List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote Joliet, Illinois, IS , maja 190© Letnik XVII 10,000 OSEB UTONILO. 23 številka najvega župnijska GOLA NA SVETU. Nadškof Quigley najslovesneje posvetil poljsko šolo sv. Stanislava v Chicagi, 111. * IZREDNA ČAST ZA POLJAKE. podpredsednik Fairbanks govoril o socializmu, nadškof o Prusih. Chicago, 111., 11. maja. — Poljska katoliška župnijska šola sv. Stanislava, največja v Združenih državah in morda na svetu, je bila včeraj posvečena po prem. nadškofu Quigley, ob navzočnosti g. Fairbanksa, podpredsednika Združenih držav, in ob udeležbi 20,000 do 30,000 župljanov v 16. wardi. Ogromna stavba je bila pravkar dovršena ter leži ob Noble in Bradley cestah. Nova šola je namenjena za 4,500 otrok. Zgrajena je varno proti ognju, iz rjave zgoščene opeke in stane $450,000. Šolske učiteljice, po številu 100, so nune in so pod vodstvom preč. g. Gordona. Župnija je najvecja v Združenih državah in je matica vseh poljskih župnij v mestu. Njena zemljiška lastnina, vštevši cerkev, šolo, župnišče in licej, je vredna $1,250,000. Podpredsednik Chas. Warren Fairbanks je bil častni gost pri posvečenju, ki je bila največja verska in narodna slavnost ameriških Poljakov, kar se jih je kdaj vršilo v tej' deželi. Nadškof Quigley, ob asistenci škofa Muldoona in nadškofijskega kancelar-ja Edwarda M. Dunne, je vodil verske obrede, ki so sledili paradi župnijskih društev od Auditorium An-nexa v katedralo in do župnijske šole. Posvečenju je sledil banket, pri katerem je bil podpredsednik Fairbanks glavni govornik. V svojem nagovoru je zavračal zahtevo predsednika Roosevelta, ki se je bil obrnil na kongres za štiri nove bojne ladje. Fairbanks je rekel, da bi se moral ta denar rajši uporabiti za šole. Rekel je med drugim: “Proti svojemu običaju sem sprejel povabilo, da se udeležim posvečenja te ogromne šole. Velike krščanske cerkve razširjajo svojo moč. Nikdar niso bile odločnejše preganjati greh iz sveta, niti niso mogočneje vplivale na našo prosveto, nego dandanes. Poslopje, ki je bilo danes posvečeno, je samo eden izmed številnih dokazov o prizadevanju ene od velikih krščanskih cerkva, prispevati k zboljšavi in povzdigi človeštva... Ogromne katedrale, cerkve, njihovi misijoni in bolnišnice ter raznotere šole, ki jih nahajamo v vsakem mestu, dokazujejo, da se človeštvo boljša.” Potem je podpredsednik prešel na Rooseveltove bojne ladije, nakar je nadaljeval: “Krščanska omika polaga temelj domače in mednarodne miroljubnosti in kmalu zavlada človeški razum namesto meča. Učite novi zarod o nevarnosti osredotočenja o-blasti. Učite mladež, da mora vlada ostati v tesni zvezi z ljudstvom, kajti oblast v rokah ljudstva' se ne bo zlorabljala. Učite novi zarod o pogubnih učinkih socializma. Pronaganda se razširja, učiti njegove takozvane kreposti ali čednosti. Socializem znižava, namesto da bi zvišaval. Nasproten je celemu namenu republikanske vlade. Socializem je protidružaben in sovražen velenadarjenosti, sposobnosti in varčnosti. To deželo so posvetili naši dedi razvitku moških in žensk, ki imajo možgane in srce in dušo. Vzemite moškim in ženskam vzpodbudno podjetnost posameznika, pa bo obrtni in politični napredek pri koncu. Čast gre katoliški cerkvi, da ne sočuvstvuje s socializmom.” Potem je podpredsednik označil anarhizem kot neameriški in nekrščanski izrastek, presajen na ameriško