter sovjetskim poslaništvom in sovjetsko trgovinsko agencijo. Prav tako demantira tudi vesti o proklamacijah, ki jih je baje izdala sovjetska vlada v zvezi z zadnjimi izgredi. (Glej tudi poročilo na 6. strani. Ured.)
Bukarešta. 21. iuliia d. Vlada ie izdala nastoDni Droelas na narod: Ru-muni! Prvi krali velike Rumuniie ie nre-minul no težki bolezni in končal svoio slavno vladavino. Ko ie krali Ferdinand stopil na prestol, je obljubil pred narodnim predstavništvom, da bo dober Ru-mun. Njegovo vladanje je dokazalo, da je svojo obljubo absolutno izpolnil. Ne-utešeni oplakujemo dan smrti največjega in najboljšega Rumuna. Nikdar ne bomo mogli pozabiti, da ni bilo žrtve, ki jo kralj Ferdinand ne bi storil za svojo državo. Bil je neomajen v vojni, dober in moder v miru. Z neomajno uda-nostjo dinastiji in s spoštovanjem ustave se moramo z ljubeznijo in udanostjo zediniti pri usodi domovine kralja Mihaela in zastaviti vse sile, da se zagotovi sijajna bodočnost velike Rumunije.
Bukarešta, 21. julija (be.) Regentski svet je imel danes svojo prvo sejo. Ministrski predsednik Bratianu je podal formalno demisijo celokupnega kabineta, ki pa ni bila sprejeta. Parlament je odgoden do ponedeljka. Princ Viljem Hohemzollern Sigmaringen dospe semkaj jutri. Kralj Ferdinand je zapustil ts-stamentarno pismo, naslovljeno na ministrskega predsednika Bratianuja. Vojska bo zgradila v bližini Bukarešte v spomin pokojnemu kralju Ferdinandu mavzolej in slavolok.
Bukarešta, 21. julija (bu.) Časopisje posveča še cele strani spominu pokojnega kralja Ferdinanda.
Oficijelni »Vitorul« povdarja veliko hvaležnost, ki jo goji rumunski narod do velikega pokojnika in ki bo znal
f to hvaležnost tudi primerno dokumentirati.
»A d e v e r u I« naglaša, da je dolžnost regentskega sveta, da vzgoji mladega kralja Mihaela za veliko nalogo, ki ga čaka. in da pripravi za njegovo vladanje mirno dobo. Oficijozni list generala Avarescu smatra vse izredne odredbe s strani vlade za nepotrebne, češ, da nihče ne namerava motiti miru rumunske države.
Beograd, 21. julija P- Ob 18.10 je odpotovala v Bukarešto naša delegacija, ki naj zastopa našo državo pri pogrebnih svečanostih. Vlado zastopata ministra Miovič in dr. Perič. ministra za zunanje stvari pa pomočnik Stevo Pavlo-vič in šef protokola Adamovič. Narodno skupščino zastopata poslanca dr. Še-čerov in dr. Momčilo Ivkovič. našo vojsko pa zastopniki 25. pešpolka iz Tuzle, katerega častni komandant je bil po-koini krali Ferdinand.
Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič je odposlal predsedništvu rumunske Narodne skupščine sožaljno brzojavko. Enaka brzojavka je bila poslana predsediništvu senata. Razen tega je poslal sožaljno brzojavko naši kraljici Mariji.
Bukarešta. 21. julija (pa.) Danes bo v prisotnosti kralieve rodbine otvorien testament pokojnega kralja Ferdinanda.
Pariz, 21. julija (pa.) Listi slavijo spomin umrlega rumunskega kralja Ferdinanda in povdarja.io njegovo plemenito stališče v svetovni vojni, ki je prineslo rumunskemu narodu uresničenje vseb njegovih narodnih aspiracii.
Pesimistična italijanska sodba o Rumuniji
Značilen komentar o&cijoznega fašističnega lista. — Položaj v
Rumuniji nesiguren!
Rim, 20. julija 1. Listi pišejo, da se je rumunski prestol zasedel naglo in brez pričakovanih pretresov. Rumunija, ki se je po svetovni vojni močno povečala, pa še vedno ni popolnoma mirna in konsolidirana. Znatne narodne manjšine, ki so več ali manj sovražne državi, ji delajo hude preglavice; vrhu tega pretresajo deželo težka politična nasprotja med rumunskimi strankami. Poslednja vladna kriza je jasno pokazala, kakšna mržnja navdaja nekatere politike in skupine, ki bi se morale sicer najtesneje strniti, da zavarujejo interese svoje domovine.
Oficijozni »Lavoro d' 11 a 1 i a« piše, da vlada v Rumuniji korupcija, ki bi jo lahko označili kot tipično bizantinsko. Ta korupcija je zastrupila tudi rumunski parlamentarizem, ki ga ljudstvo ne razume in ki se je popolnoma udinjal kamarili. Danes sta brata Bratianu popolna gospodarja situacije. V nedavnih volitvah sta gladko pobila vse svoje nasprotnike. Ali kako naj verjamemo volilnim številkam, če Domislimo, da je oni isti general Avarescu, ki si je lani priboril sijajno zmago, pri tokratnih volitvah popolnoma obvisel na cedilu? Naj-
slabše je, da celo krona ni bila daleč od teh osebnih Ln strankarskih bojev, ki so jo mogli samo kompromitirati. Ni tedaj čudo, če se je rumunska politika v inozemstvu rada označevala z »bizantinizmom«.
Treba se je samo spomniti, da je generala Avaresca, ki je med ljudstvom vrlo popularen in je imel za seboj močno parlamentarno večino in čigar notranje in zunanje politični uspehi so splošno znani, izigral kraljičin zaupnik knez Stirbey. List omenja, da so se hotelj dvorni krogi za vsako ceno jznebiti politika, ki bi edini imel pogum, da se tudi v času regentstva znanega tria Bra-tianu_Stirbey_kraIjica postavi na lastne noge in pove odločno besedo. Zato lahko smatramo — pravi »Lavoro d' Italia« — da je s sedanjim preokretom rutnunska politika stopila v najtežjo in najbolj delikatno krizo.
Bomo videli — sklepa list — kako se bo obneslo regentstvo, zakaj znano je, da novi kralj Mihael, sin bivšega prestolonaslednika Karla, šteje komaj šest let. Notranje politični dogodki bi utegnili usodno vplivati na zunanji položaj Rumunije, ki je tako in tako vrlo nesiguren.
Rothermere odgovarja dr. Benešu
Rothermere vztraja na svojem stališču glede potrebe revizije trianonske mirovne pogodbe. — Dr. Beneš obsoja ton angleškega lorda. — Značilen komentar glasila čsl. zunanj. ministrstva
Budimpešta, 21. julija, d. Lastnik londonskega «Daily Maila» in drugih listov, lord Rothermere, ki je nedavno objavil članek, v katerem se zavzema za revizijo trianonske mirovne pogodbe, objavlja v «Az Estu» in drugih listih, da je poslal v pondeljek češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu pismo nastopne vsebine:
Izvedel sem, da ste me v svojem govoru obdolžili, da ščuvam na vojno med nasledstvenimi državami. To je v popolnem nasprotju z mojimi namerami. S svojim nastopom hočem služiti baš pravemu miru. Mnogo previsoko cenim Vaše državniške zmožnosti, da bi mogel verjeti, da ste vi mnenja, da je trajen mir mogoč pod sedanjimi državnimi mejami, ne da bi se vrnile Madžarski vse one občine, v katerih je prebivalstvo po večini madžarske narodnosti. Vam je prav tako znano, kakor meni, da je prišlo do trianonske mirovne pogodbe v njeni sedanji obliki samo zato, ker zastopniki velesil sploh niso bili poučeni o kompliciranih narodnih in političnih razmerah teh pokrajin. In ravno zato določb te pogodbe ni smatrati za konč-noveljavne. V praškem parlamentu so zastopniki mnogih okrajev, ki bi se bili nikdar ne smeli odtrgati od Madžarske in kojih prebivalstvo se nikdar ne bo moglo znajti v sedanjem položaju in ki bo vedno stremelo za ponovno priključitev k svoji prvotni domovini. Milijon angleških vojakov ni padlo na bojnih poljanah zato. da bi sedaj v tem delu Evrope vladalo brezpravje. Takih kričečih pravic ne moremo mirno prenašati. Madžarska ima prijatelje, ki ne bodo mirovali vse dotlej, dokler ne bo
ves svet zvedel o krivicah, ki so se zgodile Madžarski in o tem, da so na-sledstvene države na njihovem ozemlju bivajoče Madžare oropale vseh pravic.
Pomisliti pa morate tudi, da Češkoslovaška brez prijateljstva in žrtev Anglije in Francije sploh nikdar ne bi obstojala. Če bo Češkoslovaška to, kar je dobila, zlorabljala, mora biti pripravljena tudi na to, da bo angleško prijateljstvo popolnoma prenehalo in mesto njega nastopilo razočaranje. Pričakujem pa od Vas tudi to, da boste poskrbeli za enako publiciteto mojega pisma, kakor ste to storili pri svojem govoru v senatu. V ostalem pa bom o tem vprašanju razpravljal še v svojih listih.
Praga, 21. julija, d. Glede pisma lorda Rothermerea, naslovljenega na zunanjega ministra dr. Beneša, prevladuje v tukajšnjih oficijelnih krogih mnenje, da je že ton tega pisma, ne glede na meritorne neresnice, tak. da je vsak odgovor nepotreben. «Česke Slovo» reagira na to pismo z izvlečkom iz poročil madžarskega finančnega ministra Buda o sedanjem ugodnem gospodarskem položaju Madžarske ter naglaša, da ima pri tem tudi Češkoslovaška svoje zasluge, ki je podpirala v Društvu narodov posojilo Madžarski in je zato vsekakor zelo čudno, da Madžarska v zadnjem času pri vsaki priliki propagira revizijo trianonske mirovne pogodbe. Izgleda, da bo potrebno, da Društvo narodov opozori Madžarsko na to, da ji je bilo dovoljeno posojilo za gospodarsko konsolidacijo, ne pa za subvencioniranje očividno sovražne propagande proti nasledstvenim državam.
Odobritev prevzema Kranjske hranilnice, — Pravilnik novega oblastnega denarnega zavoda. — Borba za ljubljansko realko. Uredba o pobiranju novih kinotaks
delo, smatra pa za potrebno, da oblastni odbor da čim prej izjavo ki bo pomirila vznemirjeno javnost. (Ta del dr. Kramerjevih izvajanj je z neprestanimi Ironičnimi medklici motil kler. poslanec profesor realke M-azovec. Med obema ie pozneje prišlo do zelo ostrih osebnih objašnjavanj.)
Govornik končno izjavlja, da navzlic prin-cipiielnemu soglašanju za prevzem Kranjske hranilnice ne more glasovati za dogovor, ki za ne pozna.
PosL inž. Zupančič (SKS) je izjavil, da bo njegov klub glasoval za dozovor. konstatirati pa mora žalostno dejstvo, da se pismene obveze ni držala SLS in da io je klub SLS kršil. Kršil io je v dveh točkah. Glede državne realke se zadovoljuje z izjavo, ki jo ie podal dT. Adlešič v finančnem odseku. Ce bi se ta zavod deloSral. potem bi bila izgubljena slovenska tehnika.
Govor posl. dr. Puca
Posl. dr. Dinko Puc je obravnaval finančno stran prevzema Kranjske hranilnice. Uvodoma ie povdarjal:
Nimamo gotovosti, sigurnosti in pregleda, ker nimamo pred seboj nobenih številk in zato ne vemo, ali je stvar res dobra ali ni. Nimamo gotovosti, če morda ne prevzamemo falitnega zavoda, ki ga bo eventualno treba s tem, da ga prevzamemo, z mnogoletnim, irudapolnim delovanjem šeie sanirati. Tako čujemo, da je v bilanci med aktivami deželno gledališče v izmeri 8 milijonov dinarjev, realčno poslopje, ki je cenjeno na 5 milijonov dinarjev.
Ta posiopja so menda res ali pa še več vredna, če bi jih hoteli graditi, toda praktično pomenijo njihove postavke v bilanci le svote. ki se bodo morale tekom let odpisati. Zal nam je nemogoče oceniti bilance, ker nam ni predložena.
Kar se tiče delovanja zavoda samega, moram izjaviti, da ta zavod ne bo imel istega obsežnega delokroga, kot ga je imela svoje dni deželna banka, ker vanj ne bomo mogli nalagati lastnega denarja in bomo morali iskati za zavod drugih naložb. Da bi dobili denar z izdajanjem hipotekarnih zadolžnic, na to še dolgo ne bo mogoče misliti. Danes smo pač še v povojnih razmerah in še nimamo ustaljenih valutnih razmer. Zato ni mogoče izdajati dolgoročnih obveznic, ker se na take obveznice denarja ne dobi.
Delovanje zavoda bo zato omejeno in se zato zavod tudi ne bo mogel tako posvetiti svojim nalogam, kakor je lo mišljeno v pra vilih. Zato imam strah, da se bo moral zavod baviti s špekulativnimi bančnimi posli. Zavod ne bo več hranilnica, ampak bo banka in se bo moralo iz preje navedenih vzrokov tudi vodstvo baviti s takimi bančnimi posli. Pred tem najodločneje svarim. Nikakor tudi ne gre. da bi postal konkurenca tmšim drugim hranilnicam in posojilnicam Novi zavod mora ojačiti naš denarni trg, mora pomagati izboljšati naše narodno gospodarsko stanje, ne sme pa biti bojna konkurenca. Imeli smo v naši zgodovini že tak medsebojen boj med dvema denarnima zavodoma, to je bil med Kranjsko hranilnico in med Mestno hranilnico ljubljanske občine. Toda takrat je bil ta boj upravičen, ker so igrala odločilno ulogo narodna in nacijonalna vprašanja. Pri današnjem vprašanju pa ne gre za nacijonalno ezadje in zato do takega boja absolutno nikakor ne sme priti. Zato polagam voditeljem novega zavoda na srce željo, da naj pazijo z vsemi sredstvi na to, da se ne bi pri novem zavodu kaj podobnega dogajalo. Govornik se nato pridružuje izvajanjem dr. Kra-merja glede državne realke ter posebno podčrtava. da je to poslopje slovjsno posvečeno namenom te šole. je ustanova Kranjske hranilnice ter predstavlja obvezo, katere se ne more nihče oprostiti.
Dr. Brecelj o svojih slovesnih obvezah
rosi. dr. Brecelj je nato skušal zavrniti očitke celokupne opozicije, da je klub SLS nelojalno kršil med klubi sklenjeni pismeni sporazum glede pritegnitve vseh skupin k pogajanjem o prevzemu denarnega zavoda. V svoji obrambi je začel z osebnimi napadi na posl. dr. Puca, češ, da se je baš dr. Puc trudil, da bi preprečil prevzem Kranjske hranilnice. (Vihar.) Nadalje se je izognil vprašanju deložacije realke, češ, da se ne bo spuščal v razne podrobnosti, o katerih se je danes tukaj govorilo, kakor o realki in o drugih stvareh. Kot načelnik kluba SLS samo konstatira. da se ne bodo dali učiti politične morale od ljudi, ki so zanesli v nase javno življenje perfidnost in nelojalnost.
Nastal je nato silen vihar. Klerikalna večina je divje ploskala. Posl. dr. Kramer razburjen: <Kdo je to? Imenujte imena!> Posl dr. Brecelj nekaj časa ne ve odgovora, nato kliče cRavniharjev slučaj !> Dr. Kramer: tVi ste nas tukaj dolžili perfidnosti! Imejte ko-rajžo in imenujte imena !> Dr. Kramerjevi pozivi 60 bili zaman. Nastal je silen hrup. Predsednik zvoni in kliče — dr. Kramerja k redu. Ko se zbornica pomiri, vpraša predsednik: cGospod dr. Brecelj, želite še govoriti?, Dr. Brecelj razburjeno: <Sem že končal!,
Pesi. Skubic je branil postopanje večine v daljših izvajanjih, nakar je kočevski posl. župnik Eppich naglaša], da se ima zahvaliti oblastni odbor naklonjenosti ljubljanskih Nemcev, ki so pripomogli, da je Kranjska hranilnica prešla v roke oblastnega odbora. Zato je pametno, da se sedaj skupščina zavzame za pravice ljubljanskih Nemcev. (Odobravanje pri večini.) Nato je govorilo še več govornikov, med katerimi je posl. Lebinger (kler.) očita! SDS tudi to. da ni 1. 1919. po-skrbela, da bi se bila Kranjska hranilnica iztrgala iz nemških rok. Med župnikom Ep-pichom in dr. Kramerjem je prišlo tudi do objašnjevania glede društva Kazine, ki ga je posl. Eppich reklamiral za Nemce nazaj.
Končno je skupščina odobrila dogovor s Kranjsko hranilnico, ki ga spk>h ni videla!
Novi pravilnik Kranjske hranilnice
Pasi. Adlešič je nato poročal o pravilniku Kranjske hranilnice, ki naj v bodoče posluje kot oblastni bančni zavod ter tvori predvsem centralo za posojila samoupravam, za me-liorizacijske in hipotekarne kredite ter bavi tudi z vsemi ostalimi bančnimi posli.
Kot manjšinski poročevalec je dr. Kramer grajal, da pravilnik, ki tvori uredbo, ni predložen v obliki uredbe. Izjavil se je v celoti
LloUjana. 21. julija
Predsednik dr. Natlačen je današnjo sejo o tvoril ob 8.15 ter ie po končanih formalnostih spregovoril kratko posmrmico rurrmn-skemu kralju Ferdinandu. Predlagal je. da odpošlje oblastna skupščina kraljici Mariji v Bukarešto brzojavko, ki ji izreka iskreno sožalje ter proslavlja spomin kralja Ferdinanda. Zbornica je stoje poslušala govor predsednika ter odobrila njegov predlog s slava k&a.
Predlogi oblastnega odbora.
Oblastni odbor je vložil tri predloge, m sicer:
1.) osnutek uredbe o posebnem prispevku za vzdrževanje samoupravnih cest in potov in cestnih naprav. 2.) predlog glede zvišanja jamstva ljubljanske oblasti za posojilo, kj se ima najeti za vzpostavitev obrata električne centrale v Zireh na 1 milijon Din. 3.) predlog glede pooblastitve oblastnega odbora, da imenuje člane upravnega in nadzorstvenega odbora pri Kranjski hranilnici.
Predlogi posameznih poslancev in korporacij.
Pristojnim odsekom so biK nato odkaza. ni razni predlogi, ki so jih vložili posamezni poslanci, m. dr. posl. Puc, Zebal tn Kramer. Teh predlogov je 20 ter se nanašajo na rasne lokalne potrebe in zadeve. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je na skupščino naslovilo vlogo glede premestitve smodnišnice na Ljubljanskem polju.
Državna realka v Ljubljani.
PosL dr. Puc je vložil predioz v zadevi nastanitve državne realke v Ljubljani. Predlog naglaša, da je Kranjska hranilnica svo-iedebno v Ljubljani sezidala poslopje, ki za je namenila za vedno državni realki. Kranjska hranilnica pa stoji sedaj naenkrat na stališču, da je ne briza usoda naše realke in je odpovedala prostore. Grozi zato nevarnost, da bo jeseni naša realka brez strehe. Predlagatelj poziva oblastni odbor in kr. vlado, da storita vse in se poslužita vseh oostavnih sredstev, da ostane dosedanje realčno poslopje ohranjeno namenu, za katerega je bilo zzrajeno.
Bagateliziranje skupščine.
Posl. dr. Albert Kramer je stavil na predsednika skupščine več vprašanj. Z obžalovanjem ie konstatiral. da skupščina ni bila službeno obveščena, ali ima kak proračun in kakšen. Dalje zahteva od predsednika pojasnila o delovanju oblasineza odbora in zlasti kako je bilo izvršeno pooblastilo za najetje 10 milijonskega investicijskega posojila za nujne investicije. Meseci so potekli, a nič se ni storilo.
Predsednik dr. Natlačen je odgovoril, da ie bil obl. proračun, v kolikor za je potrdil fin. minister itak v Uradnem listu objavljen kar se Da tiče investicijskega posojila. oblastni odbor do danes še ni bil v položaju, da bi bi! to posojilo naiel. V ostalem pa je on tu kot predsednik skupščine in ne kot predsednik oblastnega odbora. (Pnsl. dr. Kramer: »Kcga naj torei vprašamo?« Posl. dr. Puc: »Se bomo na »Slovenca« na. Točili.«)
Prevzem elektrarne v Zagradcu
Posl. dr. Adlešič je poročal o predlozu. da <e votira 1 milijon Din za prevzem v koti-Vutzu se nahajajoče elektrarne v Zazradcu. Ta elektrarna se bo vodila kot podjetje pod tvrdJio Kranjske deželne elektrarne skupno % elektrarno na Završnici. Nepremakljiva imovina elektrarne Da se vpiše v zemljiško knjigo na ime ljubljanske oblasti. Razvila se ie kratka zebata. Vsi govorniki so bili za prevzem. Poslanec dr. Dinko Puc in posl. Zupančič sta v imenu opozicije kritizirala. da ni obl. sktrpšSni predloženo nobeno pismeno poročilo in zlasti tudi ne po. zodba. ki je bila sklenjena s konkurznim upraviteljem. Predlog le bil končno sprejet.
Nato se ie pričela
razprava o prevzemu Kranjske hranilnice.
Poročevalec dr. A d 1 e š i č je debato uvedel s splošnim ekspozeiem o važnosti ob-lastneza denarnega zavoda, obenem kurzo. rično navajajoč momente, kako je prišlo do dnzovora s Kranjsko hranilnico. V imenu finančnega odseka je predlazal. da se odobri dogovor, sklenjen med oblastnim odborom in društvom Kranjska hranilnica radi prevzema tega zavoda z vsemi aktivi in pasirL
O tem se je razvila zanimiva, mestoma Jako burna debata. v kateri ie opozicija ži-zosala nelojalno postopanje večine.
Govor posl. dr. Kramerja.
Pni ie dobil besedo posl. dr. Kramer. ki 'e v svojem eovoru podvrgel stvarni kritiki postopanje večine v tem vprašanju. Na_ zlašal je: Razpravljamo o tako važnem predlogu, kakor je predlog glede prevzema Kranjske hranilnice, a smo brez- substrata za to razpravo. Odobrimo nai dogovor, ki ga ne poznamo. Tudi zospod poročevalec nam ni podal zadostnih informacij o vsebini teza dogovora, o obveznostih, ki naj jih' orevzame naša samouprava: ne vemo tako rekoč ničesar n načinu, kako se je ta dozovor izvršil. Torej pravi maček v vreči. Govornik konstatira. da ie bil zlede postopanja v tej transakciji sklenjen pismen dozovor med večino in manjšino. Obveze iz teza dogovora, ki nosi podpis predsednika kluba SLS dr. Breclja. pa je večina na celi črti prelomila. (Hrupni ugovori pr: SLS.) liiridična in moral;čna stran cele transakcije ie povsem nejasna. Ali je Kr. hranilnica kupljena ali podarjena? Kaj ie s tistimi 3 milijoni, k so se razdelili po nekakem strankarskem ključu. Neznaio nam ie deiansfco finančno stanje zavoda. Rad verjamem predsedniku oblastneza odbora ki zatrjuje. da dobi oblast s prevzemom Kranjske hranilnice lepo premoženje a čuli smo tudi. da ie odl*čen član SLS proglasil zavod za faliten. Kje ie resnica? V roke nismo dobili nobene številke, nobenega poročila, slišali smo le ustmeni referat
Govornik nato razpravlja o vprašaniu državne realke. Govori se, da hoče oblastni odbor kot novi gospodar Kranjske hranilnice. ki je lastnik poslopja, vreči ta krasni zavod na cesto. To bi pomenilo uničenje ene n?ših najboljših srednjih šol. ki ie da. nes osnova tehnične fakultete naše univerze. Govornic ne more verjeti, da bi oblastni odbor mogel zagrešiti tako berostratsko
za pravilnik, predlagal pa je, da se zavod imenuje <Oblastni hipotekami zavod>, kar bi odgovarjalo njegovemu pravemu delokrogu. Glede Beetave upravnega odbora smatra v interesu ugleda zavoda in vsestranske kontrole za potrebno, da te omogoči udeležbe opozicije z uvedbo proporca. Govornik opozarja na to, da bi trebafo že danes imeti pristanek finančnega ministra ter priporoča temeljito revizijo slabe slovenščine v besedilu pravilnika.
Posl. Sitar (soc.) predlaga doloS)o, da morajo biti mesta upravnih odbornikov častna in brezplačna ter zahteva zastopstvo vseh skupščinskih strank v vodstvu zavoda. Posl. inž. Zupančič {SKS) tudi zahteva proporc.
Klerikalni govorniki so zavračali manjšinske predloge z raznimi prisiljenimi argumenti Tako je posl. Avsenek osebno sicer za proporc, toda najprej bi se moralo to načelo 6plošno uveljaviti, ne pa samo v eni korpo-raciji, posl. Adlešič je proti proporcu, ker bi s tem bila zanesena politika v zavod, glede Sitarjevega predloga je pa mnenja, da je od-višen, ker je samo po sebi umevno, da mesta v upravnem odboru niso nečastna! (Smeh v zbornici. Posl. Sitar: A brezplačna? Molk.) Končno je posL Jarc razpravljal o blagodejnih posledicah novega oblastnega denarnega zavoda. Slikal je zlasti mizerijo cestnih odborov, katerih načelniki so morali osebno podpisovati menice, da so dobili kredit. (Medklic: Sedaj jih šele bodo. ko ste jih
obdarili s famoznim členon 82. finančnega zakona!) Zavrača ^Slovenski Narod>, ki je izrekel eumnjo, da bo oblastni denarni zavod vodil proti hranilnicam konkurenčni boj. (Dr. Kramer: Polemizirajte s časopisjem v <Slovencu». V ostalem pa čitajte «Domoljub», kako hujska proti hranilnicami) Po zaključni besedi pod. dr. Adlešiča je večina odklonila vse predloge manjšine ter odobrila pravilnik, kakor ga je predložil finančni odsek, s tem, da sme oblastni odbor besedilo stilistično popraviti.
Uredba o pobiranju oblastnih taks od kinematografskih predstav
Prol. Jarc poroča o načrtu uredbe oblastne skupščine glede pobiranja oblastne takse od kinematografskih predstav. Kakor znano, znaša oblastna taksa 50%' pribitek na tozadevno državno takso.
Posl. dr. Kramer odklanja § 4. uredbe, ki predpisuje, da se pobira taksa tudi od kulturnih filmov, a vrača podjetnikom, tako da publika od favoriziranja kulturnih filmov ne bo imela nič. Izkazalo »e je, kako prav je imel govornik, ko je svoječasno nastopil proti uvedbi nove kinotakse, ki bo v celoti padla na breme publiki.
Po kratki debati je bila uredba sprejeta in predsednik je ob 12.45 zaključil sejo. Prihodnja so vrši danes ob 8. zjutraj.
Popoldne so zborovali odseki.
Našim kmetom se pripravlja novo
breme
Najnovejše davčno darilo SLS v obliki posebnega cestnega «prispevka». — Načrt iz strahu pred volilci odložen do jeseni
z davki za vzdrževanje cest in nikakor ae gre, da bi se jih še posebej obdavčevalo. Predvsem bi bilo po tej uredbi prizadeto
Klerikalna večina oblastne skupščine je pripravila našemu kmetu in sploh gospodarskim krogom po deželi novo davčno darilo. V obliki uredbe o posebnih prispevkih za vzdrževanje javnih občinskih, srezkih in deželnih cest pripravlja uvedbo novega davka, ki bo silno hudo zadel našega kmetovalca ter rau prizadejal nešteto sitnosti. Uredba se nahaja že v odseku za iavna dela, kjer so jo napredni poslanci podvrgli ostri kritiki, najavljajoč svoj energičen odpor proti njenem sprejetju. V zadniem hipu se je klerikalna večina spomnila na volitve in volilce. Videč, da je opozicija budna in se ne da preslepiti, so gg; od SLS sklenili, da počakajo do volitev. Odložili so deii-nitivno sklepanje na jesen, da slovenskemu kmetu ne pokvarijo razpoloženja ter se tolažijo s tem, da ni opuščeno, kar je odloženo. Nova ataka na žepe kmečkega davkoplačevalca naj se izvrši, kadar bodo mandati pod streho ...
Važna v tej uredbi je določba, da more vsakogar, ki s tovorno ali osebno vožnjo izkorišča in s tem prekomerno kvari javne samoupravne ceste, pritegniti v odboT one samoupravne edinice, ki ji je poverjena neposredna njihova uprava, k plačilu posebnega prispevka za popravo in vzdrževanje poškodovane cestne proge. Za plačilo posebnega prispevka jamčijo vzaiemno vse osebe, ki so neposredno ali posredno povzročile izredno uporabo samoupravnih cest. Posebni prispevek se odmerja Po kilometru in toni, ki jo določi samoupravna edinica, potrdi pa oblastni odbor, ki more predloženo tarifo tudi. zvišati ali znižati. Če preti izguba plačila, sme odrediti politično upravno oblastvo na predlog cestne uprave še pred izvršitvijo plačilnega naloga položitev primerne varščine v gotovini ali vrednostnih papirjih, oziroma zaseči tovor-jeno ali vskladiščeno blago m za vnovčlti, čim postane plačilni nalog izvršljiv.
Ze sama osnova te uredbe je popolnoma zgrešena. K plačilu posebnega cestnega prispevka bi se smelo pritegniti le onega, Id stalno prekomerno izkorišča samoupravne ceste, kakor n. pr. razna velika rudniška in industrijska podjetja, ne pa vsakogar, ki dela to ob izredni priliki le za gotovo dobo. Trgovci, obrtniki in kmetje plačujejo že ifak
Originalen zagovor
V »Socijalni misli« piše neki F. G. o začetku volilne borbe. Pisec priznava pogre-ško, ki jo je SLS zakrivila s pristankom na redukcije železniških kreditov, s čemer je na tisoče železničarskih rodbin Prišlo na cesto. Clankar si tudi ne upa talrtj krivde SLS na povečanem davku, ki ga bodo morali plačevati zasebni nameščenci v Sloveniji, o bivši črnogorski dinastiji pa pravi, da je bilo vnesenih v finančni zakon samo »nekaj milijonov*. Klerikalnemu strokovnjaku je 42 milijonov v gotovini in skoro enako vredno premoženje, ki se bo sedaj po klerikalni zaslugi vrnilo bivšim črnogorskim princem, samo »nekaj milijonov*. In še marsikaj drugega priznava »Socijalna misel«. Priznava namreč generalno krivdo SLS na vseh slabostih sedanjega državnega proračuna z naslednjim izgovorom:
»Ali bi mogla SLS proračun izpremeniti? Ali bi kaj koristilo, če bi SLS izstopila iz vlade? Ali bi kaj pomagalo, če bi SLS po vseh brezuspešnih naporih koncem marca glasovala proti proračunu? Ali bi kaj koristilo komu, če bi radi tega vprašanja SLS izstopila iz vlade?«
»Socijalni misli« smo hvaležni da je našla pisca, ki odkritosrčno priznava, da je SLS glasovala »po brezuspešnih naporih« za sedanji proračun. Aii nismo vedno trdili, da so bili ti napori res brezuspešni? Da SLS ni ničesar bistvenega dosegla? Da je neizmerno poslabšala socijalni položaj naših delavcev, železničarjev, našeza kmeta, da je oropala naše cestne odbore miliionov, da je udarila s škorpijoni narnižie državno uradništvo?
Pisec pa se temeljito moti. ako misli, da bi Izstop SLS iz vlade nič ne zalezel. in še kako. Na pr. v anketnem odboru bj bila opozicija lahko udarila korupcijo, da dr. Hodžar ni glasoval za predlog, ki so ga sprejeli radikali, torej ljudje, ki so bili obtoženi. V Narodni skupščin; bi bila radikalna stranka v manjšini, da je iji iz najnevar-
kmetsko prebivalstvo. Vzeti je treba n. pr-slučaj, da je kmetu gozd doraetel in ga je pustil posekati. Da več zasluži, les tudi sam primerno obseka in zvozi na postajo. Res je, da izkorišča v tem primeru prekomerno cesto, upoštevati pa je treba, da dela to samo začasno in da je že prej dolga leta plačeval l rednimi prispevki za ceste.
Istotako je nespremenljiva določba, da jamčijo za prispevek osebe, ki so neposred. no ali posredno rabile prekomerno cesto. Upoštevati je treba, da kupujejo n. pr. naš les večinoma inozemski trgovci in da ga postavljajo naši prodajalci, večinoma kmetje, iranko obmejna postaja. V tem slučaju bo zopet prizadet naš prodajalec — kmet. ali pa najeti voznik, ne pa kupec.
Tudi določba, da se odmerja prispevek po kilometru in toni, je krivična. Kmet, ki ima n. pr. oddaljene gozdove, bi moral plačati za prevoz lesa večji prispevek, dasi je les radi oddaljenosti manj vreden. V tem oziru po-menja ta določba hud udarec.
Kar se pa tiče določbe o položitvi varščine in konfiskacije blaga, če preti izguba plačila, pa je treba povdarjati, da je protizakonita, da nima niti sodišče take pravice in da sploh ni izvedljivo, kako naj bi se ugotovila nevarnost izgube plačila- Ta določba na široko otvarja vrata najgršim zlorabam.
Nemceoča je tudi določba, da je organom cestne uprave, ki se izkažejo s pooblastilom direkcije državnih železnic, dovoljeno v svrho pozvedovanjd prekomernih uporabnikov pregledovati železniške Tozne liste in na-pravljati uradne izvlečke iz njih. Po tej določbi bi torej organi cestnih uprav lahko dobili popoln vpogled v trgovsko poslovanje posameznikoT in bi dobili oblast, ki jo nimajo niti davčni uradi.
Pri včerajšnji razpravi v odseku za javna dela sta posl. Zebal in inž. Zupančič speljala nesmiselnost uredbe ad ebsurdum in klerikalna večina se ni upala sprejeti uredbe, zlasti ker so se tekom debate pričeli puntati tudi nekateri kmečki poslanci SLS. Tako je bil končno sprejet predlog, da se nadaljevanje razprave odgodi na jesen. Takrat upajo imeti klerikalci več korajže in manj strahu pred slovenskim kmetom.
nejše zagate rešila SLS.
A SLS tega storiti nI hotela. Saj priznava beograjska »Samouprava«, da je SLS pri škandaloznem proračunu sodelovala »pošteno in plodonosno«, da »ni vnašala demagogije« in da je »prevzela odgovornost za vse, kar se ie storilo«. Te stavke ponati-skujemo iz zadnje številke »Domoljuba«. SLS Je torej prevzela odgovornost tudi za to, da dr. Kulovec ni izvedel zakona o poljedelskih kreditih, ki bi lahko prerodili obubožano slovensko kmetijstvo. Torej tudi za ročni davek in za ogromni davek na plače slabo situiranih zasebnih nameščencev, za to, da se slovenskim oblastem niso izročile bivše deželne doklade m davki, da se jim niso oddali državni posli s finančnimi viri. da država ni vrnila dolžnih milijonov našim cestnim odborom, da poplavljen-ci niso dobili ničesar, da so kapitalistične družbe storile s kleroradikalno vlado kupčijo desetih krav proti dvema itd.
SLS je prevzela »iskreno odgovornost za vse«...
Razpusti dalmatinskih občinskih zastopov
Dubrovnik, 21. julija, n. Kakor se govori, bo vlada razpustila občinsko zastopstvo v Dubrovniku. Zastopstvo ie sedaj v rokah radičevcev. K temu bi se imela razpustiti še nekatera druga občinska zastopstva.
SDS pri občinskih volitvah v Karlovcu
K ar lovec, 21. julija, n. SDS kandidira pri občinskih volitvah v Kailovcu na prvem me stu inženjerja Sabalina, na drugem mestu industrijalca Frohlicha, na tretjem pa dr Vujičiča Kakor znano, so se v Karlovcu I razbila pogajanja za meščanski blok, radi j česar bodo '-se stranke nastopile samo« ' stojno.
Seja parlamentarnih šefov
Beograd, 21. julija r. Dopoldne se je na poziv predsednika Narodne skuDŠSae g. Marka Trifkoviča vršila se;a šefov parlamentarnih skupin. Na seji so razpravljali o udeležbi Narodne skupščine pri pogrebnih svečanostih v Bukarešti. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo naš parlament zastopala na svečanostih posebna delegacija. Sveto-zar Pribičevič ie predlagal, naj bo v delegaciji zastopano tudi predsedništvo Narodne skupščine, da se tako popravi oogreška, ki jo ie storHa vlada s tem. da ni določila za Bukarešto niii predsednika vlade niti ministra zunanjih del.
Zatem je Joca Jovanovič Dokrenii vprašanje volilnega terorja. Zahteva! ie, nai predsednik Narodne skupščine skupno z Lju bo Davidovičem stori vse potrebne korake, da vlada preneha s svoiitni terorističnimi akti. Stanje je tako resno, da niso izključena iznenadenja. Ce drugače ne poide, bo treba sklicati sejo zastopnikov opozicije, ca pokrenejo primerne korake proti terorju. Tej Jovanovičevi zahtev,- se je pridružil tudi Svetozar Pribičevič, vendar pa danes še ni prišlo do konkretnega sklepa.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 21. julija, r. Za jutri popoldne ob 5. je sklicana seja ministrskega svet«, ki bo razpravljala prvi vrsti o tekočih vladnih poslih. Umevno pa je, da bo prišla na razgovor tudi volilna politična situacija.
Prometni minister na potu na Bled
Sušak, 21. julija, n. Danes je semkaj do« spel iz Kraljeviče general Milosavljevič, odkoder nadaljuje pot na Bled.
Grško-itali janski sporazum?
Berlin, 21. julija, d. «Miinchener Zei-tung» se obširno bavi z ekspanzivnimi načrti Italije in poroča v tej zvezi tudi o nedavnem bivanju grških ministrov v Rimu. Med drugim piše: Grški zunanji minister Mihalokopulos in finančni minister Kafandaris sta imela pred svojim odhodom iz Rima daljšo konferenco z Mussoliniiem, katere so se udeležili tudi italijanski finančni minister grof Volti in rimski guverner. Rezultati te konference se drže v strogi tajnosti, vendar pa se lahko z vso gotovostjo trdi, da so državniki na tej konferenci razpravljali o izredno važnih političnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti pa o vprašanju italijansko-grške zavezniške pogodbe in gospodarskega sodelovanja. Mihalokopulos je pri tej priliki podal v imenu svoje vlade zelo važno in značilno izjavo, da se Grčija v nobenem slučaju ne bo priključila balkanski koaliciji, ki bi bila naperjena proti Italiji niti bi io podpirala direktno ali indirektno. Iz te izjave se da sklepati, da je prizadevanje Jugoslavije za ustvariterv balkanskega Locarna brezuspešno. Ni dvoma, da bo to stališče Grčije vplivalo tudi na pogajanja za zbližanje med Jugoslavijo in Turčijo. Istočasno prihajajo iz Rima vesti, da ie tudi v italijansko-turških odnošajih opažati popuščanje dosedanje napetosti. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo sedanji italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero, ki je znan po svojem turškofiiskem na-ziranju in ki ima zelo dobre stike z an-gorsko vlado, odpoklican iz Beograda in premeščen v Angoro.
Pred rekonstrukcijo poljske vlade
Varšava, 21. julija, d. Listi poročajo, da je v kratkem računati z dalekosežnimi spremembami v vladi. Poleg notranjoga mi« nistra Sladkovskega nameravata odstopiti tudi delovni minister Jurkijevicz in mini« ster za javna dela Moraczevski. Tudi zuna« nji minister Zaleski namerava z ozirom na svoje zdravstveno stanje podati dernisijo in sc umakniti iz političnega življenja. Naj pomembnejši je odstop socijalista Mora« czevskega, ki je veljal doslej za edinega zastopnika socijalistov v vladi in Z2 »Ttka« kega posrednika med stranko in Pilsud« skim. Kot namestnik zunanjega ministra Zaleskega se imenuje rimski poslanik dr. Knoll.
Nemški odgovor Belgiji
Berlin, 21. julija, (be.) Vlada je danes izročila belgijski vladi odgovor na drugo belgijsko noto glede očitkov belgijskega vojnega ministra o oboroževanju Nemčije. Nota ugotavlja, da belgijski vojni minister kljub temu, da vztraja pri svojih trditvah, ne more navesti v dokaz nikakih uradnih podatko , niti točneiših številk glede odpu« sta vojakov iz ne nške armade, niti kakib drugih konkretnih podatkov. Zato smatra nemška vlada za nepotrebno, da se še na« dalje v podrobnosti spušča v to zadevo. Kar se tiče izdatkov za vojaške svrhe. naglaša nota. da versajska mirovna pogodba teh iz« datkov niti ne omejuje, niti ni Nemčija dolžna komurkoli polagati račune. Nemči« ja odločno protestira proti takim obdoU žitvam in vztraja pri svoji spomenici z dne 10. julija.
Protifašistični izgredi v Turina
Reka. 21. julija, n. V Padovi in v Tu-rinu ie te dni prišlo do težkih izgredov proti fašistom. O tem poročajo vsi veliki angleški Tisti, dočim italijanski seveda molče. Pač pa radi tega zopet ostro napadajo angleško časopisje.
Chamberlain ne pride v Berlin
London, 21 julija (be.) Zunanji minister Chamberlain je na seji spodtve zbornice demantiral vesti o svojem obisku v Brrli. nu. Obenem je zanikal vesti aieds: r.ovega sporazuma z Egiptom.
Naši Kraji in ljudje
Nova žrtev naših gorskih velikanov
Na Prisanku se je smrtno ponesrečil državni pravdnik Kweber
iz Halberstadta
daj med snegom in steno nekaj črnega in se je takoj zavedal, da se je zgodila nesreča. Vrnil se je nato v kočo na Gozdu,
Včeraj dopoldne sta našla »Skalaša« g. Stane šporn in Anton Bamovec v skalah pod Stolpom v višini kakih 2000 m na Prisanku ponesrečenega neznanega turista. Ležal je kakih 10 metrov nad novo potjo med snegom in steno. Bil je mrtev. Obleka na njeni je bila vsa raztrgana, naočniki so ležali kraj njega, nahrbtnik pa kaka 2 m stran od trupla. Na glavi ima ponesrečenec več težkih ran, ki so bile najbrž vse smrtne. Obraz je ves zalit v krvjo in strašno spačen. Desnica je na treh mestih zlomljena. Ponesrečenec je še trdno držal v roki specijalno karto. Bil je popolnoma turi-stovsko opremljen. Po naočnikih sodeč, je bil močno kratkoviden in ni izključeno, da je baš njegova velika kratkovidnost povzročila nesrečo.
Po izkaznici, ki jo je imel pri sebi, sta turista dognala, da je ponesrečenec Fried-rich K w e b e r, državni pravdnik v Halber-stadtu v provinci Sachsen na Pruskem. Rojen je bil 29. septembra 1878.
Ker je bilo popolnoma izključeno, da bi mogla Sporu in Banovec sama spraviti ponesrečenca v dolino, sta vzela njegove dokumente in nahrbtnik ter se. napotila v Kranjsko goro, odkoder sta telefonično obvestila o nesreči osrednji odbor SPD in redakcijo »Jutra«. Iz Kranjske gore se organizira posebna ekspedicija ,da spravi ponesrečenega nemškega turista v dolino in ga prenese v Kranjsko goro. Ekspedicijo bo vo_ dil prof. Ravnik. SPD je takoj, ko je dobilo vest iz Kranjske gore, brzojavno poročalo o nesreči sodni oblasti v Halberstadta, uredništvo »Jutra« pa je o nesrečnem dogodku tudi obvestilo nemški konzulat v Zagrebu.
Kweber je odšel v torek zjutraj ob 5. iz koče na Gozdu na Frisank. V koči je pustil vrv. plezalne čevlje in druge malenkosti, češ, da se itaik vrne s Prisarka v kočo. Včeraj zjutraj je šel na Prisank Ljubljančan Ivo Komar. V visočini kakih 2000 m je opazil na snežišču zasajen turistovski cepin in sicer na kraju, ki je absolutno nenevaren. Ko ie bil višje, je videl daleč spo-
kjer je takoj obvestil kočarico in. tamkaj se nahajajoče turiste o tem, kar je opazil. Bilo je to v sredo ob pol 20. zvečer. Približno istočasno sia prišla v kočo tudi Banovec in Šporu. Bila sta namenjena na Prisank. Opozorjena na opazovanja Ivana Komarja, sta bila med potjo seveda posebno oprezna, dokler končno nista našla ponesrečenca.
Kakor smo že omenili, je snežišče, kjer je bil zataknjen cepin, brez vsake nevarnosti. Zato se sklepa, da je Kwebra najbrže zalotila megla. S specijalko v roki se je skušal orijentirati in je pri tem odložil cepin. Najbrže se je tako zaglobil v karto, da je pozabil na opreznost. Nemara mu je spodrsnilo, mož je padel na spolzki sneg in strmoglavil navzdol.
Kweber je bil co pot prvič v naših gorah. Za naše planine ga je navdušilo predavanje, ki ga je pozimi imel o Julijskih Alpah v Halberstadta dr. Kugy.
Ker je pok. Kwebru o naših krajih že toliko lepega pripovedovala niegova dobra znanka gospa Mara Hannike, sestra gospe dr. Bretlove v Ljubljani, vdova po njegovem kolegi, se je letos naipotil v naše kraje, da se na svoje oči navžije krasot, ki jih je opisoval dr. Kugy.
S priporočilom gospe Hannike je prišel g. Kweber pretekli teden v Ljubljano k gospe dr. Bretlovi, kjer je bil seveda najgosto-ljubneje sprejet. Stanoval je pri g. Naglasu, sinu gospe dr. Bretlove. Iz Ljubljane je odšel v petek. Napotil se je najprvo na Triglav, v nedeljo pa je bil z gdč. Kuraltovo in g. Planinškom na Jalovcu. Iz Jalovca se je naipotil sam proti Prisanku in je hotel preplezati še druge naše gore, ker je imel namen opisati vse te svoje ture. o katerih je bil silno navdušen, v nemških listih. No, usoda tega ni hotela: postal je žrtev naših gora v trenotku, ko jih je vzljubil. Zapušča ženo in 4 nedorasle otroke.
-SS5--
Ženinov samomor na grobu neveste
Pretresljiva tragedija ljubezni in zvestobe mladega mizarskega
pomočnika
horičevo gostilno, kjer je precej naglo iz-pil štiri četrtinike vina. Plačal je z 20 Din, in ko mu je natakarica vračala ostanek, ji
Ptuj, 21. julija
Ptujsko prebivalstvo živi pod dojmom pretresljive tragedije, ki je te dni končala s samomorom mladega mizarskega pomočnika, ki se je v torek 19. t. m. zvečer ustrelil na grobu svoje pokoine neveste.
Franc Rogan. postaven mladenič, po poklicu mizarski pomočnik, je bil rojen 5. novembra 1898. v Stellthonu v .Ameriki, pristojen pa je bil v Lokvico v črnomeljskem s rezu. V Ptuju je delal kot mizarski pomočnik že nad pet let, bil je zelo mirnega značaja. zvest in marljiv delavec, vzor poštenjaka. Vsi njegovi delodajalci so bili z njim ■zadovoljni ir mu lani nikakor niso zavidali, ko so videli, da si mladi pomočnik hoče ustvariti lepo samostojno bodočnost Vedeli so namreč, da je pošteni dečko zaročen z lSletno Justino Habjanovo. Pripravila sta se že za poroko, a nenadoma je vmes posegla nesreča. Justina se je nekaj tednov pred poroko nenadno prehladila in lani v marcu so jo položili v prerani grob.
Udarec, ki ga je mladenič pretrpel z izgubo svoje neveste, je bil strašen. France ni in ni mogel pozabiti svoje zaročenke. Cesto so ga -videli ljudje na grobu, kjer je presedel cele ure in bridko jokal. Tragični udarec usode je stri veselo mladeničevo na_ turo, lotila se ga je pottitost In tako je končno dozorel v njem sklep, da se za vedno združi z nepozabno nevesto.
V torek zvečer se je ganljivo poslovil pri družini Seidlingovih, kamor je največ zahajal že od časa, ko ie tamkaj službovala njegova pokorna nevesta in kier se je počutil kakor doma. Stopil je nato še v Ma-
je z bridkim nasmehom dejal, da denarja ne rabi več in da si ga naj kar pridrži.
Nato je odšel naravnost na pokopališče k grobu svoje neveste. BiLo je to nekoliko pred 22. uro. ko je zaslišala blizu tam stanujoča učiteljica strel iz samokresa. Nihče tli slutil, da je ta usodni strel končal mlado življenje obupanega mladeniča. Šele drugo jutro so našli Rogana ležati na Justininem grobu. Nesrečnež se je zadel s strelom iz browoinga, kaliber 5 mm, v levo sence. Bil ie namreč levičar Krogla je prodrla v glavo in nekaj višje na desnem sencu zopet izstopila. V browmingu je ostalo še pet nabojev. Smrt je morala nastopiti takoj. Nesrečni mladenič ie po strelu padel na obraz in sta ga tako našli ležati dve deklici, ki sta o tem takoj obvestili grobarja.
Pri pokojnem Roganu niso našli mkake-ga pisma. Kolikor se ie doslej dalo dognati, •ni imel drugih sorodnikov, kakor omoženo sestro v Zagrebu, ki jo bodo brzojavno tb-vestili o smrti, ako najdejo v njegovi zapuščini njen naslov O pridnosti in poštenosti pokojnega Rogana pa priča poieg do-hrega glasu tudi prištedena gotovina v znesku 10.000 Din, ki jih je policija izročila ptujskemu civilnemu sodišču. Pogreb je vršil v četrtek ob prav lepi udeležbi ptujskega občinstva, ki je presumjeno nad tragedijo nesrečnega mladeniča in mu ž:li blag pokoj ob strani nepozabne neveste.
Dve strašni žrtvi kačjega strupa
Grozna smrt neprevidnega pastirčka. — Dekletce. ki so ji jedva rešili življenje.
Kranj, 21. julija Vroči julijski dnevi s svojo neprenosno soparico najbolj prijajo strupenim kačam, ki povsod slave s številnimi žrtvami svoje kačje leto. Kljub vsemu temu ne obrača zlasti podeželsko prebivalstvo dovolj pozornosti in previdnosti na varnost svojega življenja niti z uničevalnimi, sredstvi niti s poukom mladine. Dva slučaja kačjega pika iz kranjske okolice ilustrirata jasno to napako, zlasti tragična smrt mladega "pastirja bodi resen opomin.
Na travnikih okoli vasi Tenetiše nad Kranjem ob deželni cesti Goriče-Preddvor je včeraj pasel krave loletni deček. Naletel je na močno razvitega modrasa, katerega je pričel v svoji otroški naivnosti in brez potrebne opreznosti dražiti s palico. Razjarjena strupena kača se je nenadoma iz klop-čiča vzpela kvišku ter se pognala naravnost dečku v obraz. Kritični položaj pastirčka so opazili drugi otroci ki so poklicali njegovega očeta. Ko so se vrnili, se jim je nudil grozen, nepopisljiv prizor. Modras se je bil zagrizel v lice dečku s tako silo, da ga je našel oče še v istem položaju in da je moral sam odtrgati kačo od obraza. Deček je dobil globoko rano na licu. G)aya je od vsesane množine kačiega strupa takoj zatekla. Pomoč po rešitvi dečkovega življenja je bila izključena. Po par urah groznih muk in bolečin ie fant podlegel kačiemu zastrupljen ju.