zemljo, ki ga treba v cerkvi in šoli in vsepovsod pobijati in iztrebljati, nakar je primerno zaključil svoj govor ob gromkem ploskanju poslušalcev. Nadškofov govor. Nadškof '"'uigley je izjavil, da mu je čitanje poljske zgodovine, še predno je videl kacega Poljaka, rodilo njegovo ljubezen in sočutje s poljskim ljudstvom ter ga navdušilo za borbo in smrt v prid njegove stvari. Do hrupnega navdušenja je nadškof pripravil poslušalce, ko ie nadaljujoč britko zavračal sedanjo politiko pruske vlade na Poljskem in nujno zahteval posredovanje Združenih držav. (Radi pomanjkanja prostora priobčimo krasni nadškofov govor prihodnjič. Op. por.) Anarhist— milijonar. New York, 10. maja. — Dognalo se je, da je pravi vodja anarhitiškega gibanja v severni Ameriki John Hunter, ki ima za ženo večkratno milijo-riarko Karolino, hčer člana nekega tru sta, Phelps Stockesa. Hunter podpira Studi ostale anarhiste v ‘Evropi, s katerimi je v živahni zvezi. / ŠKOF HORSTMANN MRTEV. Clevelandski prelat preminul vsled usodne srčne hibe nenadoma. Canton, O., 13. maja. — Škof Ignatius F. Horstmann, glavar katoliške škofije clevelandske, je nocoj umrl tu za srčno hibo. Ko je ravno opravil sv. mašo v cerkvi sv. Ivana, ga je srčni mrtvoud vprvič napadel. Bil je zopet oživljen, a drugi napad je bil usoden. Right Rev. Ignatius Horstmann je bil tretji škof clevelandski. Rojen je bil v Philadelphiji leta 1840. Poslan je bil leta 1860. v ameriški college v Rim, kjer se je najbolj odlikoval med dijaki in je bil posvečen v duhovnika leta 1865. po kardinalu Patrizzi. Potem je postal profesor v škofijskem semenišču sv. Karola Bartolo-meja blizu Philadelphije in v novem semenišču v Overbrooku, Pa. Škof Muldoon. Washington, 9. maja. — Papežev odposlanec tukaj, Msgr. Diomede Fal-conio, je naznanil, da je pomožni škof Muldoon v Chicagi priporočen za škofijsko stolico škofije Rockford, 111. Njegovo ime je bilo poslano v Rim, a papež še ni odločil v tej stvari. 100 let star duhovnik. Chicago, 111., 10. maja. — Tukaj živi pod h. št. 193 na Thirty-ninth cesti Rev. Jeremiah Moynihan, ki je te dni obhajal svoj 100. rojstni dan. Starček je še čvrst in vesel življenja. Iz zgodovine katoliške cerkve v Ameriki ve mnogo povedati, česar ni poleg njega nihče drug doživel. Upa, da ga Bog ne pokliče še tako kmalu k sebi. 15,000 premogarjev spet dela. Duquoin, 111., 12. maja. — Petnajst tisoč premogarjev po vseh premogovnikih v južnem delu države Illinois se je danes spet vrnilo na delo po šest-tedenskem praznovanju. Poprave se vrše v več velikih premogovnikih, ven dar je pričakovati, da vsi rudniki zaposlujejo prihodnji ponedeljek. Zopetno delo so premogarji splošno pozdravljali v tem okraju in vriskali, ko so piščali klicale k delu davi. Vkljub bližnji poletni dobi pričakujejo krajevni operatorji, da se bo stalno delalo več mesecev, ker je vknji-ženih mnogo večjih naročil iz St. Louisa in Chicage. Tudi mgoge železnice obnavljajo svoje naročilne pogodbe, ker je zaloga, nagromadena pred šestimi tedni, pošla. 17,000 premogarjev ostavi delo. Terre Haute, Ind., 12. maja. — Premogarji in operatorji v državi Indiana so se danes razšli, ne da bi se mogli sporazumeti, dasi se je skupen odbor skoro vsak dan izza dne 3. marca trudil doseči plačilno pogodbo. Sedemnajst tisoč mož bo ostavilo delo v četrtek. Spet delo v rudnikih. Springfield, 111., 11. maja. — V vseh premogovih rudnikih države Illinois so danes zopet začeli z delom, ko so počivali šest tednov. Zadnjo ponudbo rudniških posestnikov so premogarji v praglasovanju sprejeli z 21,107 proti 19,146 glasom. Premogarska usoda. Wilkesbarre, Pa., 12. maja. — Sedem premogarjev je bilo na mestu usmrčenih in nad dvanajst ranjenih danes popoludne'vsled eksplozije v Mt. Mount Lookout Colliery, ki pripada Temple Coal & Iron-kompaniji v Wyomingu, tu blizu. Eksplozija se je pripetila 600 čevljev pod zemljo in 1,800 čevljev od pre-duha, ki drži do izhoda. Davi pred delom so v rudniku opazili ogenj in foreman z več delavci je šel gasit. In med gašenjem se je pripetila eksplozija nabranega plina. Pretres so občutili na površju in poslali reševalcev v rudnik. Ti so še trudili do polde-vetih zvečer, predno so spravili vse ponesrečence na dan. Štrajk končan. Springfield, 111., 10. maja. — Štrajk zidarskih mizarjev, ki so nedavno o-stavili delo, da izsilijo zvišanje plače od 40 na 50c na uro, je končan. Štraj-karji so se izrekli pripravljene, spet pričeti' z delom po plačilni lestvici, ki so jo ponudili delodajalci in ki določa 42j4c na uro. Dogovor pa sž ne tiče stražnikov, ki nadalje štrajkajo. Francija izumira. Pariz, 12. maja. — Statistika zadnjega leta kaže znatno manjšanje fran coskega prebivalstva. Število smrtnih slučajev leta 1907. je znašalo okoli 793.000, število rojstev pa samo okoli 774.000. TORNADO NAPRAVIL VELIKO ŠKODO. Po Nebraski in sosednih državah je razmetaval farme in razdejal več mestec. I ČLOVEŠKIH ŽRTEV MNOGO. Najhuje prizadeti kraji so: Gilliam, La., Louisville in Richfield. Omaha, Nebr., 12. maja. — O štirinajstih osebah je dognano, da so bile usmrčene in najmanj dvajset je bilo ranjenih po tornadu, ki je pridivjal čez severni del Sarpy countyja ob 5. uri danes popoludne. V Bellevue so bila College-poslopja močno poškodovana in več oseb je bilo ranjenih. Vihar je dirjal čez mesta Louisville, Richfield in Springfield, kjer je napravil največjo škodo. Tornado je bil najhujši, kar jih je kdaj obiskalo vzhodno Nebrasko. Na šolskih poslopjih v Bellevue napravlje na škoda znaša najmanj $50,000. Vsi konji v šolskih hlevih so bili usmrčeni. Ko je tornado privršal v Richfield je farmo Gus Deaderjevo popolnoma razdejal in vso njegovo živino usmrtil, istotako njegovega 14 letnega sina. Tudi vsa poslopja na farmi Edwarda Martina je vihar zrušil in Martin je bil smrtno ranjen. V kraju Richfield so vse hiše razdejane in najmanj osem oseb je usmrčenih. Sedem moških, ki so se zatekli v severno od mesta ležečo peščeno jamo, je bilo na mestu usmrčenih. Dve milji severno od kraja Papil-lion sta se peljala Martin Teith in njegov sin James ob reki Pappio, ko je naenkrat pribesnel tornado in konj se je splašil in je skočil v reko. Oče in sin sta utonila. Škoda je velikanska in znaša samo v nekaterih krajih na stotisoče dolarjev. Moline, 111., 12. maja. — V sosednem kraju Clevelandu je včerajšnji vihar in dež hudo pustošil. 