Danes dopoldne pa se je pripeljala z vlakom z Gorenjskega Vidic Marija, lčletna hčerka posestnica iz Srednje vasi št. 1. pri Podnartu, ter iskala pri zdravniku dr. Gio-bočniku zdravniško pomoč. Okrog 9. je šla Vidičeva na domače polje žet. Na njivi ni opazila poleg nog stegnjenega dolgega gada. Ko je stopila poleg z levo nogo, jo je kača v njo dvakrat zaporedoma vgriznila. Preplašeni deklici so domači nogo takoj močno zavezali, da so onemogočili nadalj-ni pretok strupa po krvnih žilah. Nato se je takoj z vlakom odpeljala v Kranj. Zdravnik dr. Globočnik je moral nogo šestkrat močno zarezati ter ji dal injekcijo s klorovim apnom in etrom. Deklici je zdravniška .pomoč ohranila življenje. S popoldanskim vlakom so jo odpravili v ljubljansko splošno bolnico.
Poročen zapeljivec nedoraslih deklet
Ljubljana, 21. julija Kakor vsa večja mesta, tudi Ljubljana ni brez moralnih pokvarjencev, ki so v svojih perverznih nagnjenjih nevarni mladim deklicam. Nagovarjajo jih na cestah ali iih zasledujejo drugod ter jih pod raznimi pretvezami zvabtjajo s seboj. Javnosti ln do gotovo še v spominu dogodki na Selu. kjer so bili aretirani in zaslišani številni moški, ki so se jim očitala številna oaečaščenja mladoletnih deklic.
Pred par tedni se ie pojavil v mesai nov tak tip,'ki je iskal deklice po glavnih ulicah, po parkih in po živilskem trgu. kjer se je na oprezovanju za žrtvami še najraje zadrževal. Nagovoril in zvabil je s seb->j gotovo več deklic, ki pa doživljaja niso nikomur povedale.
Pred dobrimi tednom dni je doznala policija več konkretnih primerov oslerunjeva-nja mladoletnih deklic. Med drugimi e javila svoj doživljaj tudi neka 131etna deklica, ki io je perverznež aigovjr.i v Stritarjevi ulici, ko je prodajala cvet".ce ln jo izvabil s seboj. S pretvezo, da mu bo nesla neki zavoj na Rakovnik, io je zvabil v gozd in onečastil. Takoj po tej prijav; ie po,ic,ja jela pohotneža zasledovati še odločneje, a danes dopoldne ga ie dor>i'a v pest prav po naključju.
Na Vodnikovem trgu je danes okrog 9.30 nagovoril 14letno Vido Kušarie-o iz Ma..e vasi pri Jezici, ki ie pripeljala v mesto krompir, mlad. zelo ljubezniv človek Pričel se je ž njo razgovarjati različne stvari, a sled-
njič, ko je krompir prodata, se je obrnil do ne z vprašanjem, mar bi mu nesla na Rakovnik zavoj, za kar t>; j' d>bro p;ačai. Dekle se je sprva branilo, češ, da ne ureg-ne; vendar jo je neznanec prosil tako vsiljivo, da je že skoro pnstaia. Odgrvorila je, da mu bo zavoj peljala z vozičkom, kar pa je on odklonil, rekoč, ia bosta šla po bližnjici čez hrib. Slednjič ie deklica na videz pristala tudi na ta predlog in neznanec ji je še pripomnil, da jo bo počakal na Zmajskem mostu.
Nato se je odstranil, a previdn i deklica je takoj stopila k neki starejši, dobro ji z-nani ženski in jo vprašala za svet, da-li lahko nese tujcu zavoj ali ne. Ženska ;e deklico natančno izprašala in prišla končno dc zaključka, da deklico lovi propadel pohune-2. Svetovala je Vidi, naj odide na most, kjer naj se zaplete z neznancem v pogovor, vendar pa ne sme oditi z njim.
Vida je ubogala in storila tako, a medtem je ženska stopila do stražnika ter mu pojasnila položaj. Stražnik ie hitro stopil za neznancem, ki ga je videl v pogovoru z dekletcem. Čim pa je neznanec opazil prihajati stražnika, je vzel pot pod noge in zbežal proti Jugoslovanski tiskarni. Vendar je bil stražnik urnejši in je falota kmalu po_ padel z jekleno pestjo za rame. Odvedel ga je na policijsko direkcijo, kjer so spoznali v zapeljivcu mladoletnih deklet 29!etnega poročenega čevljarskega pomočnika Stanka B. iz Rožne doline.
Mlad potepinček
Ptuj, 21. julija
SiLno mnogo je po svetovni vojni zapuščene dece. Koliko se je izgubi v šundru predmestij, a tudi na deželi se deca često izgublja in propada. Zapuščeni otroci niso krivi, ako njihovo življenje že v mladosti krene v napačne struge. Vsak mlad izgubljenec ima že v nežni dobi za seboj tragedijo, ki ga vodi v bridko življenje.
Na ptujsko stražnico je te dni pripeljal mesar Heller malega dečka, ki se je nekje pri vasi Spuhlju pridružil gonjačem njegovih konj, ki so jih gnali s hrvatske strani proti Ptuju. Uporno se jih je držal. Kijub temu, da so ga odganjali Ln pošiljali nazaj, jih ni hotel zapustiti, marveč jim je v gotovi oddaljenosti sledil jokaie vse do Ptuja.
Fant, čegav si? so ga vprašali na stražnici.
Brodnjaikov Blažek.
Povedal je, da je v devetem letu starosti in da ie doma v Brezovcu, kjer je njegova mati Uršula v drugič poročena.
Čemu se potikaš po svetu?
Ja. očim me je nagnal po svetu služit, ker mi doma nima dati kaj jesti . . .
Šole ni fantič doslej obiskoval nobene. V koliko odgovarjajo dečkove navedbe resnici, se doslej še ni dalo ugotoviti. Oblast poizveduje po njegovih starših. Kdo bi vedel, ali je potepuški deček zares nesrečen pastorek, ali pa je mlad (zpujer.ee in potepuh, kakor je to izjavil neki mošKi, ki je fantiču baje dal pred dnevi jesti, pa j.,- je nemirni potepinček še tisti večer na tihem od njega odkuril dalje po svetu!
Poslano
Apel na javnost
Težka in bridka je življenska pot slo; venskih umetnikov. Najmanj kar morejo za svoje naporno in požrtvovalno delo od svojih rojakov zahtevati, je — če že ne zadostna materijalna — pa vsaj zadostna moralna opora: toplo priznanje za pošteni trud. Saj zares delajo čudeže. Iz gole ska« le poganjajo rože. A pismouki smatrajo pri nas umetnost navadno za kobilico, ki se mora pokoriti njih zasebnim dreserskim •nuham.
j Nekaj izmed njih je z retorično, peres« i no in deloma z organizatorično spretnost« j jo zavzelo Narodno Galerijo in vlada v ; njej z diktatorsko gesto, v dnevnikih in revijah pa s strujarsko zagrizeno eksklu« zivnostjo. Vsaka pritožba prizadetih umet« nikov je po njih mnenju nedopustna, pa naj si so mnenja teh strokovnjakov in njih , prijateljev diletantov še tako nepravilna, I krivična in strujarsko omejena.
Letos so si nadeli nalogo, da uprizore v Pragi reprezentančno slovensko umet« nostno razstavo, segajočo od bratov Šub>« cev do danes. Niso se pa držali tega pro« grama, temveč so a priori izključili in pri vabljenju prezrli celo vrsto do sedaj od
Samo Se danes ob 4., pol 8. in 9. Monumentalni šlager svetovnega re« žiserja Cecil B. d. Mille.
„Ustvarena za iiubav"
Leatrice Joy in Edmond Burns, naj= lepši ljubavni par v filmu orijentai« skih ljubavnih noči ob reki Nil. Samo še danes! KINO «DVOR», 'eleton 2730. Pozor na naš jutrišnji programi
vse javnosti priznanih resnih umetnikov. S tem si Iaste pravico, da nastopajo kot nezmotljivi in neovrženi vrhovni forum vse slovenske oblikujoče umetnosti. Te pravice jim pa po dosedanjih dokazih njihovih ama terskih sposobnosti ne moremo priznati.
Zato podpisani najodločneje protestiramo v imenu vseh prizadetih umetnikov proti temu netaktnemu početju in apeliramo na našo javnost, katere last je Narodna Ua« Ierija, da zajezi nadaljevanje takega samo« lastnega, -»a razvoj slovenske oblikujoče umetnosti pogubnega ravnanja. Za 25 nevabljenih slovenskih umetnikov: Ivan Franke, Fran Klemenčič, Maksin, Ga« spari, Hinko Smrekar, Saša Šantel.
M\ onstran sranic
Preganjanje jugoslovenskega tiska
Trst, 21. julija, o. Današnja «Edinost» m
alstarska Riječ» sta bili zopet zaplenjeni. •
p— Ljudske pijavke pred sodiščem. Od 4. julija se je vlekla pred sodiščem v Gorici razprava proti 8 Italijanom, ki so imeli v svojih rokah iztirjevalnici davščin na Bovškem in Kobariškem. Obtoženci se imenujejo: Tornada, Nicoloso, Tassinari, Tondolo, Cussich, Ganzitti, Borgobello, Ta loga. Zaposlena sta bila pri iztirevalnicah tudi Bezek Fran s Krasa in Leopold Gre« gorič iz Prvačine, ki sta bila soobtožena. Ta italijanska družba je izterjevala davšči« ne poljubno in gospodje so zapravljali ljudski denar, kakor so hoteli. Med davko« plačevalci je vrelo. Slednjič je le oblast prijela izterjevalce in ugotovila primanj« kljaj 65.864 lir v gotovini in 72.000 v vred« nostnih papirjih. Prizadete so bile zlasti občfne Deženca, Idrsko in Trnovo. Obto« ženci so se delali nedolžne, ali krivda je bila dokazana. Obsojeni so: Nicoloso Fc« ruccio na 3 leta in štiri mesece ter na glo« bo 5000 lir, Tassinari na 1 leto in globo 500 lir, Tondolo na 2 leti in 2000 lir globe, Ganzitti na 3 leta in 8 mesecev, Borgo« bello na 3 leta, Bezek na 11 mesecev, dru« gi so oproščeni. Bezek in Tassinari sta pu« ščena na svobodo, ker sta prestala kazen že z dosedanjim zaporom. Proces je po« vzročil nnogo komentarjev.
p_ V Opatiji je bilo letos doslej, ako je verjeti italijanskim poročilom, 16.000 tujcev. Razpravljanje o krizi kvarnerske rivijere v italijansikh listih se nadaljuje.
p— Padanje tržaškega prometa. Meseca junija je bilo pristaniškega prometa skup« no 3,940.989 kvintalov, lani v juniju pa 3,477.363. Prvega letošnjega polletja je bilo tržaškega prometa skupno 24,519.308, lani 24,812.885.	, ,
p_ Znižanje cen po hotelih in gostilnah hoče doseči fašistična stranka. Cene sobam se znižajo baje za 20 odst., cene jedil in pi« jač za 10 odst. Zahteva se znižanje tudi v kavarnah, slaščičarnah in barih. V Gorici je društvo gostilničarjev znižalo cene so« bam za 10 odst. Tujskega prometa je v Primor ju vedno manj!
p— V Postojni je zboroval direktorij fa« šistične sekcije. Tajnik Stecher je razlagal, da jc v Postojni vedno več italijanskih dru žin, ki se pritožujejo, da še vedno rt v mestu srednje šole. Tak zavod bi koristil Italijanom in po Stecherjevem mnenju bi potem domačini nehali pošiljati svoje otro« ke v šolo čez mejo. Predloži sc na pristoj« no oblast spomenica s priporočilom, da bi se ta šolski problem rešil kolikor mogoče hitro. Fašisti hočejo, da bi hranilnico in posojilnico v Postojni prevzela tržaška hra« nilnica. Razni elementi se protivijo, ali fašisti zahtevajo, da se zgodi njihova vo« lja. V morsko kopališče pri sv. Jerneju od« pošljejo 25 «balil» in 22 «malih Italijank«, to so skoro samo «drugorodni» otroci. S športom hočejo pridobiti vso slovensko mladino. Zato so naprosili ponovno gene« rafcio ravnateljstvo stranke za izdatno de« namo pomoč. Izključen je iz stranke Ju« rij Črnica, ker je baje obrekoval tajnika Stecherja.
Kulturni pregled
Priprave za bodočo gledališko sezono v Ljubljani
Iz razgovora z upravnikom g. Radom Kregarjem
daje važno legitimacijo avtohtonosti in nujne potrebe. Dober uspeh in priznanje pa sta odvisna od smotrene kulturne po« litike, ki je zopet odvisna od nas. Zato si bo upravap rizadevala, da izpopolni pro« agando, ki naj zbudi zanimanje za naše ulturno poslanstvo tudi tam, kjer ga da«
£
Ljubljansko Narodno gledališče ima vzpo redno z drugima dvema privilegiranima dr« žavnima gledališčema, zagrebškim in beo« grajskim, popolno pravico za obstoj in nas daljni razvoj. Kulturna misija, ki jo vrši doma in z gostovanji v južnih krajih, mu
nes se m.
V svesti si važnih kulturnih nalog slo« venskega gledališča, ie uprava letos posvetila mnogo več časa smotreni ureditvi re« pertoarnega načrta xza prihodnjo sezono. Predloge za dramski repertoar so predlo« žili ravnatelj drame, dramaturg in 11. taj« nik, opazke z ozirom na finančno obreme« nitev je predložil ekonom. Sporazumeli smo se za tole listo: Cankar; Hlapec Jer« nej, Shakespeare: Ukročena trmoglavka, Euripides: Medeja; Kulundžič: Polnoč: Wilde: Idealni soprog; Leskovec: Ne čez most; Claudel: Oznanenje; Shakespeare: Mnocio hrupa za nič; Tolstoj: Živi mrtvec; r,v"r01i: Sodnik salameiski; Kvapil: Obla rh:avelli: Mandragola: Goethe: v	-nski: Historija greha (Ušla mi
p	'bsen: Divja račka; Tagore:
P	Aš: Bog osvete; Schmidt«
bom	i- Dostojevski: Raskolnikov;
Raimund Zanravljivec; nova Golieva mla« dinska igra: Shakespeare: Romeo in Juli« ja; Tone Seliškar: Kamnolom; Tolstoj: Vstajenje; Cerkvenik: Vrtinec in neka Bernardova komedija.
K repertoarnemu načrtu je pripomniti: uprava bo trdno vztrajala na liniji, v ob« dobiu 5 ali 6 sezon seznaniti publiko z naj« značilnejšimi pisatelji raznih narodnosti in dob. Vsako tako obdobje naj nas vede stopnjo višje. Bazo repertoarja bodo ved« no tvorila klasična dela. izmed modernih
del bo uprava izbrala najmarkantnejša. V našem repertoarju je 6 klasičnih del, raz« merje tragedij proti komedijam je 18 : 7. Po narodnosti so: slovenske 5, hrvatska 1, češka 1, poljska 1, ruske 3, francoski 2, angleške 4, nemške 3, italijanska 1, norve« ška 1, španska 1, indijska 1 oz. 2, židovska 1, starogrška 1. Claudel in Tagore sta za« enkrat še riziko za Ljubljano, poskusili bomo, v koliko je ljubljanska publika god« na za take igre. Goethejev «Faust» bo uprizorjen okrog Velike noči in bo nekak višek sezone. Načeloma se je uprava od« ločila za to, da mora i v drami i v operi otvoriti sezono domača noviteta. V drami naj bi otvorila Leskovčeva drama. Toda uprava se je po tehtnem preudarku odloči« la za dramatizacijo Cankarjevega «Hlapca Jerneja«, ker misli, da je s tem otvoritev dobila tehten poudarek.
Operni repertoar je sestavil ravnatelj opere v soglasju z dirigenti in opernimi režiserji. Odločil se je za isto linijo klasič« nega in modernega, ekstremov se je izogi« bal. Repertoar zaenkrat še ni definitiven, ker še niso izpolnjene vrzeli odišlih soli« stov. Zaenkrat je približno tak: Prokofjev: Ljubezen pri treh oranžah: Konjovič: Milo« ševa ženidba; Strauss: Šaloma; Flotow: Martha; Verdi: Moč usode (po VVerflovi predelavi libretta); Mozart: Čarobna piščal; Kogoj: Črne maske; Krenek: Jonny igra; Gluck: Orfej in Euridika. Reprize: Židinja, Cosi fan tutte. Ples v maskah, Eros in Psyche, Fideiio, Hoffmannove pripovedke, Don Juan, Trubadur, Tosca. V opereti bo« do reprize starih, nova bo Straussova «Kra« Ijica*.
Osebnih sprememb v drami po vsej pri« liki ne bo nobenih. Hotel sem angažirati g. Daneša, pa je že preje podpisal kon* trakt v Mariboru. Zaenkrat se uprava še pogaia z g. Valom Bratino, bivšim šefom mariborske drame. V operi bo potrebno nadomestilo za 6 solistov, ki šo odšli. Za«
enkrat je angažiran g. Gospodinov (tenor). Predvsem pa je treba novih solistinj na mesto ge. Žaludove, ki je odšla v Beograd, in ge. Lovšetove, ki kljub vsem prošnjam še do danes ni podpisala kontrakta.
Balet bo z novo sezono popolnoma re« organiziran. Gdč. Tuljakova je sicer odšla, toda pogajamo se z našimi starimi znanci. Z angažmanom g. Vlčka in gdč. Lydie \Vi« siakove in gdč. Rut Vavpotič bi pridobili naš balet nove sile, priznane že v Parizu in Španiji. Nujno je potreben dober balet« ni mojster in kompoziter. Med sezono iz« mučenemu opernemu ansamblu in občin« stvu bi prijetno del svež baletni večer. Za« to je restavracija baleta upravičena, poleg tega bi bili izdatki minimalni.
Poskrbeli bomo ljubljanski publiki mno« go tujih gostovanj. Načelno mišljenje upra ve je, da je treba forsirati gostovanja v svrho spoznavanja in zbližan j a. Opozoriti je treba, da je bilo za Govekarja in drugih intendantov pred vojno mnogo več gostovanj v Ljubljani, kakor v preteklih sezonah. Ravnotako je Miletič nekdaj v Zagrebu izredno živahno seznanjal publi« ko s tujimi velikani, Zagreb je takrat do« živel gostovanje Zacconi, RossiL Predvsem bo uprava poskrbela za slovanske goste: zagrebška drama nas bo seznanila s Krle« žo in Mesaričem, v programu so gostova« nja iz Beograda, Sofije in Prage. Vpraša« nje nemških gostovanj je bilo nekoliko kočljivo, ker nas Brockmannova grupa ni popolnoma zadovoljila. To je bilo morda nekoliko koristno: naša publika bo zdaj nekoliko višje cenila zmožnosti naših čla« nov. Kaj nam danes more nuditi nemški teater, bomo videli pri oficijelnem gosTo* vanju dunajskega Burgtheatra s kapacite« tami, kakor so: Bleibtreu, Reimers, Maven. Na programu imajo: Nju, Večni mladenič, Molnar: Igra v gradu.
Istotako bo poskrbljeno za goste v ope« ri. V tem oziru nam bosta pomagali upravi
beograjske in zagrebške opere, ki bosta na« potili vsakega svojega gosta tudi v Ljub« Ijano.
Abonmaji ostanejo isti, uvedli bomo le novo vrsto premiernega abonmaja. Premi« ere bodo pravilno razdeljene, da se oper« ne in dramske ne bodo več bile med seboj. V maju bomo Uprizorili mnogo mladinskih predstav, predvsem za šolarje, ki pridejo na majske izlete v Ljubljano.
Dramatična šola je v programu uprave in bo še ostala. Težava pa je zaenkrat v tem, da imajo naši igralci letos opraviti s strokovnimi izpiti in zato tudi potrebujejo strokovnega pouka. Dve taki paralelni šoli pa zaenkrat gledališče ne zmore in zato načrt o restavraciji oDramatične šole« le« tos še ne bo realiziran. Naravno pa jc, da nudijo naši režiserji (ki morajo biti tudi pedagogi) gledališkemu naraščaju, ki še ni vživai šole, stalno pouk in praktične vežbe.
Izredno veliko pozornost pa bo posveča« Ia uprava jezikovni kulturi. Pazila bo že na prevode del in bo principijelno spreje« mala Ie one, ki jih naroča. Mojster jezikov« ne kulture bo dramaturg Oton Župančič, ki bo tudi skrbel za popravo jezika pri sku« šnjah. O jeziku v gledališču in o svoji me« todi bo pisal v «GIedaIiški list«, ki ga bo tudi urejeval.
Valo Bratina v ljubljanski drami. Kakor izvemo, se pogaja bivši ravnatelj mariborske drame gosp. Valo Bratina za pogojni angažma v Ljubljani. Bratina bi se hotel predsta viti ljubljanskemu občinstvu z režijo in in-scenacijo nekaterih slovenskih dram, pri katerih bi lahko pokazal svoje ideje in strem Ijenja. Njegovo večletno uspešno delovanje v Mariboru in njegova moderno usmerjena gledališka kultura ga upravičuje, da skuša vstopiti v krog prvega slovenskega gledališča. Nadejati se je, da se pogajanja ne bodo razbila na zaprekah, ki se dajo premostiti.
Domače vesti
*	Kralj odpotoval v Bukarešto. Povodom
smrti tasta kralja Ferdinanda, je kralj Aleksander včeraj odpotoval z Bleda v Bukarešto. Dvorni vlak je prispel v Ljubljano ob 13.05 ter je po trimmutnem postanka nadaljeval pot. Na kolodvoru sta bila prisotna g. veliki župan dr. Vodopivec in g■ policijski direktor dr. Guštm. Kralj se ni pojavil.
*	Bivši črnogorski ministrski predsednik na Bledu. Bivši črnogorski ministrski predsednik Radovič je v torek zvečer prispel na Bled ter je bil predvčerajšnjim sprejet od kralja v posebni avdijeoci. Po avdijenci je Radovič izjavil, da je kralja obvestil o razmerah v črni gori.
*	Nov argentinski koozol v SoBtu. Za argentinskega konzula v Sfplitu je imenovan Angelo Pisaio. Dosedanji konzul v Splitu A. Rosani je imenovan za generalenga konzula v Napolju.
*	Izpremembe v sodoo-Dtsarniški službi. S pravno veljavnostjo od dne 1. julija 1927. so pomaknjeni: a) v I. skupino zvaničnikov pisarniški oficijanti Milka Zupančič pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Josip Kolar pri okrožnem sodišču v Mariboru in /gnacij Tkavc pri okraj, sodišču v Slov. Bistrici in ietniški pazniki II. skupine Jakob Štucin, Matevž Ovsenek, Josip Pizzuiin in Franjo Tumpej pri deželnem sodišču v Ljub liani, Jernej Klenovšek, Urban Leban, Rudolf Macarol in Franc Skale pri okrožnem sodišču v Celju, Andrej Božnik in Ivan Lin-dič pr; okrožnem sodišču v Maribora m Al. Palčič pri okrož. sodišču v Novem mestu; b) v II. skupino zvaničnikov: pisarniški <>fi-cianti (pisarniške oficijantinje): Josip Žile pri okrajnem sodišču v Ptuju, Josip Eoga-;ec pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, Anton Veber pr; okrož. sodišču v Celju, Terezija Hrovat pri kraj. sodišču v Kamniku, Anica Kvas pri okraj, sodišču v Konjicah, Zofija Vaoič pri okraj, sodišču v Krškem, Bogomila Sušnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, Angela Šentjurc pri okrožnem sodišču v Mariboru, Vido Frančič Pri okrajnem sodišču v Trebnjem, Alojzu S'emetrik pri okrajnem sodišču v Konjican. Mara Novak pri okrajnem sodišču v Metliki, Nežica Zmaher pri okraj, sodišča v Celin in )ca Pavlin pri dež. sodišču v Ljubljani in jetni-ška paznika III. skupne Valentin Mak ir Mihae! Mak pri okrožnem sodišču v Celju
*	Pri okrajnem sodišču v Celju je razpisano tajniško mesto. Prosilci morajo imeti dovršeno pravno fakulteto in državni strokovni izpit.
Razpis ravnateljskih mest na meščanskih šolah. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje ravnateijska mesta na meščanskih šolah v Brežicah, na Rakeku in v Trbovljah Prošnje, naslovljene na ministrstvo prosvete naj s« pri pristojnem ravnateljstvu vlože najkasneje do 1. avgusta.
*	Na naslov železniške direkcije v Ljubljani. Te dni je zahteval od novinarja neki kontrolor v vlaku i>oleg njegove osebne vezne legitimacije še legitimacijo Novinarskega udraženja oz. uredništva, češ da je sicer vozna legitimacija neveljavna. Skliceval se je pri tem na neko naredbo. ki je pa očitno ni razumel. Prosimo železniško direkcijo, naj vpliva na to. da ne bo nihče po nepotrebnem prihajal s šikanami. V vlaku ie namreč radi tega nastal kravaL
*	Zgiaševalna dolžnost v blejski krajevni občini. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da mora v območju blejske krajevne občine vsak stanodajalec (gostilničar hotelir, lastnik penzije, hišni lastnik ali najemnik) vsakega gosta, ki se nastani pri njem. takoj ko dospe, odnosno najkasneje v šestih urah po dohodu, onega pa, ki dospe po 20. uri, najkasneje do S. ure naslednjega dne s pravilno izpolnjeno in podpisano zglasiinico prijaviti županstvu odnosno ga ob odhodu odjaviti v istem roku. Za gosta se smatra vsaka oseba, ki nima rednega bivališča v blejski krajevni občini. Odredba je včeraj stopila v veljavo.
*	lz uradnega lista. »U.adni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja, v včerajšnji številki pravilnik o taksan. ki naj se pobirajo za ambulantne preglede in ambulantno zdravljenje na radioloških oddelkih, postajah, ambulatorijih bolnic ter pravilnik o pobiranju takse za radioskocike preglede in radioskopsko zdravljenje pri higienskih napravah ministrstva ??. narodno zdravje.