18 šolarjev se je komaj rešilo iz podirajočega se šolskega poslopja. Šest hiš je bilo popolnoma razdejanih, sedem dragih s cerkvijo vred zelo poškodovanih. Nove žrtve viharjev. Little Rock, Ark., 13. maja. — “The Postal Telegraph Co.” tukaj je prejela vest, da je kraj Gilliam, La., razdejan po tornadu in da je polovica prebivalcev ali usmrčenih ali ranjenih. Gilliam je štel do 100 prebivalcev. Des Moines, la., 13. maja. — Ciklon, ki je sinoči besnel čez jugozapadno Iowo, je razdejal mnogoštevilne farme in druga poslopja v okrajih Fremont in Page ter je usmrtil tudi neko žensko. Auburn, Nebr., 13. maja. — Hud vihar je sinoči obiskal kraj Nemaha in popolnoma ali deloma razdejal večje število poslopij. V kupčijskem delu je deset hiš podobnih razvalinam. Tudi v kraju Stella, južno od tu, je napravil piš znatno škodo. Dallas, Tex., 13. maja. — Tornado, ki je razsajal po severnem delu države, je napravil veliko škodo. Samo v Crandallu je razdejal 50 hiš in ranil več oseb. Admiral Evans se poslovil. San Francisco, Cal., 9. maja.—Pod-admiral Evans, ki odloži pomorsko poveljstvo, je bil sinoči na slavnostni večerji, ki mu jo je priredilo mesto v slovo. Navzoči so bili vsi mestni odličnjaki. Admiral Evans je v kratkem govoru izrazil svoje upanje, da bo ameriška mornarica nadalje rastla, tako na številu ladij, kakor na izbornosti poveljnikov. Hotela umoriti predsednika. Louisville, Ky., 12. maja. — Tu je bila sinoči prijeta neka ženska, ki pravi, da ji je naročeno, umoriti predsednika Roosevelta. Hotela je ravno stopiti na vlak v Washington, ko je bila aretirana. Na policijski postaji je povedala, da se piše Carrie Ade in da je doma v New Rochelle, N. Y. Povprašali so brzojavno po nji tamkaj in iz^ vedeli, da tam ni znana. Bržkone je blazna. Vas vpepeljena. Deadwood, S. D., 11. maja. — Mali kraj Čamp Creek, ležeč ob reki Mis-souri, je bil pred dvema dnema vpepe-ljen. Škoda znaša $200,000. Kraj je bil važno tržišče za veliko ozemlje. Prebivalstvo je znašalo kacih 400 duš. Srbski kralj v Petrogradu. Petrograd, 12. maja. — Srbski kralj Peter pride te dni za več tednov v Petrograd. Obisk je baje v zvezi z dogodki na Balkanu ter utegne imeti zelo važne politične posledke. ŠTEVILNO SPREOBRNJENJE. Petdeset duhovnikov episkopalne cerkve preide v katoliško. Philadelphia, Pa., 12. maja. — Petdeset episkopalnih duhovnikov v raznih mestih je dogovorilo gotov dan, ko se odpovedo episkopalstvu in se spreobrnejo v katoliško vero, kakor poroča Rev. Alvah IÏ. Doran, poprej odličen episkopalni duhovnik tega mesta. Deset od teh duhovnikov opravlja svoje službe v Philadelphiji, sedem v New Yorku, osem v Chicagi in šest v Fond du Lac, Wis. Ostali so raztreseni po Združenih državah. To mnogoštevilno spreobrnjenje v katoliško' cerkev je predvsem povzročil sprejem “odprte propovednice”, ki jo zavračajo visoki dostojanstveniki episkopalne cerkve. Father Doran je zvezan s cerkvijo Sv. Trojice, Eleventh in Jackson strs. Spreobrnjen je bil pred osmimi leti. Toliko je tudi znano sedaj, da se vnema za katoličanstvo posebno episkopalni red “Companions of the Holy Savior”, katereniu so pripadali vsi krajevni episkopalci, ki so se spreobrnili. Pravijo, da so duhovniki v tem redu popolnoma sporazumljeni in da so delovali v zvezi s katoliškimi oblastmi veČ prošlih let. Dr. Doran zatrjuje, da se gotovega dne tekom enega meseca spreobrne polsto episkopalnih du hovnikov. » Dr. Doran še ne mara objaviti imen, češ, da je prezgodaj. Vsled sprejetja “odprte propovednice” na generalni konferenci se je predzadnjo nedeljo odpovedal svoji propovednici Rev. Dr. William McGarvey, župnik cerkve sv. Elizabete, in ž njim so jo potegnili trije pomožni duhovniki, Rev. M. L. Cowl, Rev. W. L. • Hayward in Rev. W. H. McClellan. Miroven tempelj. Washington, 11. maja. — Tu je bil danes v navzočnosti predsednika Roosevelta in drugih odličnih oseb položen temeljni kamen k prvemu mednarodnemu mirovnemu, prijateljskemu in trgovinskemu tempeljnu, ki se ima zgraditi kot viden izraz želje 21 ameriških republik, naj ne pride nikdar več do vojne v zapadnem svetu ter naj jo nadomesti gmotno blagostanje, pospeševano po dobrourejeni mednarodni trgovini. Vse te republike so bile zastopane na pomenljivi slovesnosti. Andrew Carnegie je prispeval $1,750,-000 za gradnjo poslopja; a vsaka udeleženih republik bo še posebej prispevala. Taft. Colon, Panama, 12. maja. — Ameriški vojni tajnik Taft se je danes od tukaj vrnil v Združ. države. Šest dni je bival na Istmusu in imel opravka čez glavo. Poučil se je predvsem o mejnem prepiru med Panamo in Co-lumbijo. Cesarjev jubilej. Dunaj, 10. maja. — Vladarji, ki ne bodo mogli osebno častitati našemu vladarju ob šestdesetletnici, bodo ča-stitali po članih rodbine, po posebnih odposlaništv^ih ali pa po svojih diplomatskih zastopnikih. Car odpošlje najbrže kakega velikega kneza, predsednika Fallieresa zastopa poslanik Crozier. Predsednik severoameriških Združenih držav Roosevelt pride drago leto v Evropo, ob kateri priliki se pokloni tudi našemu cesarju. Roosevelt obišče tudi Tirolsko, osobito kraje, kjer se je bojeval Andrej Hofer, ki ga je občudoval že v rani mladosti. Otežkočeno izseljevanje. Budimpešta, 9. maja. — Minister nottanjih zadev Andrassy je danes predložil poslanski zbornici predlogo, o kateri upajo, da bo izseljevanju mladih ljudi iz Ogrskega v Združ. države in drage dežele naredila konec, vsaj deloma. Predloga prepoveduje parobrodarstvenim družbam, ustanavljati v notranji deželi izselitvene a-genture ali vzpodbujati ljudi k izseljevanju drugače nego z lepaki in letaki. Svoje osebno delo morajo ome-jati na Budimpešto in mejne postaje. Nadalje je dražbam prepovedano plačevati svoje agente po višini števila pridobljenih potnikov. Češki rodoljub. Praga, 10. maja. — Josip Hlavka, nedavno umrli češki rodoljub, je zapustil 6,000,000 kron kot “zaklad Josipa, Marije in Zdenka Hlavkovih”. Dohodki te ustanove bodo znašali na leto 200,000 kron. Sedemdeset odstot-l«ov teh obresti^se bo uporabljalo v podpiranje češke znanosti in književnosti ter čeških umetnikov, trideset o4stotkov pa za podporo revnih čeških visokošolcev. ( MORILKA 6UNNESS IMELA POMAGAČE, Oblasti so skoraj uverjene o tem in imajo že dokazov o sokrivcih. SKRIVNOSTNI PISMI NAJDENI. Laporte, Ind., je križem sveta zašlo velo mesto po zloglasni farmi. Laporte, Ind., 13. maja. — Dočim je zgodovina morilke Mrs. Belle Gun-ness in njene morilske farme ostala doslej zapečatena knjiga, je vedno bolj utemeljena sumnja, katera leti na Ray Lämphera kot moža, kateri je morilki pomagal usmrtiti Andrew K. Helgeleina in kateri je potem bržkone zažgal glasovito farmo ter povzroči! smrt morilke in njenih treh otrok. Tozadevni dokazi so se že tako nakopičili, da je stvar zrela za veliko poroto. Ray Lamphere je bil prijet v Pittsburgu, kjer ga tudi želi ondotno sodišče zaradi dvoženstva. Preiskava v strahotni zadevi morilke Gunness se nadaljuje in spravlja še novih stvari na dan. Misel, da je bila morilka v zvezi z ženitnimi posredovalci, da je lože vabila svoje žrtve, se čimdalje bolj utrjuje, odkar je oblast dobila v roke dve pismi, pisani na dan pred us-- hi im ognjem, pa ne še dospeli v roke