*	Vprašanje stanovanjskega zakona. Ministrstvo za sociialno politiko je prejelo odgovore glede ankete o vprašanju, da-ii naj se stanovanjski zakon, ki poteče koncem oktobra letos še podaljša, ali pa naj se ukine. Skoraj vse korporacije zahtevajo, naj se zakon s 1. novembrom ukine. Zdi se, da nameravana konferenca v tej zadevi sploh ne bo sklicana, ker so se kakor do znava »Vreme« — sami člani vlade izrekli za u konjenic stanovanjskega zakona.
*	Tečaj »Jadranske Straže* zaključen. Propagandni tečaj, ki ga je v Splitu priredila »Jadranska Straža« je bil prošlo soboto zaključen. Po zaključku kurza slede informativne ekskurzije udeležnikov v Šibe-nik Biograd na moriu ter na državni posestvi Brana in Preko. Del udeležnikov si ogleda še Dubrovnik in Boko Kotorsko.
+ Sprejem gojencev v vojaško administra tivno šolo. A' vojaško administrativno šolo v Beogradu se sprejme letos 55 gojencev, šola ima čin nižje šole vojne akademije. Pouk se prične 1. oktobra in traia dve in pol leta. Sprejemni pogoji so na vpogled pr: vseh vojaških komandah. Prijave se sprejmajo do 25. avgusta.
"* Slike sokolskega zleta. Fotografične posnetke pokrajinskega sakoiskega zleta in otvoritve Tabora dobavi po naročilu Sokol I. na Taboru. Vzorci so v društveni pisarni na Taboru, ki sprejema tudi naročiia vsak dan od 16- do 19- ure.
*	Vagon-restoran bo vozil do Pragerske-ga. Po odloke generalne direkc;;e državnih železnic bo vagon-restoran, ki ie bil doslej
pri brzovlakih v prometu na progi Zagreb-Celje, vozil odslej v dobi sezone tudi na progj od Celja do Pragerskega.
*	Največja naša trgovska ladja. Jugosio-vensko-ameriška plovitba, družba Petrino-vič & Baburica, je v Angliji naročila novo prekooceansko trgovsko ladjo z 12.000 ton nosilnosti, ki bo krščena na ime »Kraljica Milica«. To bo največja trgovska ladja pod jugoslovensko zastavo.
+ Opozarjamo na gostovanje članov Narodnega gledališča iz Ljubljane, ki prično svoje gostovanje v soboto 23. julija v Trbovljah, pod naslovom »Operetni večer«. Na sporedu so najboljše toSke novejših in starejših operet. V posameznih duetih se plešejo najmodernejši plesi kakor: šimi, fokstrot, čarlston. Spored vsebuje tudi izvrstne komične solo-točke, kuplete in komične duete. Sodelujejo le prvi člani Narod, gledališča kakor ga. Balatkova. in gg. Pe-ček, Povhe irt operni kapelnik Bal a ti a. Začetek večera povsod točno po označbi na lepaku. Gostovanje se nadaljuje 24. t. m. v Hrastniku, 25. v Rimskih Toplicah, 26. v Dobrni pri Celju, 27. v Rogaški Slatini, 28. na Vranskem in 29. v Domžalah.
*	»Pobratimstvo«, nova skupna organizacija akademske omladine kraljevine SHS. Na minulem I- kongresu v Beogradu je akademska omladina osnovala »Savez studena-ta kraljevine SHS — Pobratimstvo«. Vse resolucije, ki jih je kongres osvojil, izražajo enotni ideal: da se v državi s tremi različnimi tipi izmodelira enotni tip, da se v zunanjem svetu vzdrži enotno ime in da se z omladinskim zanosom propagira sloves enotnega naroda. »Pobratrmsrvo« bo deljeno v več sekcij, izdajalo bo skupno glasilo in vsak član bo plačal semestralno članarino 18 Din. Pravila »Pobratimstva« izključujejo politične in verske vplive. Tako je ju-goslovenska omladina našla pravo pot za vključitev v mednarodno organizacijo. Preko ožjega človečanstva, domovine, bo služila širši domovini, človečanstvu vobče.
*	Koncert tenorista Rijavca na Bledu. Pred svojim odhodom na novi angažman v Berlin priredi popularni naš gled. umetnik, tenorist g. Josip Rijavec v soboto zvečer ob 21. poslovilni koncert v veliki dvorani Kazine na Bledu. Po krasnem uspehu pred elitno zdraviliško publiko v Rogaški Slatini, je pričakovati, da bo g. Rijavec tudi na Bledu žel triurni pred svojim odhodom v tujino.
*	Veieizdajniški proces v Novem Sadu. Državno pravdništvo v Novem Sadu je te dni tamkajšnjemu okrožnemu sodišču izročilo obtožbo proti Antonu Moseriu in tovarišem zaradi veleizdaje j>o § 87. k. z. (Basom obtožbe so Moser in tovariši delovali na to, da se Baranja odcepi od naše države in združi z Madžarsko. Pri obtožencih se je našla velika množina pušk in revolverjev, mtnricije in ena mitraljeza. Sodna obravnava se prične 10. oktobra
*	Smrt radi vročine. V okolici Osjeka je te dni seljak Gjuro Šnrid kosil na Poliu rše-nico. Nenadoma se je zgradi1! na tla "n izdihnil. Pri zdravniškem nreguidu se ,e rgo-tovilo, da je mož podleg;] solnčarici.
*	Težka nesreča pri delu. V zagrebško Zakladno bolnico so v sredo pripeljali iz Gotovelj dva delavca — Karia Brivca in Ivana Baša. V Gotovljah sta bila zaposlena pri podiranju neke stare hiše. Pri tem se je nenadoma zrušil zid ter obema prelomil hrbtenico. Malo ie upanja, da ostaneta pri življenju.
*	Smrt na železniškem tiru. Med Dobovo in Brežicami se je v noči od torka na sredo vrgel pod tovorni vlak Anton Verstov-šek, sluga v kolodvorski restavraciji v Brežicah. Lokomotiva mu je odrezala glavo. Vzrok samomora ni znan.
4 Vlomi v gimnazijske blagajne v Vojvodini se pridno nadaljujejo. Poročali smo o vlomih v blagajne gimnazijskih ravnateljev v Novem Sadu in Senti. nedavno noč pa je bilo vlomljeno v Velikem Bečkereku. Vlo-rnScl, ki menda tvorijo organizirano tolpo in se specializirajo za vlome v šolska poslopja. so tokrat imeli dober plen: razbili so jekleno blagajno gimn. ravnatelja g. Subo-tina in pobrali 10.000 Din. Zasledovanja so doslej bila brezuspešna. Zanimivo je, da je že lani bSo vlomljeno v to pisarno in se je policija nato poslužila celo nekega Rusa-hipnotizerja, ki je skušal med diiaki najti vlomilce. A tudi ta eksperiment ni rodil nič pozitivnega.
*	Zahvala. Društvu za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani .ie darovala tovarna testenin »Pekatete« na Viču 500 Din. Zahvaljujemo se vodstvu tem potom za dar in priporočamo izdelke »Pekatete«. — Josip Kobal, blagajnik.	1089
*	Poslovilo. Ker se pri odhodu z Bleda nisem mogel posloviti od vseh znancev in prijateljev. Vam kkčem vsem: Zdravo! — Alojzij Lakota, Moistrana.	108S
+ Nagla karijera pri filmu, toda ne na platnu. Miss Evropa, gdč. Šteiica Vidači-čeva, ki že nekaj dni biva v Berlinu, je baje takoj j>o prihodu prejela prvo gažo 100 dolarjev, nakar se je seznanila r. rojakom, filmskim igralcem Svetislavom Petrovičem in se bo v kratkem z ntim zaročila. Začetek ni slab!
ITO — zobna pasta najboljša! KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta z« zobe.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu. krčih, nevralgiiah (ischias). pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nhi žiL motenju preosnove. ostarelosti. kron kožnih boleznih, svoje telo okrepčate In Pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskeai termalnem kopališče Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od L maja do 30. sept
Ves modem komrort. Prospekte na zahtevo Pošta telegraf ta telefon.	142
* Napenjanje, bolečine v črevesu, bode-nje v straneh, tesnoba v prsih, utripanje srca se hitro odpravijo s priirodno grenčico »Franz-Josef«, zniža se pa tudi pritisk krvi na možgane, oči pljuča ali srce. Zdravniški izvid; zaznamujejo resnično presenetljive uspehe z vodo »Franz-Josef«. ki se dose-zajo Pri ljudeh, ki mnogo sede. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovinah s špecerijskim blagom.
Krarvate, ovratnike, naramnice, ženske in moške nogavice dobite do solidnih ccndb ari FRANCU PAVLINU, Gradišče 3.
Iz Ljubljane
u— Srezka organizacija SDS! V nedeljo dne 24 julija t i. ob 9. dopoldne se bo vršil v gornjih prostorih Kazine sestanek srezke organizacije ljubljanske okolice, na katerega se vabijo vsi odborniki krajevnih organizacij.
u— Prizadete stranke nam pišejo: Mestni magistrat bo začel že čez 14 dni, če ne že preje podirati eno najtrdnejših hiš v Ljubljani na Poljanski cesti št 15. S tem bo 11 strank in 4 ugledni obrtniki davkoplačevalci s svojimi poslovnimi prostori naenkrat na cesti! Kakor čujemo, bodo to hišo podrli v prvi vrsti radi regulacije ceste, ne vidijo pa brezštevila drugih cest, ki so bolj potrebne regulacije, kakor tudi hiš. ki se kar same podirajo! Imenovana hiša je kljubovala potresu in je po mnenju strokovnjakov izredno močna in solidna stavba!! Ako pa občina rabi prostor za stavbišče, ga ima poleg in zadaj hiše dovolj za tri palače. Dobro bi brlo, da mestni magistrat nekoliko premisli, predno začne s podiranjem ene izmed najmočnejših ljubljanskih hiš, oziroma da se prej loti kake druge, preden prizadetim strankam ne bo preskrbljeno drugo stanovanje.
u— Nenadna smrt. Včeraj okrog 2.30 ponoči je nenadoma preminul na Gosoosvetsti c. 14 bivši lastnik informacijske pisarne Jo-ško Sever, med Ljubljančani zelo poznana osebnost. Ko je prišel predsnofiniim okrog 22. tdomov je tožil o bolečinah Pri srcu. Ponoči se je stanje tako poslabšalo, da je soproga okrog 2. klicaia na pomoč rešilno postajo. Bila pa je izključena vsaka pomoč, kajti med prevozom ie Joško Sever že izdihnil. Poklicani zdravnik dr. Rus je ugotovil, da je Sever umrl radi srčne kapi. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico Težko prizadeti ge. soprogi in drugim sorodnikom naše sožalie!
u— Ljubljanska kultura v lškem Vintgar-ju. Pišejo nam: Pod Krimom je lepa soteska, po kateri teče potok Iška. To je Iški Vintgar, ki je nudH doslej mirnega razvedrila ljudem, iščočim tišine za svoje utrujene živce. Zadnje čase pa prihajajo semkaj, zlasti ob nedeljah, razni ljubljanski divjaki, očrvidno samo zato, da se tu po mili vodji zeorijo. Tulijo kakor norci, teptajo kmetom travo in povzročajo še drugo škodo, misleč, da se tako najbolje izkažejo kot »kulturni* Ljubljančani. Nedavno je neka skupina, ki jo je ujel dež pritekla v Iško vas z obleko pod pazduho ln nekateri od njih v Adamovem kostumu. Ni čuda. da se petem domačini, ki že itak niso kdo vek a j naklonjeni tujcem, Zgražajo nad takim drv-.iaštvom in gledajo vsakega turista postrani-Ker dostikrat žal ni mogoče dognati imen takih divjakov, ne bo preostalo drugega, nego da se jih bo fotografiralo in dognalo v listih njih identiteto.
u— Stalna higijenska razstava v Ljubljani pod TivoJijem je do nadaiineza odprta ob delavnikih od 14 do 18. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. in od 14 do 18. ure. Med mnogimi razstavnimi predmeti vzbujajo pozornost obiskovalcev zlasti preparati in opisi ženskih bolezni, raka, golše, slepiča, oddelek za jetiko. oddelek za spolne bolezni itd. Vstopnina 2 Din. — Kdor želi naročiti edino slovensko poljudno pisano zdravstveno revijo »Zdravje«, naj to javi vratarju razstave. List izhaja sredi vsakega meseca, je ilustrovan in tiskan na firem trpežnem papirju. Celoletna naročnina znaša 30 Din. Istotam se lahko kupi knjižica »Prva pomoč«, tiskana na 32 straneh žepne oblike. Cena 3 Din.
n— Mlada prebrisanka. Zadnji čas je več ljubljanskih trgovcev nasedlo mladi prebrisani sleparici, ki pride do raznih predmetov, ki so ji všeč s pomočjo posebnega, čeprav zelo enostavnega trika. 15 do 17 letna deklica, oblečena v klotasto črno obleko, kakor io nosijo običajno vajenke po trgovinah, pride v drugo trgovino in zahteva to ali ono, češ da jo pošilja njen šef ali predstojnik, ki da želi to ali ono, a bo piačal pozneje sam. Ker je deklica govorila popolnoma mimo in ni nikdar kazala zadrege, so ji navadno povsod verjeli in ji željeno res izročili. Na ta način je preiriganka ogoljufala na trgu več branlevk, trgovca Arka za dva stepalnika, v trgovini Magdič je dobila kopalno obleko, v trgovini SzantneT pa par lepa čeveljčkov. Nasedli so ji gotovo še nekateri trgovci, ki pa niso podali odvadbe. Punčka postopa zelo rafinirano in gre po poslu najraje v tako trgovino, kjer je gneča in ji zahtevano izroče brez dolgega premišljevanja
u— Zasledovan g oljni. Ljubljanska policija je dobila od varnostnih oblasti v Hrvatski in Bosni opozorilo, ds se klati tam trgovski potnik Josip Lešnik. 29 let star, doma iz MarS>ora, ki goljufa razne trgovce kar na debek). Med drugim je slepar nmogo škodoval tudi ljubljanskemu graverju Teodorju Rabiču. kateremu se je ponudil pred časom v službo, kot zastopnik m nabiralec naročil. Lešnik je dobil na Hrvatskem in v Bosni res več naročil, je pa kasiral samo predplačila, ne da bi o naročilih obveščal tvrdko. Lešnik, ki je visoke šibke postave ter ima umetno levo oko. ie izredno nevaren slepar, ki je bil radi stičnih dejanj že večkrat predkaznovan. Opozarjamo zatorej
pred goljufom naše trgovce zlasti po deželi, ker ni izključeno, da se slepar priklati nazaj v Slovenijo.
u— Nočna scena, ki jo rodi ljubosumnost. Glede na našo včerajšnjo notico pod tem naslovom ugotavljamo, da se gospa Anica in gospodična Pepca nista dejansko spoprijeli in da n; na licu mesta interveniral stražnik.
u— Dvonožni dihur. V sredo ponoči se je splazil na dvorišče posestnika Antona So-jarja v Rožni dolini neznan dvonožni dihur ter mu odnesel iz kumika 12 komadov mladih piščancev, vrednih okrog 200 Din.
u— Pes ga je popadel. Ko ie šel v sredo dopoldne železniški uslužbenec Valentin BacciaviUa čez dvorišče tovarne »Split« tik ob progi, se je nenadoma zagnal proti njemu neki pes in ga močno ugriznil v levo stegno. Obenem mu je raztrgal tudi hlače, na čemer trpi železničar nad 100 Din škode. Lastnik psa bo imel radj popada sitnosti pred sodiščem.
u— Drobna policijska kronika. Predsnoč-njim sta bili izvršeni dve aretaciii. Prijet jj bil neki S„ ki so ga varnostne oblasti zasledovale že več mesecev. V luknjo je moral tudi neki R. ki jo je hotel popihati iz neke gostilne po zgledu Mice Kovačeve. Prijavljena je bila dalje 1 tatvina, 1 popadljiv pes, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja 2 prestopka obrtnega reda in 9 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Seznam najdenih predmetov. V času od 1. do 15. t m. so bili policiji izročeni sledeči najdeni predmeti: 2 zlata poročna prstana, 1 cigaretna doza, 1 zlata zapestnica, 1 ogrlica iz belih kamnov, l omot svilenega sukanca, 1 paT novih čevljev, znamke »Popper«, nekaj ženskih dežnikov, 1 sta ra denarnica z malo vsoto denarja, 1 bankovec za 100 Din, 1 otročji sukniič. 1 avtomobilsko dvigalo s ključi. 1 sesalka za kok) ter 1 ženska ruta.
u— Našel se je peresnik z latim nalivnim peresom. Kdor ga je izgubil, nai se zglasi v našem uredništvu, ki mu pove najditeljev naslov.
u— Načelstvo stavbne zadruge »Hera«
vabi svoje gg. člane na sestanek, ki se bo vršil dne 23. julija cA 19. zvečer v salonu Pri »Levu«, da poda poročilo o razvoju gospodarskih razmer »Here« ki so došle v normalni tir.	10S7
u— Stenico) najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogeri.ie A. Kane, Židovska ulica.	1006
Iz Maribora
a— Podpirajmo tujsko-prometno zvezo!
Vsi, ki ljubimo ožjo domovino, naše lepe kraje in prekrasne gore, si želimo, da bi zavladal živahen tujski promet, in da bi se s tem povečalo blagostanje našega prebivalstva. V tem cilju deluje tujsko-prometna zveza v Mariboru, ki črpa svoje dohodke tudi od prodaje voznih kart. Podpirajmo zvezo za tujski promet s tem, da kupujemo vozne karte tudi za kratke vožnje v njeni biljetaroi v Mariboru. Aleksandrova c. 35.
a— Maribor v novih slikah. Kakor doznavamo, pripravlja tujsko-prometna zveza v Mariboru izdajo zbirke najlepših slik mesta Maribora. Izdala obeta biti prvovrstna v raznobarvnem bakrotisku. Slike se bodo dobivale vezane v album po 10 do 15 komadov ter posamezno kot razglednice, na kar opozarjamo posebno trgovce z razglednicami, ki nai prijavijo potrebno množino neposredno tujsko-prometni zvezi. Pozdravljamo ta korak zveze zlasti iz razloga, ker v nekaterih mariborskih trgovinah še vedno prečnjačijo starodavne neokusno izdelane razglednice, ki prikazujejo naše lepo mesto stranskemu svetu v povsem nepravilni luči.
a— Socijalna beda na ulici. Po hodnikih Aleksandrove ceste se že par dni plazi po vseh štirih odrasli moški, oblečen v same razcapane cunje. Ne more hoditi in prosi mftodarov. Kraj, ki mora prepuščati javni dobrosrčnosti takšne pohabljence na najpro metnejših ulicah, gotovo ne kaže lica posebne sociialne skrbi. Ker pa mariborska občina vendar žrtvuje težke tisočake za socialne svrhe, bi v mestu gotovo našli prostorčka in hrane tudi za takšnega, vsega pomilovanja vrednega reveža, da se mu ne bo treba od jutra do večera plaziti po zaprašenem kamenitem tlaku. Varnostni organi, ki čuvajo red na ulicah, bi se naj usmilili tudi takšnih Iradi.
a— Za študente ta Denzuomste je pravkar postavilo Olepševalno društvo v mestni park na otroškem igrišča veliko mizo s klopmi okrog, kjer bodo lahko naši dijaki ob jutranjih in letnih urah študirali, potem pa penzijonisti igrali karte. In res so si jo slednji že takoj prvi dan okupirati- Miza je trav čedna fe je res v kras okolici. Upamo, da pride še tudi druga garnitura csnjpreje v smrekov gozd, kjer bo radi sence še bolj dobrodošla Tudi klopi v parka pridno popravljajo.
a— Za novo dravsko kopališče. Letošnja izredno ugodna kopalna sezona, kakršne ni bik) že dolga leta. je vnovič pokazala, kako slabo dedščmo smo prevzeli med razno drugo starokopitno šaro od nemškega konservativnega občinskega sveta ravno z dravskim kopališčem. Kakor vse komunalno gospodarstvo nemškega Maribora, kaže ravno dravsko kopališče, da nemški občinski svetnik-; niso imeti prav mkakega smisla za izvajanje moderne komimaine politike. Posledice nosijo mariborski davkoplačevalci od dne do dne hujše, ker mora mesto dohitevati z globokimi investicijami, ki so jih jx>prej desetletja zanemarjali. Mesto s 30.000 prebivalci ni imelo niti enega letnega kopališča. Sedai. ko vlada že oar mesecev najhujša vročina in je tudi po mariborskih ulicah neznosna soparica ie dravsko mestno kopališče še vedno nerabno in ima Maribor prav za prav edino solnčno kopel, ker je Drava še vedno tako mrzla, da se lahko vsak kopalec ob najhujši vročim naleze revmatlzma. Povrh tega je seve tudi sicer tako tseprikiadno, da lahko tvegajo
kopanje in plavanje ie najboljši plavači. Za Maribor je edini izhod načrt, ki ga je izdelai Mestni stavbeni urad. po katerem bodo izven mesta napeljali stransko strugo v ve-iik bazen, kjer se bo voda lahko tudi ogrela in le polagoma odtekala. Ce pa se mesto količkaj zaveda svoje dolžnosti za higijen-sko skrb meščanov, mora ta načrt čim prej izvesti, četudi je drag. Preveč imamo vsako leto smrtnih žrtev, ko silijo ljudje na vseh koncih in krajih v deročo in mrzlo Dravo, baš, ker mesto nima primernega kopališča. Celopopoldanske vožnje v Bistrico in drugo daljno okolico j>a si more le malokdo privoščiti. In tako obnavljamo odločno zahtevo tisočev in tisočev Mariborčanov: Občina naj zgradi ob Dravi novo kopališče!
Iz Celja
e— Osebna vest. K Sv. Magdaleni v Mariboru je premeščen g- Anton Cafuta, kaplan in katehet mestne deške osnovne šole v Celju. Bil je v Celju miroljuben ter za svoje stanovske dolžnosti vnet duhovnik. Magda-lenčanj dobijo za rajnim g. Hoicmanom enako simpatičnega naslednika. V Celie je premeščen na njegovo mesto Z- Janez Gran-fola, kaplan v Grižah.
e— Praški dijaki v Celju. V torek, so se pripeljali s praškim brzoviakom na letovišče v Celje praški dijaki, ki jih je poslala mestna občina praška z IS praških šol na približno 5 tedensko bivanje v Celie. Zaradi avstrijskih homarij so se pripeljal; diiaki že v torek, dne 19. t- m., dasi sta jih mariborska in celjska Jč liga pričakovali še le za sredo. Zaradi tega je izpadla pogostitev dijakov jx> mariborski JC ligi, v Celju pa svečan sprejem, ki je bil nameravan. Dijakov je skupno s profesorji in s spremstvom 37, nastanjeni so v poslopju drž. realne gimnazije, kuhajo pa v lastni režiji v prostorih Dijaške kuhinje. Dijake nadzorujeta g. proi. Roubal, k; ie došel s svoio ženo in hčerko ter prof. Maiy. Češki gostje se počutijo v prijaznem Celju prav dobro ter se drvijo nad krasnimi izprehodi in nad prijetno kopeli o v Savinji. Želimo jim tekom kratkega bivanja med brati Slovenci najboljšega telesnega in duševnega razvedrila in jim kličemo iz bratskega srca iskreni: »Dobrodošli!«
e— Slovanski gost. V torek, dne 19. t. m. se je peljal skozi Celje s praškim brzoviakom g. Marko Smoier, voditelj iužiških Srbov in osnivač njihovega Sokastva. Na kolodvoru ga ie pozdravila deputacija celjskega Sokola z društvenim starosto. G. Smoiar potuje na enomesečni dopust v Boko Kotorsko. Želimo mu. da se v naši lepi Dalmaciji okrepi za nadaljno naporno delo med svojimi rojaki.
e_ Utopiti se je hoteL Urban S. vojni
invalid in krošnjar v Gaberju pri Celju, je imel pogoste družinske predre. Včeraj po-popoMne ob treh je odšel od doma precej razburjen proti VoglajnL Ljudem, ki so ga srečali in slišali, kako je vpil. se je zdel sumljiv. Obvestili so policijske stražnike, ki so šij za njim. Urban je nekaj časa sedel ob Voglajni, naenkrat pa zdrknil v vodo. ki je tam precej globoka. Za njim je skočil delavec Jože Dobovičnik, ki je bil v bližini, in ga rešil smrti. Zdravnik g. dr. Hočevar, ki je prišel na mesto nesreče ie konstatira! hipno blaznost fn odredi! oddaio v opazovalnico za umobotne v Ljubljani. Pri tej priliki moramo pohvalno omeniti požrtvovalnost naših stražnikov, obenem pa kritizirati pomanjkljivost rešilnih naprav v Celju in okolici. Ne celjska občina še msn; pa okoliška, nimata za take slučaje potrebnega prostora in mora policija take ljudi zapreti v policijske zapore, ter prav po nepotrebnem poleg drugega ogromnega dela stražiti bolnika. Tokrat je bilo treba nad poldrugo uro čakati z bolnikom na travniku pri vod:, preden ga je bilo mogoče z rešilnim vozom prepeljati v mesto, a je spadal v okoliško občino.
Iz Litije
i— Ucencovartie bikov. Okrožna blagai« na je nakazala v zadnji seji za bikorejce našega steza 20.000 dinarjev, ki s? izpla« čajo za tekoče leto. Nakazila so se že pri; čela. Posameznim posestnikom bikov, ki ustrezajo stavljenim pogojem, se bo pode* lila nagrada v iznosu od 300 do 500 Din. Korak okrožne blagajne toplo pozdrav« Ijamo!
i— Prošnje za nove gostilničar tke kor.ee-sije. Pri tuk. sreskern poglavarju je vloži! Gojko Vidovič prošnjo za novo gostilni* ško koncesijo. Gorenc Andrej pa je zaprosil za podelitev vinotoča. Oba prosilca stanujeta na Grt>inu, kier ni dosedaj ie nobenega gostilniškega lokala, pa >e je postavilo v zadnjem času tam več hiš. ki so od najbližje gostilne prece; oddaljene. Komisijonelni ogled novih lokalov je razpisen za ta teden.
i— Opozorilo. Za litijski sodni okra.i so nastopile sodne počitnice, ki bodo traja.c do 25. avgusta. Ta čas se ne sprejemajo stranke, izvzeti so le nujni slučaji. Opozarjamo občinstvo na to. da ne bo imeio nepotrebnih potov.
i— Šahovski večeri. Običajni petkovi se» Stanki litijskega šahovskega kluba se raci pomanjkanja zanimanja v poletni sezoni ukinejo. Na jesen se bodo zopet redno vršili. Ves društveni inventar je še nada= Ije shranjen v gostilni «Pri Urški*. Raz* umljivo je. da so šahi 3anom in ostalim šahistom tudi v poletni sezoni nadalje brezplačno na razpolago.
Brezplačni urni tečni
umetnega oženju
bo priredila tvrdka Singer šivalni stroji Bourne & Co Ljubljana
in sicer: od 25. julija do 6. avgusta sedaj na ljudski šoli na Prulah. od 1. do 13. avgusta v ljudski šoli. Glince. od S. do 30. avgusta L 1. v ljudski šoli. Sp. Šiška, na kar cenj. občinstvo opozarjamo in vljudno vabimo.
OO(D©©6O0OOOOOO
Iz Tržiča
skega
Zadnja seja I. mestnega obcin-sveta v Tržiču
Tržič, 20. julija,
V	torek ob 18. je imel prvi mestni ob« činski svet svojo zadnjo sejo v mestni po« svetovalnici. Predsedoval je župan g. Lon« čar, ki je v svojem poročilu mimogrede omenil, da ni forsiral sedaj v času splošnih volitev proslave proglašen j a zar mesto; ker hoče, da bo proslava enotni izraz celokup« nega prebivalstva in naj jo torej priredi brez politične mrzlice prihodnji mestni svet. Radi upornosti je odpustil obč. svet ccstarja in sporazumno z načelnikom za« časna cestna dela poveril proti primerni nagradi okrajnima cestarjema, za nočna dela pri klavnici pa uslužbil upokojenca Sedeja. Končno je sporočil veseio vest, da jc finančno ministrstvo nakazalo 144.000 Din kaldrmine, ki se porabi za regulacijo Kolodvorske ceste po že predloženih in odobrenih načrtih. Z deli se bo v najkraj« šem času pričelo in se bo delalo sporazum« no z okrajnim cestnim odborom, ki bo prevzel po dokončani regulaciji cesto v svojo oskrbo. Skušalo se bo, da se ob celi cesti napravi lična betonska ograja, pri« merna razsvetljava in razne olepšave, da bo imel tujec lep vtis, ko bo po cesti sto« pal v Tržič. Vsem, ki so imeli pri kaldr« minski akciji kaj opravka izreka najtop« lejšo zahvalo.
V	volilni odbor se izvoli g. Viktor En« gelsberger.
Štirim prosilcem odstopi mesto potreb« ni stavbni prostor v Preski in sicer brez« plačno in jim še da stavbni les po najnižji ceni, dalje jim napelje občina vodovod in to tudi na lastne stroške, kajti akcijo za gradnjo stanovanjskih hiš je treba z vsemi močmi podpirati. S pomočjo občine bodo torej že letos zgrajene štiri lične enodru« žinske hišice kot nova stanovanjska kolo« nija tam pod občinskim kamnolomom.
Za avtomobilske in motociklistične tek« me dne 15. avgusta votira mestni svet dve častni darili. Na predlog ravnatelja Laio« vica se podarita dve originalni sliki naših umetnikov in siccr slika Tržiča in Ljube« lja. ki naj ju izgotovi najboljši slovenski pokrajinar. Sklep je bil sprejet soglasno.
Sedanji občinski zastopniki, ki so s svo« jim delovanjem povzročili, da se je po« vzdignil Tržič v mesto, se v spomin na ta izredni dogodek slikajo kot zadnji trški in kot prvi mestni svet. Slika pride v mest« ni arhiv.
Na klavnici se napravi enostavna pral« niča iz proračunanih sredstev, ki jih ima »vet na razpolago.
Zagorske obrtnike in njihov naraščaj pozdravi pri večerji mestni zastopnik.
H koncu izreka g. župan vsem odborni« kom in svetovalcem za njihovo ljubezni« polno delovanje v pretekli dobi iskreno rahvalo in kliče večini sedanjih odborni« kov: Na svidenje v novem mestnem za« stopu!
Iz Trbovelj
t— člansko zborovanje obrtnega društva. Ob priliki slikanja članov Obrtnega dru« štva Trbovlje«Hrastnik«Dol v Trbovljah se je vršilo člansko zborovanje, na katero je bilo Bled drugim povabljeno tudi župan« stvo. Glavna debata je bila radi ustano« vitve prosvetnega odseka pod okriljem društva. V zvezi žnjim je referiral tajnik Šuntajs o ustanovitvi vajeniške in pomoč« niške sekcije. Članstvo je pooblastilo od« bor, da izdela program in načrt za prosvet« ni odsek. V pomoč sta mu bila izvoljena gg. Miloš Rozin in Cerinšek. Po tajniko« vem referatu bi se vzdrževala v prosvet« nem odseku izobraževalna šola, v kateri bi zadobili vajenci in pomočniki osnovne pojme o obrtnih in njih sorodnih zadru« gah, o ustroju Osrednjega urada za zava« rovanje delavcev, o obrtnih zvezah, o obrt« ni zbornici, državnem gospodarskem svetu, carinskih zadevah, davkih, o ustroju drža« ve, o samoupravnih telesih, reklami, raz« stavah, obrtnih strojih, o tovarniškem si« stemu, o obrtni zgodovini itd. Predavale bi domače moči oz. strokovnjaki iz vseh panog in ustanov. Ta šola bi bila edinstve« na v Sloveniji. Vsi navzoči so bili navdu« šeni za ta načrt, o katerem bo še sklepal odbor. Rastoče zanimanje za gospodarske probleme je kaj tipično za Trbovlje kot industrijski center, v katerem igra veliko vlogo konsument, ki je večinoma delav« stvo.
t— Halucinacije- naših klerikalcev. Kle» rikalce večkrat napadejo halucinacije. Le tako si je mogoče razlagati včerajšnjo no« tico v «Slovencu» «So se urezali«. Prepri« čani naj bodo, da ne bodo s takimi meto« dami prav nič pomagali svojemu Obrtne« mu društvu, o katerem je znano, da obstoji zgolj na papirju. Da je «Slovenčeva» noti« ca vseskozi izmišljena, je pa čisto v skla« du ž njimi.
t— Smrtna kosa. Umrla sta Alojz Laz« nik. rudar, 47 let. Loke 205 in Marija La« nišnik, zasebnica, 78 let, Gabersko 15.
t— Operetni večer v Trbovljah se bo vr« šil jutri ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Na sporedu so razni dueti in solo točke i z operet. Gostujejo člani Narodnega gle« dališča v Ljubljani: gospa Balatkova ter gg. Peček, Povhe in kapelnik Balatka.
t— Pomanjkanje pitne vode. Te dni so sporočali redarji strankam, da primanjkuje vode v občinskem vodovodu blizu hidran« tov in da naj varčujejo ž njo. V Trbovljah je strašna potrata vode. ves dan teče vo«
da iz hidrantov. Ali se ne bi dalo škropiti ceste iz potoka? Umestno bi tudi bilo, da bi se povsod, kjer teče pitna voda, napravi« le posode za piti, kar je zelo potrebno v tej silni prašni vročini.
t— Trboveljska deca na Omišlju. Ne« davno notico pod tem naslovom poprav« Ijamo v toliko, da ni trboveljski Rdeči križ prispeval za letovanje otrok na morju ni« česar, pač pa občina Trbovlje 5000 Din, Društvo za varstvo otrok 4500 Din in Bratovska skladnica 5000 Din.
Šport
Službene objave LNP
Odobrita se prijavljeni tekmi Ilirija jun. : Klagenfurter Sport«Verein (Celovec) jun. dne 34. VII. v Ljubljani, SK Slivnica : SK Javornik (Rakek) v Cerknici dne 14. VIII. Naknadno se odobrita tekmi Elan : Her« mes (Ljubljana) dne 17. VTI. v Novem me« stu in Javornik : Dijaško moštvo v Logat« cu dne 17. VII. — Na 24. VII. določena prvenstvena tekma Hermes, rez. : Jadran rez. se vrši ob 16.15 na igrišču SK Ilirije kot predigra; rediteljski in blagajniški nad« zor vodi g. Matjašič, blagajniško službo opravlja SK Jadran, vsak klub postavi po tri reditelje. Ponovno se opozarja, da v prvenstvenih tekmah rezerv ne smejo na« stopiti igralci, ki so igrali v L moštvu pro« ti I. moštvu dotičnega kluba. — Na zna« nje se vzame dopis SK Natakar z dne 18. VIL, ugodi se prošnji SK Slivnice z dne 18. VIL — Tajnik n.
Za medmestno tekmo Ljubljana : Ma« ribor, ki se vrši dne 24. t. m. v Mariboru, se določi sledeči ljubljanski team: gol: Er» man I. (Prim.); branilca: Slamič (Prim.), Verovšek (Ilir.); halfi: Zemljak, Zupančič Gab., Zupančič Lado (vsi Ilir.); napad: Ši« ška, Oman (IlTr.), Čebohin, Uršič (Prim.), Doberlet (Ilir.); rezervi: Čameniik (Pri« morje), Košenina (Ilirija). Navedeni igral« ci potujejo pod vodstvom podsaveznega kapetana v Maribor v nedeljo ob 7.24, na glavni kolodvor treba da pridejo najkas« neje ob 7.10. S seboj naj prinesejo kom« pletno obutev in črne hlačke. — Kapetan.
Kolesarstvo v> mariborski oblasti se je zadnje čase začelo prav živahno razvijati. Komaj so nas v nedeljo obiskali avstrij« ski kolesarji, nam se že napoveduje veli« ka zvezdna dirka za nedeljo 24. julija v Slov. Bistrico, katere se udeleže vsi kole« sarski klubi mariborske oblasti, t. j. Pe« run, Edelwei\ Prvo del. kolesarsko društvo vsi iz Maribora, Zvonček in Športni klub iz Ptuja, Sekcija Peruna iz Slov. Bistrice in Slovensko kol. društvo iz Celja, nakar se bo vršila velika športna veselica v Slov. Bistrici, v vseh prostorih hotela Beograd. Nadzorstvo in vodstvo cele prireditve je pod vodstvom Zveze kolesarskih društev za mariborsko oblast.
SK Slovan, nogometna sekcija. Danes v petek ob 18.30 se vrši na lastnem igri« šču obvezen trening na dva gola v sledeči postavi: A team: PremerlsHočevar, Bogel« Marchiotti I., Volkar, Marchiotti II.«Hirš» man, Lumbar, Koschell, Novljan, Rakuš. B team: Globelnik«Tratnik, Flack«Grego« rič. Skalar, Burger»Kastelic, Bucik, Streho« vec, Vrtačnik, VVagger. Rezerve: Grum, Poschl, Čehovin, Korošec. Vsi imenovani morajo biti točno ob določenem času na igrišču.
Kolesarske dirke «Save* se vršijo v nedeljo dne 24. t. m. na progi Ljubljana« Planina in obratno. Start in cilj sta na Tr« žaški cesti km 2.200 (gostilna KramaT). Za« četek ob 15. 1. Glavna društvena dirka km 90, 2. dirka novincev km 10, 3. damska dirka km 4, 4. invalidska dirka km 4, 5. se« niorska dirka km 4. 6. Zvezna dirka km 20. Po končanih dirkah se vrši srečkanje za 10 lepih dobitkov. Skupni odhod z godbo «Gradašca» s Sv. Jakoba trga ob pol 14.
Smuškoitehnični odbor Jugoslovensket ga zimsko športnega saveza poživlja slede« če gospode smučarje Šircel, Jenko, Režek, Banovec, Steiner in dr. Stanko Kmet, da se udeleže sestanka v damski sobi kavarne Emona v svrho razgovora o letnem trenin« gu. Sestanek se vrši danes, v petek, dne 22. julija 1927. ob 20. uri.
Nogometna reprezentanca ZNP. Za tekme za pokal JNS»a je podsavezni kap«« tan g. Dubravčič postavil sledečo zagreb« ško reprezentanco: MiheIčič«Dasovič, Koch Hitrec, Premeri, Križ»Urbanke. Martinovič. Perška, Cindrič. Babič II.
Češkoslovaška : Jugoslavija. Na tekmi s češkoslovaško reprezentanco, ki se vrši 31. julija v Beogradu, bo najbrže nastopilo sledeče naše moštvo: Mihelči&Ivkovič, Da« sovič«Arsenijevid, Marinkovič ali Cindrič, Popovič«5ime Poduje, Perška, Luburič, Bonačič. Sekulid.
Celovški SporhVerein absolvira v ne« deljo, 24. t. m. s svojimi juniorji prijatelj« sko tekmo z juniorji Ilirije v Ljubljani. Tekma se vrši ob 18. uri na igrišču SK Ili« rile. Sportverein postavi -za to tekmo ne« oficijelno reprezentančno juniorsko moštvo Celovca, ker ojači svoj team, o katerem Je znano, da igra odličen nogomet, še z ne« katerimi igralci drugih klubov.
Kako se naučim fotografirati
ie ravnokar izšla v druei popravlteni
izdaji. — Dob! se v vsaki knjigarni. Cena Din 10*—
Vremensko poročilo
Meteorološki tarnj » Ljubljani 21. julija 1927.
Višin« bari-mi>tr' 308.8 m
Kraj
Cas
»pazovanj„
Ljubljana (dvorec) ,, .
Maribor , , , Zagreb .,,, Beograd i > . Sarajevo . , , Skoplje . . . , Dubrovnik > ■ Split ..... Praha ....
7. 14. 2L
8.
7.
Barom.	Temper	Ql n 1"	Smer vrti . •t Hrzint » metrih	Oblačno »-10
/64-8	1-V6	91	mirno	
/610	'.'60	51	E 2	8
7616	22-9	61	SW 4	3
7 40	19 0	70	SSE 2	0
764-0	20 0	73	WSW 4	0
762-8	200	61	NW 6	0
/bVO	17 0	62	flrno	0
761-8	23 0	35	N\V 4	0
/bi-2	26 0	38	S 4	0
/61-8	4-0	43	NNE 10	0
7o4'6	14-0	—	S 2	3
Padavine
Vrsta
metla
• mm 4o I. Krt
Solnce vzhaja ob 4.32, zahaja ob 19.40, luna vzhaja ob 23.36, zahaja ob 12.14. NajviSja temperatur« danes » Ljubljani 27.8 C, najnižja 14J C.
Dunajska vremenska napored m petek: Najprej jasno, v severnih Alpah južni vetrovi;
temperatura se bo dvignila, proti večeru mogoče bolj oblačno. Tržaška vremenska napoved za petek:: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta; nebo večinoma jasno; temperatura od 21 do 30 stopinj, morje mirno.
Gospodarstvo
Naša zunanja trgovina
Generalna direkcija carin je te dni izdala specificirano statistiko zunanje trgovine za 1. 1926. Priznati moramo, da je statistika za 1. 1926. mnogo obširnejša, kakor vse dosedanje; žal, da se je njena izdaja nekoliko za-fafipftjfl
Glavni podatki naše zunanje trgovine za I. 1926. so več ali manj znani. Naš izvoz se je v tem letu po količini dvignil na 4 milijone 884.718 ton napram 4,398.466 tonam v letu 1925. in 3,915.700 tonam v 1. 1924., po vrednosti pa je nazadoval na 7818-2 milijona Din, napram 8904.5 milijonom Din v 1. 1923. in 9538.8 milijona Din v 1. 1924. Napram 1. 1925. se je torej po količini dvignil za 10 odstotkov, po vrednosti pa je nazadoval za 14 odstotkov.
Naš uvoz pa je v tem letu tako po količini kakor tudi po vrednosti nazadoval, in sicer po količini na 1,241.054 ton napram 1,513-862 tonam v 1. 1925., po vrednosti pa na 7031.8 milijona Din napram 8752.9 milijona Din v 1. 1925.
Vzrok nazadujoči vrednosti izvoza pri povečani količini je iskati v nazadovanju cen naših glavnih izvoznih predmetov. Tako se je n. pr. količina izvoženih proizvodov poljedelstva dvignila od 1,363.929 ton na 1 milijon 419.806 ton, medtem ko je njihova vrednost padla od 3417 na 2993 milijonov Din; prav tako se je količina izvoženega lesa dvig nila od 1,421.096 ton na 1,559.252 ton, medtem ko je vrednost izvoženega lesa padla od 1417 na 1089 milijonov Din.
Naša zunanja trgovina pa je bila v tem letu navzlic nazadujoči vrednosti izvoza aktiv na za 186.4 milijona Din.
Tranzit.
Blagovni tranzit je za plačilno bilanco naše države velike važnosti, zato je razveseljivo, da tranzitni blagovni promet od leta do leta narašča. Po podatkih generalne direkcije carin je tranzit v preteklem letu dosegel 1 milijon 997.173 ton napram 1.833.946 tonam v 1. 1925. 1,412.879 tonam v 1. 1924., 957.725 tonam t 1. 1923. in 598.095 tonam t I. 1922. Tekom zadnjih pet let se je torej tranzit preko naše države dvignil za 234 %. Največ se je prevažal preko naše države premog, dalje moka in sladkor, mineralna olja, žito, umetna gnojila, železo in izdelki iz železa, les, zelenjava in sočivje riž, južno sadje, industrijske rastline, pijače, rude in papir.
Carinska obremenitev.
Zanimiva je tudi statistika zunanje trgovine glede na carinsko obremenitev našega uvoza. Skupni uvozni carinski dohodki so se v preteklem letu dvignili na 1654.8 milijona Din napram 1579.1 milijona Din v 1. 1925., 1150.4 milijona Din v 1- 1924. in 1079 milijonov Din v 1. 1923. Uvozne carine so v preteklem letu dosegle 21.68 % vrednosti vsega uvoza napram 18.04 % v 1. 1925., 13.99 % v I. 1924, 12.98 % v 1. 1923, 11.8 % v 1. 1.122, 10.36 % v 1. 1921, 4.61 % v 1. 1920. in 2.3 % v 1.1919. Iz gornjih številk je razvidno, da je carinska obremenitev našega uvoza od 1- 1919 stalno naraščala in da je v preteklem letu dosegla tako višino, kakršno beleži maloka-tera država. Od vse pobrane uvozne carine je odpadlo na carinarnico v Beogradu 395.9 milijona Din (1. 1925. 409-1), v Zagrebu 347.3 (338.9), v Ljubljani 136.5 (121), v Mariboru 112.8 (95.8), v Novem Sadu 88 (87.3), v Su-botici 73.9 (71.8), v Skoplju 67.6 (62.4) in v Sarajevu 57-9 (68.5) milijona Din.
= Intrige z Blairovim posojilom. Pod tem naslovom poroča cJugoslovenski Lk>yd», da vesti o kotiranju Blairovega posojila na newyorški borzi ne odgovarjajo dejstvom. Iz Newyorka namreč poročajo, da obveznice 8% Blairovega posojila na newyorški borzi dalje notirajo (jx> 97 do 98), medtem ko se obveznice 7% Blairovega posojila (druge tran še) trgujejo v svobodnem prometu po 88.5. K tej vesti moraano pripomniti, da se vprašanje kotiranja Blairovega posojila ne tiče 8% obveznic, temveč 7% obveznic riove transe. Rotacijo obveznic nove tranše pa je nevvvor-ška borza, kakor znano, na pritisk francoske organizacije posestnikov predvojnih obligacij odklonila, kar gornje poročilo neposredno potrjuje, ko pravi, da se obveznice nove tranše trgujejo le v prostem prometu. Skrajni čas bi bil, da bi finančni minister pojasnil vso to zadevo, kajti pretekla sta že skoro dva meseca, odkar je newyorška borza odklonila kotacijo. Korak newyorške borze zelo škoduje kreditu naše države, kar je razvidno tudi iz tečajev obveznic obeh tranš, ki sta znatno nazadovala. 8% obveznice notirajo le 97 — 98, dočim so pred meseci noti-rale 104, 7% obveznice pa notirajo 88.5, torej za 3.5 točke pod emisijskim tečajem.
= Koncesijonirani elektrotehniki in ljubljanska mestna elektrarna. Zadruga koncesi-joniranih elektrotehnikov v Ljubljani je poslala preko Zbornice za trgovino, obrt in industrijo velikemu županu pritožbo zaradi postopanja ljubljanske mestne elektrarne, ki se na podlagi predpisov brani dajati električni tok strankam, pri katerih ni sama izvršila vseh instalacijskih del. S tem si mestna elektrarna u-stvar ja monopol za instalacijska dela in onemogoča koncesijoniranim elektrotehnikom izvrševanje obrti v primerih, če gre za napeljavo na omrežje mestne elektrarne. Ker je namen predpisov o dobavi električnega toka iz ljubljanske mestne elektrarne, odobrenih po občinskem svetu ljubljanskem v seji dne 2. aprila 1902, predvsem ta, da ima mestna elektrarna kontrolo nad pravilno izvršitvijo električnih naprav, in ker je na drugi strani monopol elektrarne v direktnem nasprotju z obstoječimi zakonitimi predpisi (po zakonu o pobijanju draginje življenskih potrebščin je tudi odrekanje dobave, odnosno prodaja toka kaznivo), je veliki župan opozoril gosp. vladnega komisarja, da ukrene potrebno, da mestna elektrarna preneha s svojo dosedanjo prakso. Seveda ima mestna elektrarna v svrho zasiguranja nemotenega obratovanja svoje elektrarne pravico, zahtevati predhodno odobritev instalacijskih načrtov in pregledati izvršitev tozadevnih instalacijskih del.
= Gradba ljubljanske carinarnice v Zeleni jami. Te dni je prispel v Ljubljano generalni direktor carin gosp. dr. Konrad Smid ter se je udeležil komisijonalnega ogleda terena, na katerem se ima zgraditi carinarnica za Ljubljano.. Zgradilo se bo carinsko poslopje v Zeleni jami za kurilnico ter bo imelo velika skladišča za blago. V prvem nadstropju bo šest stanovanj za carinarni-5ko uradniStvo. Gradbeni stroški so preračunani na okrog 8 milijonov Din. Carinsko poslopje bo last mestne občine ljubljanske, ki ga bo gradila na svoje stroške iz kaldrmine (tlakarine). Z gradbo se bo pričelo morda
že jeseni. V začetku junija se je vršila, kakor smo že obširno poročali, o vprašanju gradbe carinarnice v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo anketa, ki se je med drugim dotaknila tudi odredbe generalne direkcije carin, da se ima carinarnica graditi iz donosa kaldrminskega fonda. V tem pogledu obstojajo še pomisleki, ali bo potem še mogoče izvesti zasnovan program o obnovi in modernizaciji važnih ljubljanskih cest in ulic, ako bo velik del kaldrminskega donosa šel za gradbo carinarnice. Trgovski krogi eo s prostorom, kjer se namerava graditi carinarnica, zadovoljni.
= Od lokalnih velesejmov k balkanskemu velesejmu. K zaključku VIL ljubljanskega velesejma prinaša pod gornjim naslovom zagrebški <Morgenblatt» daljši članek, v katerem izvaja med drugim: cčim se v državi vršita letno dva, celo trije velesejmi (Ljubljana, Zagreb) in sedaj nameravajo organizirati le tretjega v Beogradu — ne glede mi lokalne sejme in razstave — se lahko z mirno vestjo trdi, da je svrha velesejma zgrešena in institucija obsojena v smrt, kar bi bilo v škodo gospodarskih krogov in gospodarskega razvoja.> Pisec omenjenega članka je mišljenja, naj bi bila naša prizadevanja usmerjena v to, da se vsa naši nosilci gospodarstva samo enkrat letno, toda tokrat sistematično koncentrirajo na balkanskem velesejmn. Kakor izraža pisec nado, bi med velesejmskimi upravami v Ljubljani, Zagrebu in evenutalno v Beogradu prav lahko prišlo do sporazuma, da bi se ta balkanski ve-lesejem vršil letno izmenoma v enem omenjenih središč. Mi smo svoječasno že pisali, naj bi se skušal Ljubljanski velesejem razširiti v balkanskega, ker ima Ljubljana za tak velesejem prav ugoden geografični položaj. Spričo velike velesejmske konkurence v naši državi pa je ta misel seveda težko izvedljiva in bi bila torej ideja, da se balkanski velesejem vrši izmenoma na dveh, odnosno treh mestih, morda še najprej izvedljiva.
= Nova tvornica vžigalic v Sloveniji. Kakor nam poročajo, namerava d. d. <Deska3 preurediti svojo žago v Novem mestu v tvor-nico švedskih vžigalic. Zadevna pogajanja z inozemskimi strokovnjaki in finančniki bodo že v teku tega meseca zaključena in utegne tvornica že letos začeti z obratovanjem.
= Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljarsko društvo v Žalcu nam piše (z dne 20. t- m.): Pri lepem poletnem vremenu, ki ga tu in tam prekinja pohleven dež, se rastlina povoljno dalje razvija. Vendar se opazuje, da so cvetni nastavki pri goldingu redkejši kakor v minulem letu. Novih škodljivcev na hmelju ni videti.
= DTa konkurza. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke Franc Stres, cvetličarna <PaJma» v Podčetrtku (prvi zbor upnikov pri sodišču v Kozjem 20. avgusta ob 9. dopoldne; oglasitveni rok do 10. septembra; ugotovitveni narok 21. septembra ob 9. dopoldne), in o imovini Janka Gabrona, trgovca v Trbovljah (prvi zbor pri sodišču v Laškem 23. avgusta ob 9. dopoldne; oglasitveni do 15. septembra; ugotovitveni 29. septembra ob 9. dopoldne).