morilki. Chicažani kar trumoma prihajajo semkaj gledat pogorišče, ki je namah zaslulo po vsem svetu vsled svoje grozne zgodovine. Iz Chicage vozijo semkaj posebni vlaki. Koliko žrtev je našel svoj začasni grob na zloglasni farmi, doslej še ni natanko dognano. Porotne obravnave v tej zadevi odkrijejo še razna grozodejstva. Priseljevanje. New York, 10. maja. — Prvikrat izza več let je priselitev iz Nemčije meseca aprila dosegla priseljenje iz Avstrije in Ogrskega in isto celo presegla za nekaj tucatov. Lanskega aprila je dospelo v newyorsko luko 118,-834 priseljencev. Od teh je bilo 21,-462 iz Ogrskega, 12,448 iz Avstrije in okoli 3000 iz Nemčije. V aprilu t. 1. je dospelo sem 29,007 priseljencev. Od teh je bilo 1940 iz Avstrije, 1980 iz Ogrskega in 1989 iz Nemčije. Iz Italije je prišlo v aprilu t. 1. 6119 priseljencev, iz Rusije 4837, iz Švice 309, iz Anglije 2352, iz Irskega 2675 priseljencev. Od priseljencev v prošlem mesecu je bilo 2925 poprej v Združ. državah 13,335 jih je plačalo prevožnjo iz svojega žepa in za 11,277 os^b so plačali prevoznino sorodniki, dc rim za 395 drugi. K sorodnikom je šlo v aprilu t. !. 23,769 priseljencev, k prijateljem 3928 in 1310 priseliencev ni imelo niti sorodnikov niti prijateljev v Združ. državah. Čuden dogodek. New York, 10. maja. — Holandski parnik “Ocean” se je nedavno peljal iz Rotterdama v Philadelphijo. Ko je bil parnik okoli 200 milj oddaljen od ameriškega pristanišča, padel je poleg njega v morje meteor, ki je moral tehtati mnogo ton. Meteor je morje tako razburkal, da so valovi skakali čez ladjo. Iz vode pa so sikali celi oblaki plinov, tako gosto, da se je moralo moštvo umakniti s krova. Šele čez četrt ure so se upali iz notranjih prostorov ladje. Krov je bil pokrit z rjavim prahom. Kmalu nato se je vsula cela toča žarečih meteorov, ki so sikaje padali krog parnika v morje. To je trajalo več minut. Morje je pri tem fosforesciralo v najrazličnejših barvah. Knez Eulenburg v zaporu. Berolin, 8. maja. — Knez Eulen-burg je bil davi prijet v svojem gradu Liebenberg in ker je bolan, je bil v avtomobilu prepeljan v bolnišnico, kjer je pod policijskim nadzorstvom. Obtožen je protinaravnih nemoralnosti. Še nedavno je bil ljubljenec cesarjev. Gospa Woelfling. Dunaj, 10. maja. — Gospej Woelf-ling, ločeni soprogi bivšega avstrijskega nadvojvode Leopolda Woelf-linga se v Stei anarhistovega skrivališča. Strogo je zastraženo bivališče portugalskega kralja v gradu Necesitades. Spet oropan vlak. Seattle, Wash., 12. maja. — Dva na-šemljenca sta danes oropala ekspresni voz brzovlaka Great Northern-že-leznice, ko je bil pravkar zapustil Seattle. Pobila in omamila sta ekspresnega vslužbenca, mu zvezala roke in noge in potem sta uropala do $10,-000. Uniformirana sta bila kot zavirača. Izginila sta brez sledu. S. N. P. J. je v Chicagi v ponedeljek otvorila svojo izvanredno konvencijo v reševanje strašnih nerednosti, ki že dlje časa tirajo to jednoto v pogubo. Nova Domovina, clevelandski tritednik, več ne izhaja že nekaj tednov. Kakor čujemo, bo prodan na javni dražbi. Čitateljem. Ker se nogostoma primeri, da naročnik in predplačnik lista odpotuje iz prejšnjega bivališča, ali -reide v stari kraj ali kam dragam, a list pa še vedno prihaja na njegov prejšnji naslov in list prejemajo in čitajo oni, ki niso naročniki. V takih slučajih pošlje eden ali drugi prejemalec lista za nadaljno