= Potrjena je prisilna poravnava v zadevi Rudolfa in Matilde Anderlič, trgovcev in posestnikov v Ormožu.
= V trgovinski register 60 se vpisale tvrdke: Peter Pire & Co, d. z o. z. v Ljubljani (izdelovanje in prodajanje perila itd.); Jugoslovenska The Rockfirm Coinpany, d. z o. z. v ariboru (trgovina in agentura s tehničnimi potrebščinami); Središka oljarna, d. z o. z. v Središču.
= Iz zadružnega registra se je izbrisala Čevljarska gospodarska zadruga v Ljubnem pri Podnartu, r. z. z o. z, ker je likvidacija končana.
= Vprašanje naših vicinalnih železnic. Kakor poročajo iz Zagreba, se bodo 2. avgusta t. 1. vršile v centralnem biroju vicinalnih železnic v Zagrebu izredne glavne skupščine družb vicinalnih železnic. Na dnevnem redu bosta predlog za valorizacijo bilančnih investicij in poročilo o odnošajih družb napram državi, ki sedaj upravlja vse vieinalne železnice in jih hoče odkupiti. Pogajanja glede odkupa se bodo vršila najbrže v septembru t. 1.
= Zadružna sladkorna tvornica v Starem Siveu plačuje peso za 80 odstotkov dražji; kakor ostale tvornice. Iz Novega Sada poročajo, da bo nova zadružna sladkorna tvornica v Starem Sivcu že v tej kampanji začela obratovati. Peso plačuje to podjetje po 40 Din, to je za 80 % dražje kakor velike sladkorne tvornice v naši državi.
= Brzojavna in telefonska služba v dobi izvoza. Društvo izvoznikov je imelo l.maja t. 1. svojo letno skupščino, na kateri je bila poleg drugega sprejeta tudi resolucija glede brzojavne in telefonske službe. Resolucija omenja, da se dajejo telefonske zveze pristransko in neredno, da se pogovori, krajevni in medkrajevni, slabo slišijo, da so aparati in proge večkrat v slabem stanju, da se brzojavke odpravljajo z velikimi zamudami itd, zaradi česar prosi društvo, naj bi direkcije naročile svojim podrejenim braoja-vom, telefonom in terenskim sekcijam, da bi se te neprilike odpravile, ker je brezhibno poslovanje sedaj, ko 6tojimo pred izvozno dobo, najvažnejšega pomena. Ker ne sme biti na to stran nobenih pritožb več, naroča direkcija, naj brzojavi, telefoni in sekcije pazijo, da se bodo v izvozni dobi trgovinske brzojavke hitro odpravljale in dostavljale, trgovinski telefonski pogovori kar najboli pospeševali ter da bodo aparati in proge vedno v dobre stanju.
= Svoboden izvoz sirovih kož iz Madžarske. Madžarsko ministrstvo za kmetijstvo bo v kratkem ukinilo prepoved za izvoz sirovih kož. Madžarski izvozniki že težko pričakujejo to ukinjen je prepovedi, ker imajo na zalogi velike množine sirovih kož, katerih ne morejo prodati. Med srednjeevropskimi državami se vršijo dalje pogajanja glede svobodnega izvoza kož. Tudi naša usnjarska industrija je na tem vprašanju močno interes i rana, ker je primorana uvažati sirove kože, predvsem težko blago.
= Rekordni izvoz čevljev iz Češkoslovaške. Češkoslovaški čevljarski industriji je v zadnjih letih uspelo povečati izvoz čevljev v toliki meri, da je v zadnjih mesecih nad-krilila celo Anglijo. Danes je Češkoslovaška v izvozu čevljev med vsemi državami na prvem me6tu. Vrednost mesečnega izvoza čevljev, ki je v 1. 1925. znašala 20 milijonov Kč, se je že koncem 1. 1926. dvignila na 36 milijonov Kč, v prvem četrtletju na 42 milijonov Kč, v aprilu in maiu pa na 58, odnosno 69 milijonov Kč. Za konkurenčno
zmožnost češkoslovaške čevljarske industrije je značilno dejstvo, da se je zlasti povečal izvoz čevljev v Anglijo, Ameriko, skandinavske države, Nizozemsko in Švico.
Borze
21. julija.
V devizah ni bilo posebnih sprememb. Italija je mednarodno nespremenjena. Na ljubljanski borzi se je trgovala po 308.6 (včeraj 309). Narodna banka je na ljubljanski borza intervenirala v devizah na Prago, Curih in Berlin.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo malo več prometa v bančnih vrednotah, dočim so bili industrijski papirji zanemarjeni. Tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Na aranžma je bil en zaključek po 823i> in za september po 347-5 — 348.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.83 blago, Berlin 13.508 — 13-538 (13.52, 13.53), Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.995 — 8.025 (8.01), London 275.9 do 276.7 (276.3), Newyork 56.7 - 56.9 (56.8), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 307-6-309.fi (308.6).
Zagreb. Dunaj 7.991 — 8.021, Budimpešta 9.905 — 9.935, Italija 307.97 _ 309.97, London 275.9 — 276.7, Newyork kabel 56.825 do 57.025, ček 56.7 - 56.9, Praga 168.2 — 169, Švica 1093.5 - 1096-5.
Beograd. Pariz 222.1 — 224.1, London 275.9 do 276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Italija 307.88 do 309.88, Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 13.515 do 13.545, Švica 1093.5 — 1096-5, Bruselj 791.5 — 794.5, Bukarešta 33.75 — 34.25, Atene 76.25 — 76.75, Sofija 40.75 — 41.25.
Cnrih. Beograd 9.135, Berlin 123.35, London 25.215, Newyork 519-375, Pariz 20.34, Milan 28.23, Praga 15.395, Budimpešta 90.55. Bukarešta 3.15, Dunaj 73.125.
Trst. Beograd 32.11 — 32.61, Dunaj 253.50 do 263.50, Praga 54.15 — 54.65, Pariz 71.75 do 72.25, London 89.15 — 89.45, Newyork 18.32 — 18.42, Curih 351.9250 — 355.9250, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 10.85 do 11.35; dinarji 31.75 — 32.75.
Dunaj. Beograd 12.4750 — 12.5150, Berlin 168.75 — 169.25, Bukarešta 4.30 — 4-33, London 34.45 — 34.55, Milan 38.5850 — 38.6850, Newyork 709.20 - 711.70, Pariz 27.7750 do 27.8750, Praga 21.0125 — 21.0925, Curih 136.57 — 137.07; dinarji 12.53 — 12.59.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.2, v Berlinu 7.4.
Efekti.
Ljubljana. Investicijsko 84 denar. Vojna škoda 343 denar, Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 147 — 150, Praštediona 850 denar, Kreditni zavod 160 denar, Stavbna 55 denar, šešir 104 denar.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84 —■ 85, agrarne 50 — 50.50, Vojna škoda aranžma 343.5 — 343.75, kasa 343.25—343.75, avgust 345 — 0, septemebr 347 — 348; bančne: Eskomptna 93-50 — 94, Hipo 56 — 56 5, Jugo 90 — 91, Ljubljanska kreditna 149 do 151, Narodna banka 4710 — 4725, Praštediona 850 — 860; industrijske: Slavonija 16 do 18, Drava 522.5 — 527.5, Šečerana Osijek 476 — 482.5, Vevče 130 — 137.5, Iste 46—47, Trbovlje 455 — 475.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (21. t. m.). Les: Tendenca čvrsta za tramiče. Zaključeni so bili 4 vagoni, in to 1 vagon tramov, po noti kupca, fco vagon naklad- postaja po 250 in 3 vagoni mecesnovih brzojavnih drogov. Povpraševanje je za hrastove trame, od 2.50 m dolžine, od 25 X 25 naprej. I, II, in za bukove plohe, žamsne, očeljene, ostro-robe I, II. — Deželni pridelki: Nudi se nova pšenica, baška, 78 kg, 2 %, brez doplačila, 6lov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni promptna po 337.5 — 340, za julij, avgust po 340 — 342.5; stara pšenica, 75 A6 kg 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 3<) dni, promptna po 335; turščica, baška, slov. postaja, plač. 30 dni po 235 — 237.5; turščica, banatska, slov. postaja, plač. 30 dni 232 5 do 235; moka cOi, iz stare pšenice, fco Ljubljana, brez užitnine, plač. po prejemu po 505. Tendenca čvrsta, zaključkov ni bilo.
Novosadska blagovna borza (21. t. m.). Pšenica: baška, 77 /78 kg, 2 % 287.50 do 290; baška 79/80 kg, 2 % 290—292.50. Ječmen: sremski. 68/69 kg 240. Oves: baški 182.50 — 185. T u r š č i c a: baška 187-50 do 190; baška. ladja Sisak 197. Moka: baška, <0» 435 — 440; haška, t1> 405 — 410; baška, «5» 370 — 375; baška. <6.5> 295 — 300: baška, <6» 330 — 340; baška, c7» 270 — 275. Otrobi: baški, v jutastih vrečah 155—160.
Dunajska borza za kmetijske produkte Tendenca na dunajskem tržišču je v splošnem nespremenjena. Promet se je nekoliko oživel. Jugoslovenska pšenica na dunajskem tržišču zaenkrat ne pride v poštev, ker nudijo jugoslovenski kupci ugodnejše cene. V ovsu je ponudba znatna, dočim je tendenca v turščici dalje čvrsta, ker producenti zadržujejo blago. Pšenica notira za 50 grošev, rž pa za 75 grošev višje. Uradno notirajo vključ no blagovnoprometni davek brez oarine: pšenica: domača 39 — 39.5, madžarska Tisa (80/82 kg) 43-43.5; rž: domača 35 do 35.5, madžarska 35.5 — 35-75; turščica: 26.5 — 27.5; oves: domači 32 — 33, madžarski 31 — 31.5, rumunski 29 — 29.5. — M o k a v trgovini na debelo: domača 69 do 71, inozemska zacarinjena: madžarska 65.5 do 68.5, jugoslovenska 63 — 65, ameriška Kansas 69 — 71.
LMikuš
Mestni trg Stev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.	a
PLETILN; STROJ
ploščat, št S—10, širine 65—100 cm, z 2 vodihrikoma, skoro nov 1 krožni stroj (Rundstuhl, 24 fini 36 col. 1 parna lokomobila 9—12 HP.
ceno naprodaj.
Ponudbe pod »šifro >Jeftina kupnja«
na oglasni oddelek »Jutra«.
DOKAZANO
NAJBOLJŠI MUHOLOVEC
SUETfl
Komad 1 dinar, ■'¥,■,n•
zemljo. Krčevit plač ji vije telo in ljudje jo zaman tolažijo in brez uspeha skušajo pomiriti. A že so pri njej šarite jci z nosilnico; odnesejo jo s pokopališča v sanitetski avtomobil. Take scene so se odigrale sedemkrat, osemkrat; na zemlji in na klopeh so težko sopeč ležale nesrečne žene in dekleta, dokler jih ni rešilni voz odpravil na ambulanco.
Dve uri je trajal pokop. Šest pogreb-nikov v španskih nošah je vedno znova in znova odnašalo krste k grobovom. Ob petih popoldne sta zemlja in ogenj sprejela zemske ostanke vseh 57 žrtev. Množice so se polagoma razšle, mirno in z žalostjo v srcu.
Pogreb ostalih žrtev je določen na soboto.
Pojasnilo
o pravem in nepravem .»FLORIAliU«.
Na mnoga vprašanja glede »pravega in nepravega Florian-a* smo primo-rani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
Od leta ustanovitve 1903 sem. je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »FIorian» izdelan po originalnem receptu iznajditelja Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »Florian« v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta.
Sloves tega želodčnega krepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka E. Jeras in drug. Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izde-Iovalnice »Florian« in pod našo dobro-znano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to. da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »Florian« kot svojo lastno etiketo.
Razen tesa zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdeloval-nico »Florian-a« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot falsifi-kate!
Ugotavljamo, da je tvrdM E. Jeras in drug, sestava rastlinskega likerja »Florian-a« popolnoma neznana in.
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po ukusu, ne po učinku.
V obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce. da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek
zajamči pristnost pravega »Florian-a*
samo dobro vidni napis
„0 r i g i n a I n i Kavčičev Florian"
ali pa dobro vidni napis
na originalno zamašenih steklenicah. Rastlinska destilacija
•FLORIAN.
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z..
v Ljubljani. Gosposvetska cesta.
Iz življenja in
Kralj Ferdinand in antanta
Svetovna vojna je že več mesecev divjala v Evropi in butala tudi na vrata male rumunske kraljevine. Rumunija, ki leži na strategičnem križišču vzhoda in zahoda, ni mogla ostati v velikem mednarodnem konfliktu brezbrižna in nepristranska, če ni hotela škodovati lastnim interesom. Politiki, ki so v Podonavju zagovarjali vojne cilje Velike antante, so spoznali takoj v začetku, da bi bilo dobro, če bi Rumunija brez obotavljanja posegla v svetovno vojno. Ali germanofilSka struja je
Princ Karol,
bivši prestolonaslednik in oče sedanjega rumunskega kralja Mihaela.
bila takrat dokaj močna in je imela vpliv domala tudi na dvoru. Ta struja se je zavzemala za zvezo s centralnimi državami. Kralj Ferdinand je brž spoznal, na kateri strani gre za pravične cilje. Pozabil je, da se je rodil kot Hohenzoller in je kazal očitne simpatije za antanto.
Ko je v maju 1. . 1915. posegla tudi Italija v svetovno vojno, se je jela Rumunija vedno bolj zavedati, da se dve njeni največji latinski sestri že borita za novo. pravičnejšo Evropo. To je bilo odločilnega pomena. Dne 24. avgusta
1. 1916. je kralj Ferdinand napovedal vojno Astro-Ogrski, Nemčiji in Bolgariji.
V začetku je dosezala rumunska vojska prav lepe uspehe. V decembru pa je Mackensenova armada nenadoma prodrla v Podonavje in se združila s Falkenhaynovimi divizijami, ki so prihajale od zapada. Rumunski vojski je pretila nevarnost, da jo bodo Nemci obkolili in ujeli, zato se je umaknila v Moldavijo in v Besarabijo ter prepustila sovražniku velik del rumunskega ozemlja. Nemci so zasedli celo glavno mesto Bukarešto. V tem tragičnem položaju, ki je zadel domovino, je podal rajnki kralj Ferdinand vzgled junaštva in velikodušja. Bil je pogosto med svojimi vojaki in jih bodril k vztrajnosti in pogumu. Niti za hip ni izgubil vere v zmago zaveznikov in v boljše dneve, ki bodo Rumunijo obilno oškodovali za ponižanje in škodo. Ni se prevaril. Zavezniške zmage in nji sledeče mirovne pogodbe so prinesle Rumuniji skoraj vse, kar si je želela. Država se je malone za trikrat povečala. Izpolnil se je davni sen: rodila se je Velika Rumunija «Romania Mare», v kateri je zapad pozdravil čvrsto barijero zapadne civilizacije na mejah sovjetske Rusije in mongolskih plemen.
*
Rajnki kralj Ferdinand je bil izboren politik. Nikdar se ni predolgo obotavljal, kadar mu je bilo izbrati smer, po kateri naj krene njegova politika, da bo koristila Rumuniji. V zadnjih letih se je kralj odločno zavzemal za najožje zbližanje in prijateljstvo z Italijo in ni hotel prikrivati svojih simpatij do fašizma in Mussolinjja. Na svojem zadnjem obisku v Rimu je dejal, da se Ru-nija je doživela vse grozote in zmote ta po svoji gospodarski in produktivni munija in Italija sicer močno razlikuje-porativ in sindikativ, kakor ga j" upeljal fašizem v Italiji, tudi na Rumun-skem s pridom uvesti. Zakaj tudi Rumu-nja je doživela vse grozote in zmote nereda in nediscipline povojnih let.
Italijanski listi zaradi tega posebno globoko obžalujejo smrt rumunskega vladarja in prinašajo obsežne nekrolo-ge, v katerih posebno podčrtujejo kraljeve zasluge za zbližanje med Rumunijo in Italijo.
Dunajski izgredi v slikah
Kraljevski grad v Sinaji.
KLJUČ
najboljše.najtrpctncjse
zato najce.nc.jsc
Dramatični pogreb dunajskih žrtev
Velika udeležba. — Govori zastopnikov dunajske občine, soci-jalistične in komunistične stranke. — Pretresljivi prizori na pokopališču
so postajali vzkliki: Dovolj! Poslanec Sever je nato opozoril govornika, da je čas njegovega govora ootekel. Za komunistom Koplemgom ie povzel
V sredo ob dveh popoldne so na Dunaju položili k večnemu počitku nesrečne žrtve petkovih krvavih dogodkov.
2e ob dvanajstih se ie začela polniti Siir.merinška cesta z avtomobili, vozovi in črnooblečenimi pešci. Tudi tramvajski promet proti centralne.tu pokopališču je močno narastel. Ob vhodu na pokopališče je bil postavljen s činim suknom prevlečen katafaik in tudi ka-r.ieniti zid pokopa'iščne?a obzidja je bil odet v' črnino. Na portalu so gorele električne svetiljke m iz štirih s tlorom ovitih svetilnikov so sikalj zublji p.'in-skih gorilnikov. Sredi katafalka je bil postavljen govorniški pult, i?a levi in dtsni pa krste 57 žrtev, pokrite z venci.
Za krstami so stali zastavonoše. Pred pokopališčem se je zonia veiikanska, več tisoč glav brojeja množica, ki je nar-olnila ves prostor še tja onkraj proge cestne železnice.
Ob dveh so pevci z žalostinso otvo-rili pogrebni ceremoatic'.. Nato se je v imenu dunajskega mesta poslovil od pokojnikov občinski svetnik Speiser, ki je radomestoval obo.eiega župana. Spominjal se je nesrečnih staršev in otrok, ki so izgubili svoje drag.*, ter je svečano obljubil, da jih mesto Dunaj "ne bo pozabilo. Za njim je govoril socialistični narodni poslanec dr. Ellenbo-gen, nakar je prečital komunist Kople-nig svoj govor, v katerega se je na netakten način obregnil na «s krvjo omadeževano buržoazijo, ki hoče zadušiti avstrijsko delavstvo*. Dejal ie med drugim: Borba dunajskih delavcev je doživela poraz, buržoazija +riumfira in upa. da bo v kratkem popo noma strla delavce v blato in prah. Množica se je jela vznemirjati jn vedno bolj glasni
besedo dr. Fritz Adler in sporočil sožalje nesrečnim žrtvam s strani francoskega. češkoslovaškega in nemškega proletarijata. Povdaril Je. da kraj odprtega groba ni primerno govoriti o politiki in da nikomur ni dovoljeno izrabljati tragične dogodke zadnjih dni v politične namene.
Po Adlerjevem govoru so odnesli enaintrideset krst v kapeio k blagoslovitvi, nakar so jih prenesli k grobovom. En mrtvec je bil pokopan po izraelit-skem obredu, štirje pa brez svečenika. Ostale so prenesli v krematorij, kier so jih sežgali. Za vseh 57 krst je bil pripravljen velik okrogel sektor s štirimi vrstami grobov. Pot do skupnega grobišča je bila zastražena s *Schutzbund-lerji» in tramvajskimi uslužbenci, ob grobovih pa je bila postirana godba, ki je ves čas pogrebnih ceremonij igrala žalostinke. Za krstami so šli svojei pokojnikov in ko so rakve spuščali v grobove, so zastavonoše povesili s črnim florom ovite prapore.
Pri pokopu so se odigravali pretresljivi prizori. Neka mati je klečala ob svežem grobu svojega edinega sina in neprestano ihte klicala: «Mo.i Kar'i. moj Karli! Zdai je konec vsega!» Mlada žena se ie sklanjala nad krsto svojega moža in jokala: <Jaz pridem Z3 teboj! Jaz pridem za teboj!« Petletni otroci zro brez umevanja v jame, kamor jim bodo spustili njih brata ali očeta k večnemu pokoju. Namah prekine pobožno tišino pretresljiv krik: neka ženska se je ob odprtem grobu zgrudila ihte na
Zgoraj: Razdejana redakcija lista «Reichspost». - V sredi: Nastop policije proti demonstrantom. — Požig stražnice v ulici Lichtentels. — Spodaj: Napad demonstrantov na stražnike.
«JUTRO« št. 171
Petek 22. tfll. 1927
Mednarodna politika
Porušenje vzhodnih nemških trdnjav
Uradna komunikeja francoski in nemški, sta te dni objavila, da sta francoski in belgijski vojaški ekspert, določena za to, skupno z nemškim generalom von Pawelsom pregledala nemške vzhodne trdnjave in konstatirala, da se je zares izvedlo porušenje preostalih podzemnih utrdb. S tem so s« izpolnile določbe dogovora, sklenjenega v Parizu dne 31. januarja 1927. med generalom Pawelsom in vojaškim mednarodnim komitejem v Versaillesu.
To je tedaj oficijelno dcgnano in s tem se ie ustvaril pogoj za nekatere na-daljne zelo važne stvari. Nemčija je s tem izpolnila poglavitne vojaške pogoje versailleske mirovne pogodbe; potreba je samo še, da nemški državni zbor sklene nekatere specijalne zakone; to pa je v stvari le malenkostnega pomena in ni dvoma, da se bo to v kratkem zgodilo.
Potem bo mogla veleposlaniška konferenca v Parizu konstatirati, da je Nemčija izpolnila vse vojaške pogoje mirovne pogodbe. Gotovo je, da je nemški vnanji minister Stresemann forsiral izvršitev navedenih zahtev, da bo mogel meseca septembra v Ženevi nastopiti s primemo sigurnostjo. In kar je predvsem važno, da bo mogel tamkaj v zameno prezentirati — svojo zahtevo, to se pravi, da bo zahteval od francoske delegacije redukcijo vojaške zasedbe ob Renu. Ta redukcija se je obljubila Nemcem v Locarnu; ni sicer napisana v nobenem 'oficijelnem pisanem dokumentu, toda podoba je, da jo je izrekel Briand ustno — francoski viri potrjujejo to — in francoska vlada pač ne bo mogla drugače kot akceptirati ta fakt.
Razrušitev nemških vzhodnih trdnjav je važno dejstvo tudi s stališča vzhodne politike, saj posega krepko v odnošaje med Nemčijo in Poljsko. Sicer so med tema dvema državama še druga zelo pereča. vprašanja, ki bodo delala še mnogo preglavic gospodom v Varšavi in Berlinu, preden bodo za stalno izginila z dnevnega reda, ali ven-. dar je važno tudi porušenje navedenih trdnjav, ker se je poljska javnost radi njih pogostoma vznemirjala.
Poglavitni pomen porušitve pa je v zapadni politiki. Toda za nadaljni razvoj stvari je nastala dosti važna komplikacija. Gospod Brogueville, belgijski vojni minister, je izjavil v poslanski zbornici v Bruxellesu, da krši Nemčija v več točkah, osobito "kar se tiče trajanja vojaške službe, vojaške klavzule versailleske mirovne pogodbe. Naglasi! je, da ima za svoje trditve zanes'-Ijive vire. Nemška vlada je takoj zahtevala, naj Brogueville podkrepi svoje trditve z dokumenti, na katere se naslanjajo. Vnanji belgijski minister Van-dervelde pa je odgovoril v imenu Bro-suevillea, da ta vzdržuje vse svoje izjave, da pa ne smatra za dolžnost, razkriti svoje vire. V istem smislu se je izrazil Broucker. prvi delegat Belgije pri Društvu narodov.
Iz navedenega izhaja, da se misli Belgija na konferenci poslanikov proti-viti konstataciji, da je Nemčija izpolnila vse vojaške klavzule versailleske po-sodbe, kar more povzročiti znatne komplikacije za nadaljne nemške zahteve. Naglasiti je še, da sta tako Vander-velde in Broucker izrazita socijalista in da potemtakem nezaupnost do Nemčije ni samo stvar francoske in belgijske na-cijonalistične desnice, marveč tudi zmernih demokratičnih krogov.
Tako približno je stanje stvari, kar se tiče predpriprav za septemberski termin, ko stopi locarnska era v novo fazo preizkušnje. Vsi prijatelji miru želijo močno, da bi se odstranile še obstoječe ovire ter da bi se osnova pomir-jenja in sprave, postavljena v Locarnu, okrepila in razširila. Toda hkrati je v interesu mirovne stvari same, v korist istega Locama, da se razčisti, kar še ni razčiščenega in da se razkrije, kar še ne dovoljuje popolnega optimizma. Ker je močno znano, kaki elementi se skrivajo za vodilnimi nemškimi vojaškimi krogi, se zdi, da temelje belgijske obtožbe na točnih podatkih. Nemčiji naj se tedaj pokaže, da je treba mirovne pogoje točno izvršiti, ne pa na tihem pripravljati novo oboroževanje.
Na vsak način bo jeseni važen čas. Pokazalo se bo, ali je močnejša skepsa, ki se je osobito v poslednjih mesecih na francoski in belgijski strani dosti krepko naglasila, ali pa resnična želja za iskren sporazum.
Levo krilo Kuomintanga je sprejelo boj generalov in politikov, ki so potegnili s Čangkajšekom in osnovali v Nankingu blizu Šanghaja novo, posebno vlado, ki naj ostane naslednica kanton-ske vlade, samo da očiščena komunističnih elementov, ter da naj vodi dalje borbo za nacijonalno emancipacijo in notranjo regeneracijo Kine.
Borba Nankinga zoper Hankov je takoj v prvem času že pokazala premoč prvega; odločilno je postalo seveda, da je z Čangkajšekom ostala domala vsa armada, stoječa pod njegovim^ poveljstvom. Bilo je podoba, da bo Čangkaj-šek porabil svojo premoč, da čimprej obračuna s Hankovom, ga podredi svoji oblasti, oziroma formalno oblasti nan-kinške vlade ter doseže odstranitev sovjetskih emisarjev in komunističnih agitatorjev.
Ali pričela je ofenziva severnih armad, ki so silili po eni strani proti Han-kovu, po drugi pa proti Nankingu, kjer so bile zbrane glavne sile Čangkajše-kove. Ta severna ofenziva je prisilila obe krili Kantoncev. da so prekinili medsebojno borbo in koncentrirali obrambo zoper Čangtsolinove armade.
Kantonci so imeli znova uspehe; tako v sektorju severno od Hankova, kakor tudi na glavnem bojišču med Nankingom in Šantungom so odbili napade severnih nasprotnikov, šli za njimi ter prodrli daleč na sever. S tem se je boj prenesel v območje severne Kitajske in čangkajšekova oblast raste vedno bolj.
Taka je bila situacija, ko je prišlo poročilo, da je hankovska vlada izdala odredbo, da morajo vsi sovjetski državljani zapustiti Hankov. Vest je sprva zelo presenetila, saj je prišla dovolj nepričakovano. Ni manjkalo komentarjev, ki so trdili, da spor med Hankovom in Nankingom ni iskren, marveč da je uprizorjen samo v svrho, da obrne po-»zornost vnanjih sil v napačno smer, osobito pa, da se izmota iz angleških zahtev glede odškodnine in zadoščenja radi žrtev v Nankingu. Sedaj se smatra, da je bil spor ipak resnejši, oziroma, da je bil Čangkajšekov nastop zoper komuniste resno mišljen, če je njegove zahteve sedaj sprejela celo hankovska vlada.
Kako je prišlo do tega, da je celo Hankov stopil v afront zoper sovjete, dasi je doslej vendarle še vedno zagovarjal sodelovanje z njimi, razlagajo poznavalci kitajskih zadev na sledeč način. Nankinška vlada se že dalje časa pogaja s Čangtsolinom, ki je diktator celotne severne Kine in ki išče sporazuma s Kantonci, opozarjajoč, da sedaj po odstranitvi komunistov med njimi ni več nepremostljivih nasprotij. Zbliževanje med Čangtsolinom in Čangkajšekom pa spravlja v zadrego generala Fengjuhsianga. To je oni mož, znan pod imenom «krščanski general«, ki ga je nekdaj čangtsolin popolnoma premagal in ga vrgel iz Pekinga, ki pa si je naposled z rusko pomočjo svojo armado restavriral, le da se je moral z njo umakniti na jug. kjer se sedaj bori zoper severne vojske ob strani Kantoncev. General Feng se boji, da bi od sporazuma med Čangtsolinom in Čangkajšekom mogel imeti škode ravno on, zato išče prilike, da se čim tesneje priključi slednjemu, toda vendar tako, da ne bi radi tega moral pretrgati svoje dobre odnošaje s Hankovom. Da bi našel v tej situaciji pravi izhod, je general Feng poskusil presijo na vlado v Hankovu, naj izžene Ruse in s tem ustvari osnovo za obnovo skupne fronte med vsemi južnokitajskimi armadami in vladami. S tem. da je Fengjuh-siang uspel s svojim nasvetom v Hankovu, se je izvršil predpogoj za bodočo skupno akcijo vseh nacijonalističnih strank na jugu, tedaj nankinške vlade s Čangkajšekom. hankovske in Feng-juhsiangove.
S tem se je položaj južnokitajskih nacijonalistov izdatno okrepil in v notranji vojni se morejo pričakovati novi in morda tudi definitivni uspehi zoper severne armade. V vnanji politiki je stvar prav tako važna; sovjetska stvar je v Kini doživela morda svoj popolni in definitivni poraz.
Odhod sovjetskih emisarjev iz Hankova
Iz Hankova je prispela vest, da so zastopniki in emisarji sovjetske Rusije zapustili Hankov in da e vračajo preko Mongolije, oziroma puščave Gobi v svojo domovino.
Poročilo je dovolj važno. Saj se z 'njim zaključuje zelo pomembna faza v zgodovini kitajsko-ruskih odnošajev. v prvi vrsti pa v notranji zgodovini razrvane Kine.
Ne sme se prezreti dejstvo, da je Hankov ono središče južne Kitajske, v katerem se je držalo levo krilo Kantoncev, ono krilo, zoper katerega je nastopil Čangkajšek, ravno ker ni maral več sodelovati z onimi elementi Kuomintanga, ki so pripadali komunistični stroji in ki so se naslanjali na sovjetske emisarje, delujoče v nacijonalni stranki sami.
Bolečin
niman nič Seveda preje so me nadlegovale razne bolečine, glavobol, zobobol, neuralgija, revmeiteem. sedaj pa Je vse to brez sledu izginilo. Našel sem talisman, ter ga visoko cenim in spoštujem, to je
Aspirin-
tablete
pristne samo v originalnih Baye-rovih omotih i modro-belo-rudečo varstveno znamko.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Zdravstvo
Kako hranimo in negujemo dojenčke v vročem poletju
Dnevno dobivam vprašanja in dopise skrbnih mater, kako naj negujejo dojenčka v poletju, posebno pa v vročini. Ne morem vsem odgovarjati, zato naj na tem mestu zapišem nekoliko nasvetov in migljajev. Navajam pa le giavna sredstva zoper veliko umrljivost zaradi motenj prehrane v vročem poletju. Obširnejše sem poročal o vzrokih bljuvanja, prolivov itd. v zd ravstv&io-poučnem listu »Zdravje«, na kar opozarjam in priporočam, da si ga vsaka mati nabavi (»Zdravje« št. 6 od leta 1927).
V	glavnem ohranimo otroka poleti zdravega
tako-le: a) S primerno hrano.
Znano je vsem, da so pri preih hranjeni otroci v poletni vroči dobi zoper obolenja precej zavarovani, ker je materino mleko vedno sveže in prihaja v otrokova prebavila naravnost iz dojke; tako mleko je tudi snažno, ker se ne preliva iz ene posode v drugo in se torej zbog postajanja ali kakih drugih kali ne pokvari. Materino mleko vsebuje tudi varnostne snovi, ki varujejo dojenčka pred raznimi boleznimi in je tedaj najbolj primerno za dojenčka. Zato ne sme mati nikoli v poletju odstaviti dojenčka. Živalsko mleko se namreč zaradi vročine kaj lahko pokvari, uživanje izprijenega mleka pa pokvari dojenčkova prebavila. Zato moramo z mlekom tako ravnati, da se ne pokvari, to pa dosežemo tako-le:
1.	Dobivajmo mleko od krave po najkrajši poti.
2.	Mleko se takoj prevre 3 minute v glinastem loncu (boljše kakor v kovinastem) in se postavi na hladno mesto; če pa imamo led, ga postavimo v led, ali pa v dobro zaprte omare. Več kakor 3—5 minut naj se mleko ne kuha, ker s tem uničujemo snovi (vitamine) ki so za življenje, uspeh in rast otroka velikega pomena. V ledeni omari naj znaša najvišja temperatura 12 stopinj C. Mleko se postavi v ledeno omaro šele tedaj, če je bilo poprej v tekoči vodi ohlajeno. Kdor pa nima ledene omare, jo lahko z majhnimi stroški improvizira, in sicer tako-le:
Kupi se navaden lesen zaboj; na dno se nasiplje žaganje; vanj se položi večji lonec ali vedro, vanj pa še manjši lonec. V večji lonec nasipljemo žaganje krog in okrog do zgornjega roba, v manjši lonec pa postavimo steklenico s hrano in okoli njih par koščkov ledu. Lonček seveda pokrijemo. Zaboj se pokrije s pokrovom zaboja in se še a papirjem oiblepi. Tako bo mleko ostalo sveže. Kjer pa ni ledu, se postavi mleko pod tekoči vodovod. Ta voda je zmerom enakomerno mrzla ter ovira, da bi se bakterije v mleku razmnoževale in mleko razkrajale. Ce pa ni vodovoda, se mleko postavi v posodo, ki je napolnjena z mrzlo, svežo in čisto vodo, ki se pogosto menjava. Pri takem hlajenju mleka pa moramo paziti, da se mleko dobro pokrije, da ne pride vanj prah in da ga muhe ne onesnažijo. Mleko od prejšnjega dne se ne sme uporabljati, če ni bflo dobro ohlajeno.
V	tem primeru daj raje samega čaja namesto mleka, dokler ne dobiš prečnega mleka. Tako storimo tudi tedaj, če nismo prepričani o svežosti in snagi mleka.
3.	Glede hrane velja sledeče: Sme se dajati hrana, ki je primerna otrokovi starosti, pa tudi ta 6e daje ob vročih soparnih dneh v manjših množinah. Posamezni obrok se zniža za yt, torej se daje y, manj hrane kakor v uevročih mesecih. Na primer:
Če dobi dojenček 160 gr mleka in je io zdravnik predpisal, se daje v vroči poletni dobi le 120 gr, torej 3/« manj. Prav tako no smemo dajati več sladkorja, kakor ga je predpisal zdravnik, ker umetna hrana v poletni dobi pogosto učinkuje strupeno- Seveda bo ugovarjala skrbna m-iti: dojenček je poleti žejen in se mu mora dajati več mleka! Le tega ne! Res je, da je dojenček žejen in da mu moramo žejo pogasiti, ker nam sicer zboli. V ta namen pa je primernejši svetel ohlajen čaj s saharinom, ali pa ohlajena prekuhana voda. Starejšim dojenčkom C6—7 mesecev) dajemo ohlajeno limonado, ki je izborno sredstvo za gašenje žeje, obenem pa ima velik pomen radi svojih vitaminov. čaj pa dajemo v presledkih med posamezno hranitvijo, posebno tedaj, če postane otrok nemiren. V vročih poletnih me. secih je tudi dovoljeno dajati po vsaki hranitvi par žlic ohlajenega čaja tako dojenčkom pri prsih kakor dojenčkom, ki jih hranimo umetno. V vročem poletju se zgodi včasi, da otrok, ki sme že jesti zdrob (6 mesecev star), odklanja mleko, ki mu ga dajemo za malco, in ga ne mara piti. V tem primeru moramo spremeniti hrano in mu dajmo namesto mleka hladnega skuhanega zdroba, ki ga posi-pajmo s čokolado. Dober je tudi hladen zdrob s sadnim sokom.
b) Nega v vroči poletni dobi.
1.	Nega zahteva v vroči poletni dobi posebne pozornosti. Dojenček se mora brezpogojno vsak dan kopati, razen tega ga v vročini umivamo z mokro hladuo krpo, tako da ga večkrat na dan z namočeno hladno krpo po vsem telesu obrišemo.
2.	Skrbeti je treba, da se otrok v vročem poletju ne pregreje, to pa dosežemo 6 pravilnim oblačenjem in pravilnim postiljanjem ter z zračenjem. Otrok naj se v vročih poletnih dneh valja v svoji posteljici ali pa v košari. Pokrije se pa samo s tenko odejico, če je nekoliko hladneje; v vročem času pa samo z rjuhico. Oblekca bodi lahka _in_ prehodna za zrak; nikjer ne sme tiščati in tako siliti otroka v nenaravno lego. Tesna obleka ovira krvotok in dihanje, s tem pa tudi dostop zraka v telo, kar utegne imeti posebno v vročem poletju katastrofalne posledice. Otrok ne more oddajati toplote, telo ne more iz-hlapevati, s tem pa pride do zastoja vročine in pregretja: bolezen, ki zdaj nastane, je podobna solnčni kapi. Na tem mestu ne bom niti omenjal, da se taki otroci nepravilno razvijajo- Večinoma jc razširjena žalostna navada, da se otrok povija tako, da mora imeti noge iztegnjene in rokee izravnane ob životu. Taibšna nenaravna lega otroka uničuje, kajti otrok v materinem telesu ne leži iztegnjen. ampak se lahko prosto giblje. Svobodo gibanja mu moramo pustiti tudi potem, ko se je rodil. Otroka torej ne siliti v nenaravno lego in ea ne oblačite pretoplo. Otrok navadno leži tako, da skrči noge ob trebuh, roke pa ob glavi dvigne. Takšna naravna lega pripomore, da se izogne mokroti stolice in seči, ker ima noge nekoliko skrčene in pritegnjene k životu, tako da ž njim ne doseza vlag. ki bi mu sicer škodila. Ce drži rokce ob glavi, se tudi zrači pod pazduho in otrok lažje diha. Preveč pokriti in pre-
toplo oblečeni otroci ne zbolijo v vročih mesecih samo za pregretjem, ampak tudi za raznimi bolezni dihal in prebavil, ker se prsni koš ne more razširjati. Taki otroci zbole tudi za rahitis. Obleka bodi tedaj prosta, zlasti še v poletni dobi. Naiboijc pa je, če je otrok brez obleke. Ako je oblečen, ga pustinjo samo v srajčki in pokrijemo z lahko flanelasto odejco. Prav tako je v vročem poletju važna posteljica in postiljanje. Proč s pernico, proč s vato in s natikalno blazinko! Ce se že mora vzeti gumijasta podloga, bodi tako majhna, da obdaja otroka samo od pasu do polovice beder.
e) Stanovanje v vročih poletnih meseeih.
Stanovanje, njega lega in snaga ter kakovost je ogromnega pomena za otroško zdravje. Podstrešna mausardna stanovanja so v poletnih mesecih posebno nevarna za otroka, ker je izprememba zunanje in notranje temperature zelo neznatna. Tudi ie velika nevarnost, pustiti otroka v vroči, vlažni kuhinji. Za otroka je najboljša tista soba, ki se da najbolj in najpogosteje zračiti. Okna na sobi pustimo v vročih poletnih mesecih ves dan in po noči odprta. Sobo pa storimo še bolj hladno, če šipe na oknih pogosto čez dan z mrzlo vodo pobrizgamo. Ce pa stanovanje nima hladnega, senčnega mesta, ga skušajmo najti kjerkoli v stanovanju in tja postavimo otroka. Ako pa takšnega mesta sploh ni, se postavi otroka s košarico na ne-soparno mesto v senco pod milim nebom, tudi tukaj sme otrok nag ležati, včasi se ga pokrije samo s tenko rjuhico. Lahen prepih v poletni dobi otroku ne škoduje! Ce pa imamo vrt, pustimo otroka na vrtu ves dan in sicer nagega.
Kakor 60 solnčni žarki zelo važni, tako lahko store največjo škodo. Z otrokom ne hodi na izprehod opoldne, pač pa dopoldne do 10. ure ali pa šele po 5. uri pop. Tedaj lahko ostaneš do večera zunai.
d) Razna oskrba otroka.
Ce dobi otrok proliv ali bljuvanje, se ustavi vsaka hrana. Otrok dobi samo nekoliko lipovega, kamilčnega ali svetlega ruskega čaja s saharinom. Pokliče se zdravnik. Neizmerno važno je, da se drži vsaka mati teh predpisov. Sleherna, pa tudi najlažja bolezen je v poletni vroči dobi smrtno nevarna in je treba nemudoma preskrbeti zdravniško pomoč. Vsak najmanjši bolezenski znak potrebuje v vročih mesecih pozornosti in zdravljenja. Ne gre, da bi šele tedaj iskali zdravnika, ko dobi otrok proliv ali bljuvanje, ker je takrat pogosto že precej pozno. Zateči se k zdravniku že tedaj, ko postane otrok nemiren, bled. Če trpi na zaprtju, ga moramo tudi pustiti pregledat zdravniku _ (v posvetovalnicah za matere in oskrbovalnicah za dojenčke, dispanzerjih, ambulatorijih, bolnicah ali pri svojem .hišnem zdravniku.) Ce nastopi proliiv, bljuvanje ali temperatura, ne smeš dajati ne mleka ne druge hrane, ampak dajaj čaj (lipov, kamilčni ali svetli ruski čaj s saharinom) ter se ravnaj v vsem po zdravnikovih navodilih.
Sledečih 10 zapovedi za poletno vročo dobo naj si zapomni vsaka mati:
1.	Dojiti otroka in ne ga odstavljati po leti;
2.	umetno hranjenega otroka hrani s svežim in snažnim mlekom, hrani ga točno po zdravnikovih predpisih, množino tekočine zmanjšaj za četrt celotne *ekoče hrane;
3.	žejo otroka gasi večkrat dnevno s ohlajenim svetlim čajem, ne pa z mlekom;
4.	oprema otroške posteljice, ne sme biti topla;
5.	ne oblači otroka in ne tišči ga v-teaae obleke in povoje;
6.	kopaj vsaki dan otroka;
7.	tekom dneva umivaj otroka pogostejše z mrzlo krpo ter ga' obriši;
8.	otroka postavi na senčnem prostoru v odprti sobi in pobrizgaj šipe oken sobe večkrat na dan z mrzlo vodo. Ves-dan, če je-le mogoče, prebij s otrokom v senGi na prostem;
9.	predno se dotakneš otroka, si dobro umi roke s toplo vodo in milom. Predmete, ki jih je rabil drug otrok, ne rabi za svojega, pridno jih ne razkužiš;
10. če dobi otrok proliv ozir. bljuvanje, ustavi hranjenje otroka in mu dajaj samo lipov, kamilčni ali svetli ruski čai s saharinom. Pokliči takoj zdravnika.
Materi, ki v vročem poletju pogosto vpraša svojega zdravnika za nasvet in navodila glede otroka, ali pa redno obiskuje posvetovalnico za matere in oskrbovalni«) za dojenčke, se bo sigurno posrečilo, da bo njen otrok ostal zdrav.
Dr. Dragar.
Dooisi
GORJE PRI BLEDU. Piscem klerikalnega letalka ob občinskih volitvah! Ne kradite anonimno časti in poštenega imena z dvoumnim natnigavanjem! Iznesite vaše očitke tako. da se vas lahko prime, potem boste možje; iz varne zasede pljujejo na mimoidoče — pobalmi! Poštenim in uvidevnim občanom pa sledeča pojasnila o klerikalni hinavšcini! Napake v knjiženju ne taiim. Kdo je nezmotljiv? Niti g. Jan, ker bi bil sicer moral kot pregledovalec računov napako opaziti. Resnica pa ie da c. o. ni utrpel radi te napake nobene škode ki so bili računi že urejeni mnogo prej, kot je bil letak tiskan, tako da je zlobnost klerikalnega stavka: » ... in bo moral plačati«, oči-vidna. Dejstvo, ki pade takoi v oči vsakemu izkušenemu pregledovalo] blagajniškega dnevnika in se da vsak Sas dokazati, je, da je bila cestna blagajna meni dolžna aprila in maja 1936 do 25.000 Din, ki sem jih založil iz svojega, ker sredstva c. o. niso zadostovala za izolačilo delavcev, ki so se mi smilili, ko žive od dne do dne od zaslužka svojih žuljavih rok in bi sicer ostali brez sredstev. Temu se pravi po klerikalno tudi: »slabo gospodarstvo«.' Grda laz je, da sem napravil kot geretrt milijone dolga. O posojilih odloča odbor, predsednik oziroma gerent je le izpotajevalec volje večine. Najel pa je c. o. za časa mojega ge. reotstva le 100.000 Din novega dolga, poleg tega pa ie odplačal ca 45.000 Din starega. Tisti »milijoni« (v resnici ca 319.000 Din) pa izvirajo iz zlatih časov »dobrega« klerikalnega gospodarstva. Tudi ta o obrestih je debela Obresti bodo znašale kakih 35.000 Din, ne pa 75.000, ostalo so anuitete oziroma odplačila. Res je dalje, da so se neka. tere doklade zvišale od 150 na 450 odstotkov, previdno pa klerikalni letak molči, da
se je na drugi strani znižala doklada na hišno najemnino od 150 na 75 odstotkov. S povečanimi dokladami in posojilom je bilo. da omenim samo nekatera večja dela — narejeno: Novi železobetonski most pri Sv. Janezu, novi hrastovi most pri Boh. Bistrici, novo mecesnovo mostišče v Soteski, generalno popravilo mostov v Mokrem logu. v Krnici, na Fortuni. osiguran.ie opornika blejskega mostu naprava novega odbijača pri blejskem mostu, nove škarpe na cesti Bitnje-Jereka in v Soteski, regulacija in razširjenje ceste pri vili Royal na Ribičevem lazu. kanalizacija v Stari fužini, hodnik na kolodvor Bled. Imeli smo dve vremenski katastrofi v Bohinju, ko ie bilo treba očistiti cesto od mnogo vagonov materijah itd. itd. Tako izgleda zadeva v resnici. Pošteni nasprotniki si lahko napravite sodbo o značajnosti vaših »pisateljev«. Svojim somišljenikom in priiateljem, ki se v teh dneh niso pustili begati, izrekam srčno zahvalo. Vašega zaupanja niste izkazali nevrednemu, nehvaležnemu. Deloval bom tudi v bodoče po najboljših močeh, nesebično v korist bednih in preganjanih soobčatiov in za Sirienie luci in resnice med našim ubogim narodom.
V	slučajih, kakor je današnji, se tolažim, da tli najslabši sad ki ga ose glodajo. — Boris Cerne.
KOROŠKA BELA.JAVORNIK. Volikii boj je končan. Klerikalci so že teden prej napovedovali na svojem volilnem shodu, da bo in mora zaplapolati tudi nad našo občino zmagovita zastava SLS. pa so to pot naredili račun brez krčmaria. Že zjutraj so. pripravki »muziko«. da dajo duška svoji zmagi, pa jih je prehitela druga, ki ravno tako lepo svira. Je res prav lepo odmevalo od strme Mežaklje pa tja do lepih naših Karavank, ko so Sli naši »kovinarji« čestitat staremu oziroma novemu županu, ki Je vse drugo kakor klerikalec. Bila ie obenem to tudi pogrebna pesem tre«n klerikalnim odbornikom, ki so bili to pot odžagani. Geslo: V prvo ali drugo, samo v zadnjo ne! — nam je prineslo ta.Ie uspeh: SDS'4 mandate (prej 4) sooijaUstl 12 mandatov (prej 9), klerikalci 9 mandatov (prej 12). Če bi bila udeležba naših ljudi taka. kakor smo jo pričakovali. bi imea SDS 5 mandatov, klerikalci pa samo 8. Taki ljudje naj kratko in malo prestopijo !i klerikalcem in naj lavno pokažejo, kaj so. V naših vrstah jih' ne ra. bimo, drugje pa lahko tudi javno pokaieio, da so zavedni nasprotniki napredne stvari v Sloveniji. Račun jim še predložimo. Tko.
DOBRNA PRI CELJU. V sredo. 3. avgusta se bo ob 16. vršil cerkveni koncert s sodelovanjem vo.iniškega orkestra in gosp. dr. Vladislava Kostiča iz Banjaluke. Domači pevski zbor poje H- Satbierjeve in I. Hladnikove skladbe. Baritonist z dr. Ko-sKč poje dr. Sch\vabovo »Ave Marijo« s spremlievanjem orkestra. G. F. Bernard, kapelnike voine muzike. ie za to prireditev komponiral »V sveti noči«, melodram po sa. vtaaski narodni pesmi za zbor in orkester. Podrobni spored priobčino pozneje.
HRASTNIK. V Narodnem domu bodo gost vo val i v nedeljo 24. t. m. člani Narodnega gledališča iz Ljubljane z operetnim večerom. Spored je nadvse zabaven, poln .krasnih operetnih duetov in solo-točk, kakor iz operete »Grofica Marica«, ki se je do seda* samo v Ljubljani vprizorila nad 35krat pri razorodani hiši, dalje iz operete »Orlov«, Valčkov čar, ki nas še danes spominja na prekrasni iJuet o piccolu itd. Za Izvrstno izvedbo nam jamčijo ga. Balatkova in ge. Pe-ček, Povhe in operni kapelnik Balatka. Iz Hrastnika odidejo gostje v Rimske Toplice, na kar posebno opozariamo cenj. občinstvo iz Zidanega mosta. Laškega in Celja. Gostovanje v Rimskih' Toplicah se bo vršilo v ponedeljek, dre 25. t. m. v Zdraviliški dvorani.
ŽIRI. Gorska vas Žiri danes ni več nepoznana, kajti odkar so prihrumele z gora silne vode in porušile vse, kar jim ie stalo na poti. so spoznali žirovsko dolino najširši krogi našega naroda. Pa so one dni pisali . novinarji, da Žirov ni. več, kar seveda ni res. Žiri še stoje! Slikovita vas je to, na visoki planoti ki je obrobljena z nizkim hribovjem, po grebenu se vleče meja z Italijo.
V	tej vas; prebiva po večini obrtniški stan, ki se peča s čevljarstvom in svoie izdelke razpošilja Sirom naše kraljevine. Žirovci, ki so od nekdaj podjetni in napredni ljudje. so že leta 1905 pokazali razumevanje za sokolsko misel. To leto ie bil pri nas ustanovljen odsek telovadnega društva Sokol v Idriji in je kmalu pokazal, da ie zmožen samostojnega življenja. Pred 20 1eti_ Je idrijski Sokol spoznal žirovski odsek za sposobnega za samostojno sokolsko društvo. V Zireh so se prikazovale rdeče srajce iin razume _se nemudoma je bilo versko prepričanje Žirovcev v nevarnosti. Vaška duhovščina se 5e zaletela v Sokola, kakor sv. Jurij v zmaia. Žirovci so odgovarjali Jedrnato. Že naslednjega leta I. 1908 so otvorili sredi vasi Sokolski dom. ki je bil prvi v Sloveniji. Kakor pripoveduje sokolska kronika. ie duhovščina videla v tem aktu zločin. Raz lečo je proglasila Sokolski dom za »peklensko žrelo« in za pogubljenega vsakega, ki bi vanj vstopil. V šoli Je bil najhujši prestopek dece poset sokolske telovadnice. Zato so imeli prvi sokolski borci zelo te^co nalogo, še posebno zato, ker na deželi ni toliko razumevanja za telovadbo kakor v mestu Prvi vaditelji in učitelji ži-rovskega Sokola so bili bratie: Engelbert Gangl. Julče Novak. Fran Krčnik, pokojni Leopold Pivk lz Idriie ter dr. Ivan KavSč in Ivan Kržišnik iz Žirov. Svojo nalogo so vršili uspešno ter kmalu dvignili žirovske-ga Sokola na vidno mesto med sokolskimi društvi. Na dan 28. junija 1914, ko ie bil. v Sarajevu izvršen atentat le žirovski Sokol razvil svojo zastavo, pod katero ie hotel združiti vso napredno mladino in sokolsko čuteče žirovce. Toda vojna napoved je preprečila zaipočeto delo in Sokolski dom je nekai mesecev zatem postal vojaško skladišče. v katerem so gospodarili madžarski »feldvebeljni«. Po nrevratu se je Sokol z novimi močmi lotil dela. katerega uspehe lioče pokazati ob priliki svoje 20ietnice dne 14. avgusta 1927. Ta dan bo otvori! svoie lastno letno telovadišče. na katerem se bo vršil okrožni zlet obmejnega okrožja Ljubljanske sokolske župe. Vse priprave so v polnem teku in Sokol se z vso vnemo pri. oravija na ta rubilej. Zato upamo, da bo vsa napredna žirovska in okoliška javnost pokazala ob tei priliki svoio naklonjenost hi priznanje sokolskemu dedu s tem, da se prireditve v Srn večjem številu udeleži ter tako društvu pomore do lepega moralnega in gmotnega uspeha.
Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
J. O. Curwood:
20
preganjana žena
Roman.
»Nisem vas hotel buditi, dokler ni zajtrk gotov,« se je izprego-voril, ko je prenehal z žvižganjem. »Cul sem vas, kako ste vzdihovali, Stevens. Gotovo ste slabo prebili noč. In mali tudi ni spal. Zato mislim, da ste vstali prezgodaj. Danes imam veliko posla; pred vsem bi pa rad potegnil Curlyja Rogerja s postelje, da nama proda svojo čredo tovornih konj. Veste li, kje je kava? Jaz ne vem.«
Stevens je obstal pri njem.
»Cujte, Aldous, menda ne mislite zares, kar ste mi rekli snoči, kaj? Saj ni mogoče, da bi mislili resno.«
»Vraga, kakopak! Ali ne razumete čiste angleščine, Stevens? Prav kakor da ne verujete človeku, da je gentlemen. Kupite to čredo — zakaj pa ne? Danes bi kupil dvajset čred — tako krasno mi je pri duši, Stevens!«
Stevens se je nasmehnil, prvič po osem in štiridesetih urah.
»Vpraševal sem se, ali ne sanjam,« je dejal. »Nekdaj, pred mnogimi leti, je bilo tudi meni tako lepo pri duši, kakor je danes vam.<
S to skrivnostno opazko je odšel po kavo.
Aldous je čez minuto vzdignil glavo in je zagledal dečka, ki se je zaspano vlekel iz vigvama. Kar ganljivo je bilo pomisliti, da na tej sliki nedostaja matere; razumel je, kaj je hotel Stevens reči.
Čez uro, ko so pozaitrkali, sta se odpravila h Curlyju. Ko sta prišla tja, si je Curly baš obuval čižme, med tem ko je žena v kuhinji pekla neizogibno slanino.
»Slišim, da imate nekakšne konje na prodaj, Curly> je rekel Aldous.
»Imam jih.«
»Koliko?«
»Devet in dvajset ali osem in dvajset, nemara da jih je samo sedem in dvajset.<
»Kaj stanejo?«
Curly je pogledal od napornega dela, ki ga je imel z obuvanjem drugega čižma.
»Ali ste kupec zanje, ali vprašujete samo tako?«
»Kupiti jih mislim in mudi se mi... Koliko zahtevate za vsakega?«
»Šestdeset — ali šestde..
»Plačam vam osem in dvajset konj po šestdeset dolarjev, to je, za vsakega točno deset dolarjev več, nego so vredni,« ga ie prekinil Aldous, ki je že izvlekel knjižico s čeki in nalivno pero. »Velja?«
Curly, nekam presenečen po tej naglici, je odprl usia in izbulii!
oči.
»Velja?« je ponovil Aldous. »Vštevši odeie, sedla, tovorna sedla in ponjave?«
Curly je pritrdil, gledaje zdai Aldousa zdaj Stevensa, kakor bi ju vpraševal, ali ne gre vendarle za dovtip.
»Velja,« je rekel naposled.
Aldous mu je pomolil ček za šestnajst sto osemdeset dolarjev.
»Napravite prodajno listino na Stevensovo ime,« je deial. »Jaz plačam zanj, a konji bodo njegovi. In čujte, Curly: kupim jih le s pogojem, da živa duša ne zve, kdo jih je plačal. Ali ste mi porok tega?«
Curly je radostno obračal ček.
»Dajte mi sveto pismo,« je rekel; »če treba prisežem, da jih je plačal Stevens! Dam vam besedo angleškega gentlemana!«
Brez kake nadaljne opazke je Aldous odprl vrata kolibe in ..e odšel, pustivši Stevensa prav tako osuplega kakor malega Angleža, kateremu ie bil vzdel ime Curly zato, ker ni ime! vobče nikakib las.
Aldous je šel naipreje na postajo, da bi zvedel, kaj je zadržalo vlak, da ni mogel v Tete Jaune. Dognal je, da se je utrgai zemeljski plaz, ki je zasul del proge s peskom in kamenjem. Kakih sto mož jo je odkopavalo in verjetno je bilo, da bodo okoli poldne gotovi. Nadzornik oddelka, ki se je vrnil z brzojavkami, je povedal, da je o polnoči nekaj mož spravljalo Ouadovo drezino preko zasipa.
Sedem je bila ura, ko se je Aldous odpravil v Miette. Mislil ie, da bo Jana tam. V tem letnem času so zajtrkovali pri Ottovih ob ra:-,: zori in zdaj je solnce že pol ure ozarjalo vrh Pyramid Mountaina. Komaj je čakal, da bi ji mogel povedati, kaj je zvedel od Kellerja. In s tihim nasmeškom si je priznal, kako blazno koprni po tem. da bi jo videl.
K Ottovim je zahajal ali zelo zgodaj zjutraj ali pa zvečer o somraku. Pogosto je stal pri rdeče in belo progastem stanovanjskem šotoru in neopazen prisluškoval. V notranjosti šotora je bilo vselej živo. Zvečer je bilo tam prasketanje ognja in svetloba luči, srečni smeh dobrosrčne Skotke in ljubeče nagajanje njenega »silnega, skalnega moža«, ki je bolj nalikoval razbojniku nego najsrečnejšemu in najzadovoljneišemu soprogu v vsem pogorju — najsrečnejšemu le v tgliko ne, v kolikor je šlo za njegovega brata Clossa. ki ie b:i z kdo ve kakšno neznano strategijo pripravil milo in aristokratsko ženico do tega, da se je zagledala v njegov pošteni obraz, kakor da ie najlepši in najzalši na svetu. Tisto jutro je stopal Aldous po vijugasti stezi, ki se je končavala za šotorom. Od nikoder ni bilo slišati glasu. Ko pa je napravil še nekaj korakov, se ie pred njim razgrnil prizor, ki ga je zadržal na mestu in mu je razširil srce.
Naročilo, in, ura. dopise.. tičoG4,st. malih, oglasov, jt, poslati' na. Oglasni od, daUk -Jutra,', LuNiarui,. "PrtJtnLoua^TaL št.	MaUvglasi		V j t, prtsicjbuiA jo, vposLa, ti oban&sn, i naročilom,, si, -cat n, oglasu oa. prvobčuo Ctkovns, račun, pošbn. kra. nibucs fjithljnna.št n&42
JLalt, oglasi,, ii,sluiijo u posrvdoucdnA ul- rocijaL rm, ruuTLcnA, občinstvaiuaka, bastuLa, ^opar-.— Najmanjši zJLasak. Vin, 5 -. Vrietojbisva, za, šifro Vin,3-.		t&tulut,, doptsovran^a ui, oglasi, trgovskega, ah, 1 rvhlajtuuL^o, značaja,: vsaka btstdas Vun, rw. - ffaj- I manjši znss&k Via. to- Vristojbuia za. šijro V m, 5- |	
JM^rna
DPS+ia
Motorno kolo
mamke «Dong!as», v telo dobrem slaE;n. lipe 24. prodam caradi bolem: ia Din. Ponudbe na ogl. oddelek «Jntra» pod šifro •DoagUs žt. 15» do 30 jol 1927. Za odgovor tnamko za 1 Din.	217K
Avto
novejšega tipa, bolj majhen. "z elektr. razsvetljavo, najraje takse prostega kupim. Ponudbe z natančnim opisom ter ceno na oglas, oddelek «Jntra> pod šifro «Auto>.	21* <5
Motorno kolo
«Puch», S y» HPj s prestavami. poceni proda Flor-;ančič. Karlovska c. 22.
21788
Knji&e
Knjige
lurli rabljene: Trije mušketirji. Dvajset let pozneje in De?et let pozneje, knpi JngOFlo-ranika knjigarna t Ljubljani.	21766
Brivca
kateri reflektira na letno ^Tjžbo. sprejmem z 2S. julijem. Zmožen mora biti -:ov. ali hrr. in nemškega jezika. Ponudbe na naslov: Drago P. i e d 1. Maribor, Aleksandrova cesta 21.
21753
Vrtnar, pomočnika
veščega v gojenju cvetlic, zelenjave in sadnega drevja. išče večja tvrdka. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevkov na oglasni oddelek .Jutra, pod »Vrtnarski po-jncinik».	21632
Hišnika
s kavcijo 13—20.000 Din, ki bi opravljal tudi službo skladiščnika proti posebni plači, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Skladiščnik«.
. 21S11
15—16letno dekle
iz poštene hiše sprejmem kot varuhinjo k otroka
s 1. avgustom 10e7. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*.	21776
S*
Mi
Brivskega
pomočnika
dobrega, prostega vojalči-re, snrejme takoj F. I^es-j*k. Slov. Bistrica. 21634
Perfektno kuharico
popolnoma samostojno in zanesljivo. k: ee spozna tu-<;i v bolniški kuhinji in bi radi bolezni cospe event.
:rav]jala rudi posel go-srx>dinje, inteligentno — sprejmem proti dobri plači takoj a?i v kratkem. Vprašati t Vegovi ulici It. 2/L, desno. Dopoldan do 11. ure, popoldan pa do 4. ure.
215S8
Potnika
•-•r?em verziranega. treznega in zanesljivega, kateri že potuje v kaki drugi stroki in ki bi prevzel v prodajo domače pletene izdelke. sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe r.a oela«. oddelek •Jutra* pod cVerziran r>ot-nik».	2i739
Učenca
:aTeiigeutnega, § predpisano šolsko izobrazbo, sprejme delikatesna in špecerijska rjrovina Fr. Kham. Ljubljana.	21807
Elektromonteria
samost^jneca. sprejmemo. — Ponudbe z zahtevo plač« ra Vojnovič i CieM Ljubljana-Vič.	21799
Prodajalko
fj*-cerijske stroke sprejmem v stalno službo * dobrim zaslužkom _ in hrano in stanovanjem i i^i Ponudbe s sliko na o-asni oddelek cjutra» pod • Prodajalko — 5tah:0^-61
Agilne zastopnike
za prodajo vrednostnih papirjev in srečk iščemo proti dobri nagradi. Ponudbe pod znaSko »Posebna remu-neracija* na oglasni oddelek c Jutna >	21741
Pletilja
prejme delo na dom. Ka-slov pove oglasni oddelek «Jutra».	21782
Prodajalka
izvežbama v trgovini mešanega blaga, želi službe. — Cenjene ponudbe na oglat oddelek « Jutra* pod šifro •Poštena 22».	21732
Postrežtrica
mlada in močna, vajena vsakega dela. i&č« zaposle-nja pri družinah ali uradih za par ur dnevno. Naslov prosim poslati na oglasni oddelek c Jutra* pod šifro •Pridne roke*.	21630
LZk. domačega
učitelja
gre abiturijent realke v Ljubljano, Zagreb ali Beograd. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 21757
Gospodična
iz boljše druSne. ki ima veselje in ljubezen do otrok, išče službo vzgojiteljice, r katerem poslu je Se bila. Vetča tudi šivanja. Cenj. ponudbe na podružnico «Jutra> v Mariboru pod •Vzgojiteljica*.	21817
Šofer - mehanik
želi premeniti službo. n.D trezen, zanesljiv, z večletno prakso in dobrimi izpričevali ter priporočili, želi premeniti službo. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro «R. D.»
21787
Za Sirovi lan
ca. 10 vagonov, želim plačila zmožnega odjemalca. Ponudbe do SO. t. m. z navedbo najvišje cene na oglasni oddelek •Jutra* pod značko •Lan*.	21647

Kolesaril!
Dvofcolesa ? sem telo pa-Ha Pneumatike Micbelin. Dun-lop Ceniki fianko Prodaja na obroke F Batjel. Ljub-liana Karlovska cesta 4 159
Mamice!
^ otroškiti vozičkov raznih vzor •"v prav po-enj napro-iaj v tovarni Tribuna, LjuMjana fciariovska e 4 159
Kočijo
lahko, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru Naslov pove oglas, oddelek •Jutra*.	21559-a
Spalnico
moderno in elegantno, v eksotičnem furnirju in najfinejše mizarsko delo, še nerabljeno, prodam za Din 14.000. Naslov pove oglas oddelek «Jutra*.' 21800
Švalnj stroj
«Singer>. skoraj nov, po-globljiv, s 5 predali, zelo ugodno prodam. Na ogled dopoldne na Goeposvet=ki resti S; TI. levo. 21796
Vpokojenec
50 rc invalid s sodno pisarniškim in zemljeknjižnim izpitom, zmožen slovenskega, hrvatskega, nemškega in madžarskega jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe v pisarni, kot skladiščnik, inkasant ali nadzornik delavcev. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod značko •Vpokojenec 10».	21810
Mladenka
stara 15 let, želi vstopiti ot učenka v mešano ali modno trgovino z oskrbo v hiši. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 21209
Šivilja
kot pomočnica želi službo v modnem salonu v mestu — Ponudbe na podružnico •Jutra* v Celja pod šifro •Pomočnica*.	21775
Šofer
izučen ključavničar-strugar. -č? službo. Naslov v ogl. oddelku «Juira». 21302
Dimnikar, pomočnik
išče službe. Več pove Ivan Dodič, Kranj št. 170.
21675
Pohištvo
dobro ohranjeno, prodam. Na ogled od 7. ure zvečer naprej v Sp. Šiški. Gasilska cesta S.	21774
Kostanjevega lesa
taninskega. za sukcesivno dobavo 20 vagonov prodam. Kupci z navedbo najvišje cene franko varon fnrora Novo mesto—Ljubljana') naj pošljejo cenjene ponudbe do 27 t. m. na orlasni oddelek »Jutra* pod značko «Taninski les*.
21646
Šivalni stroj
pogrezljrvi — dobro oh rani en. poceni naprodaj. Naslov pove oglasni odd^lpk «Jutra». *	' 21763
Lepega bukovja
prvovrstnega prodam na korenu večjo množino. — Šivava do žel^znire samo S km. Cena po dorovorn. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	21763
Zlata avba
krasna, «ror»m*ka. nanrrv-5 t« i za 2Twvi Din. Na «£rled pri gdč. Eberl*. modistinn v Ljubljani. ŠeienburT>-»-* "	21789
NE REKLAMA
terrrveč kvaliteta je prinesla svetovni sloves vkuhovalnlm čašam znamke
,,W E C K"
Zato zahtevajte pri vašem trgovcu VVecka Zratno znižanje cen! Tovarniška zaloga Krekov trg 10,1 pri tv FRLCTUS. Ljub Uana	" i5S-a
Kupim
Železen štedilnik
kupim. Naslov pove oglas, oddelek cjutra* 21722
Železen štedilnik
dobro ohranjen, večji, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro « Vižmarje*.	21729
Dieselmotor
dobro..ohranjen. 4—6 K. S. b transmisijo kupim takoj. Ponudbe z najnižjo ceno na naslov: Franc Podkriž-nik, Kalše - Slov. Bistrica.
21803
Rabljen stroj
za izdelavo sodavice in po-kaiic, z vsem potrebnim inventarjem kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod <P. P.» 21779
Oficirsko uniformo
dobro ohranjeno, kupim Ponudbe na oelas. oddelek •Jutra* pod •Rezerniik*.
21784
Trgovino
z mešanim blagom, s pripadajočim stanovanjem in pritiklinami. v večjem kraju na Dolenjskem oddam v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pon •Trgovina 10»	21701
Branjerijo
na deželi vzamem v najem Razpolagom s 35.000 Din kapitala. Naslov v oda«, oddelku «Jutra». 21818
Pekarijo
dobro idočo. z inventarjem oddam s 1. avgustom sredi mesta, na prometnem kraju radi bolezni. — Dopise na oglasni oddelek •Jutra* pod •15.000 Din odstopnine»
21805
Trgovino
? mešanim blagom radi bolezni prodam. — Isto tam :>ddam prostore za stano-anje in prostore za pove-anje trgovine. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra> 21759
Papirnica
in knjigarna
čez 70 let obstoječa, dobro vpeljana, v večjem kraju 'rratske. blzu Slovenije — adi smrti gospodarja zelo rodno nap-odaj Sedanji -'ovodja (Slovenec^ cprej-tudi družabnika ali dru-žabniro s kapitalom 'četudi nestrokovnjak"! za ev skupen prevzem trgovine. Zelo velk zaslužek in lepa bodočnost zajamčena Ponudbe prosim z navedbo kapitala ter dmeih okoinosti na osrlasn: oddelek cjutra* r*od šifro •! S N * 21781
v
Maline
kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana — Knezova ulira 21727
redovalec'
»»
Realitetna pisarna
dražba < o t
Sv. Petra c. štev. 18
odda sledeča stanovanja:
ENOSOBNO v šentjakobskem okraju. Din 100; odstopnina 2000 Din;
.NOSOBNO v Vodmatu-za 400 Din:
EKOSOBNO v Rožni dolini za 230 Din, proti predpla^ čilu:
TKISOBNO, Bežigrad, kopalnica. kabinet, moderno, 1SOO Din — vselitev novembra;
DVOSOBNO na Dunajski c„ kabinet, vrt, 950 Din — za november;
DVOSOBNO na Glincah — pritiklihe. vrt. "00 Din:
DVOSOBNO v Boici dolini. vrt. vselitev takoj — 600 Din:
DVOSOBNO v Rožni do& ni, vselitev avgusta — 700 Din:
3 DVOSOBNA ta Kodelje-ven po 700 Din:
2	DVOSOBNI v Zeleni jami. vrt. 7{i0 Din:
3	DVOSOBNA na Glincah, vrt. no 500 Din:
TRISOBNO, kabinet, kopalnica. moderno — ožji center, 2500 Din. 21S04
'j »14
Sobo
a eno ali osebi oddam Vaslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	21584
Sobo z 2 posteljama
•lektr razsvetljavo, posebnim vhodom in hrano po -ni oddam na Sv Jakoba rgu št 5	21651
2 opremljeni sobi
s souporabo kuhinje oddam takoj po zmerni ceni Naslov v oglasnem odde'ku •Jutra*.	216®
Opremljeno sobo
vhodom iz stopnic oddam rtslov v oglasnem oddelku Jutra*.	21801
Majhno sobico
oddam v sredini mesta. —-Naslov pove oglas, oddelek •Jutra*.	~	21645
Podstrešno sobo
snažno, oddam za 100 Din mesečno. Naslov v ozias. oddelku »Jutra*. 21812
Veliko sobo
z 2 posteljama, v Trnovem oddam 2 go=podoma. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	21S14
Opremljeno sobo
z elektr. lučjo in posebnim '-ho-iom oddam takoj.- — Istotam naprodai nasioniač (Foutuil). Resi jeva c. 30.
21793
Klavir
Tlugel. krasnega glasu — ohranjen kakor nov. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 21816
Iščem stanovanje
2—3 sob, mirno, udobno, ne preveč oddaljeno od središča, za 1. september ali preje. Ponudbe pod «Septem-ber» na upravo lista.

Mlad obrtnik
:šč-e 15.000 Din posojila za dobo enega leta., proti sigurnem jamstvuter visokim obrastim. Ponudbe na oglasni oddeOek cjutra> pod značko «15.000 taioj».
21773
Molzna koza
točeni naprodaj v Zeleni jami št. 215.	21792
Angora mačko
-po, 4 mesece staro, pro-am. Naslov . pove oglasni lelek <Jutra>. 21795
TIH
«Aldous 11»
5.poznava se po 7. uri zvečer — dan, kraj in kako
določite Vi.	21790
Dopisnike
izvežbane išče informacijski zavod za mesto in deželo. Ponudbe na poštni predal 183. Ljubljana.
21764
«Kremen»
Pismo prepozno Pridite v ponedeljek ob 7. uri na določeno mesto. 21791
V oglasnem oddelku « Jutra »
je dvigniti sledeča pisma:
Avto 517. A. K . Duševni prijatelj 30. Dogovor Dobro ohranjeno 603. Edor 35. Feliz I. Foto. Gotov zaslužek. Gospodična. Gospodar. Galanterija Hotelska sobarica. Harlev 1927. Import. J. O. 28^4. Jamstvo 86, J. R. I. M.. Inštruktor. Jesen 216. Koleri j a 1927. Karikatura L štefi Librič. Ljubljana. Lepa prilika 26. Le.=na industrija. Lep zaslužek. Lokal 874. Lepa obrt. Mirna 10. Mira. Marljiva 9. M. P 13, M O., Mlin. Napreden, Natakarica 21. Noša. Nives. Nemško in slovensko. Odmev 10, 0 M . Podje-pa. Peč - opeka. Pisarna, Patent-Mas^enartikel. Prometna točka 56. Poštena Pomočnik in vajenec, R. S.. Restavracija 83. Sameva. Stanovanje 6, Solnčna. Soldien. Srce za zvestobo. September. Stalen, S.. Sobarica. Solnčni žarek, Suho stanovanje. Šofer, Št. Peter. Takoj 11, Trgovina 64. Takoj 41. Turistka M. Takoj 658. Tiha sreča 16. Uspeh zajamčen. Ugodna prilika 211. Vila 94. Veleposestvo. Večletna praksa 110. Vižmarje. Vestna in poštena. Vodna moč. Zanesljiv 1927. Zmožnost 216. Zračno stanovanje. Zmožen, Zelezninar. Žagar, št. 40, 711, 18.601. 444. 1000. 290.000. 16.800. 19.881 478, 54.321. 2306. 20.461, 400.000, 30—40. 21.378. 101. 19019. 124. — Brez doka-zilnega listka pisem ne izročamo. Tak&a za dopise, ki se ne nanašajo na oglase znaša 2 Din.
MALINE
kupuje Lovro Sebenik L u^Hana
Knezova ulica (Sd Šiška)
MALINE
-109
kupuje vsako množino tudi cele vagone
tvrdka ,.ALEO" družba z o. z. odJeiek brezalKobolne pijače Ljubljana Kolizej.
r
Predno gradite
VODNO KOLO
ali
VODNO MOČ
Zahtevajte ponudbe za
TURBINE
pri F. a SCHNEITER,
Škotja Loka podjetje za gradbo vodnih turbin
Vila Pod Rožnikom
iz proste roke naorodai.
Pojasnila daje lastnik r EDVARO FANTINI, Ljubljana,
£>0(1 Rožn kom <Vt a Carmen).	8216
globok: žalosti naznanjamo, <3a je gospod
Joško Sever
lastnik informacijske pisarne,
danes zjutraj nenadoma preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika bo 22. julija 1927 ob 3. uri popoldne
iz mrtvašnice pri Sv. Krištoiu.
Ljubljana, dne 21. julija 1927. Žalujoča vdova in otroci.

Noč in dan ne morete stražiti vrat svoje omare za obleko-FLIT-u pa je to mogoče.
Poprašite vso svojo obleko s FLIT-om, ravnotako svoje kočube, posteljne in volnene odeje, preproge in tapetovano pohištvo Ne pozabite gub in robov.
Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov
FLIT ne zapušča niti na naj-nežneišem blagu nikakih madežev Poprašite vrat svoje omare za obleko FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke
muhe. komore, mole. mravje, stenice. Ščurke
ztvvi t rrfft ratr'
m ln io i
Zahvala.
Za mnogostrarsko izkazsno nam sočtt e povodom :imrii nase nepozabne matere, stare matere in tašče, goi-pe
Marije Zorko
ta pekion.eno prelepo cvetje n \ence kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo na njeni posiedTi poti. se vsem prav iskreno za .va ju emo.
Pcesbej nas veže dožnost zahvaliti se na«emu pre.' ospodu žuDniku Ivanu Altu za nam zkaza.io požit.oval ost ter tuk. pevskemu zboru
Sv. Andraž v SI. Goricah, dne 17. julija 1927.
Žalujoči ostali.
I
FLIT POKONČAVA MOLE
FLIT uničuje stenice, ščurke in mravlje.
On prodre v odprtine in razpoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca.
Uničite vse hišne insekte
FLIT je sad mnogoletnih poskusov znanih raziskovalcev žuželk in kemikov. FLIT človeškemu zdravju nikakor ne škoduje. FLIT je izpodrinil stare metode, ker naglo in sigurno uničuje žuželke vseb vrst.
Kupite šedanes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod.
Prodaje v Jugoslaviji jedino:
Standard Oil Company of Jugoslavia
Šivalni stroji I
Izborna konstrukcija in elegantne izvršite« iz lastne tovarne.
15 letna garancija.
\ ezenje se poučuje pri nakupu brezplačno
Pisalni stroji «Adler».
Kolesa iz prvih tovarn .Durkopp« cKayser», «Styria» «Waffenrad> (Orožno koio). —
P:eclm stroj? vedno s zalogi. 1'osamezni deli kole- tn ši»alnib strojev — Daje se tudi oa obroke. — Cenik) zastonj io (račko	32 L
Ljubljana. Gosposvetska cesta 2
Urejuje dr. Josip Bim. Izdaj* za Konzorcij cJotru Adoil Ribnik«*, Ta, Narodno tiskamo dd. kot tisksmarjs Fzaa Jezeršek. Z« taserau. .u je odgovor« Alojzij Novak. V« * Ljubljani.