naročnino. To je hvalevredno. Včasih je pa drugače, ker list delj časa prihaja brez predplačila, za to je dolžnost istega, ki prejemlje list, da ga tudi plača, ali nam pa' naznani, da se list vstavi. Prejemati list brezplačno ni pošteno delo, in za malo vsotico en dolar ni vredno, da si kdo omadežuje čast. Ravno tako je s starimi naročniki, ki so zaostali z predplačilom. Vsakemu naj se da njegovo. Ako je list vreden, da' se ga prejemlje, tudi je vreden, da se plača. Ker pa kaj podobnega ni misliti o naših naročnikov, za to upamo, da bo vsak plačal kar je prejemal. Uprav. “A. Slov.” Osebna vest. Iz Clevelanda, O., se nam poroča, da je g. Josip Jarc sedaj uposlen v banki “The Lake Shore Banking & Trust Co.” Odprto pismo Slovencem. Cenjeni director Collins N. Y. Me-dical Instituta: — Naznanim Vam, da sem jako zadovoljen z zdravili, katera ste mi poslali, ker se čutim popolnoma zdravega sedaj ko sem jih porabil. Iz srca se Vam toraj zahvaljujem ter Vsakemu priporočam in ostajam vedno hvaležni Lovrenc Goličnik, Aldridge, Mont. — Blaznikove Pratike (po 10c, po pošti po 12c v znamkah) se dobijo pri g. Jos. J. Pešelu, Ely, Minn. M SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, IH., 13. maja. — V soboto bo imelo svoj časten večer najstarejše slovensko društvo v Jolietu. Slavno društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. bo pamreč obhajalo osemnajstletnico svo jega obstanka in o tej priliki razvilo svoje novo prekrasno bandero, ki bo-• de slovesno blagoslovljeno V naši cerkvi sv. Jožefa ob polosmih zvečer, nakar se podajo vsi udeleženci v Golobičevo dvorano na slavnostno veselico. Svojo udeležbo so obljubila že skoro vsa bratovska slovenska društva in, kakor čujemo, nameravajo tudi bratje Hrvati o tej priliki spet pokazati svojo neusahljivo ljubav do Slovencev, ozir. društva sv. Jožefa. Potemtakem je pričakovati, da bode slavnost vele-sijajna. Za izvrstno slovensko godbo, pristno domačo zabavo in vse drugo je v obilni meri skrbljeno. In Slova-nom je vstop prost, zatorej ni prav nikacega vzroka, izimši bolezen in delo, da se ne bi te slavnosti udeležil vsak zaveden rojak. Saj pa slavno društvo sv. Jožefa .tudi v r.esnici zasluži, da mu vsakdo izkaže svojo čast po svoje. Ko je bila naša naselbina še v povojih, so se že našli zavedni možje, goreči za svoj narod in sveto vero; in po njihovem prizadevanju je našel slavni kranjski priprošnjik tudi v Jolietu svoje zavetje — v prekrasni cerkvi sv. Jožefa in v podpornem društvu sv. Jožefa. To prezaslužno društvo že od svojega početka neprestano pro-cvita in napreduje, ter je danes res mogočna mladika na najbolj sadonos-nem drevesu slovenskem v Ameriki, ako smemo prilično tako imenovati preslavno K. S. K. Jednoto. Osemnajst let že so se zbirali pod zastavo sv. Jožefa vrli možje in zbirali se še bodo nedogledne čase, podpirajoč se mejsebojno ob bolezni in smrti ter delujoč v obči telesni in dušni prid našega naroda v tej deželi. In zato, rojaki, to soboto vsi v Golobičevo dvo rano, da izkažemo čast — komur čast! ’— Joliet ima več prednosti nego katerokoli mesto iste velikosti v Združenih državah kot fabriško ali tovarniško središče, in morda skoraj istoto-liko kot udobno bivališče; ampak le malo ljudi si predstavlja, koliko se bosta povečali obe ti prednosti in posebno zadnja v bližnji bodočnosti. S pridevkom “brezmadežno mesto” se Joliet ni nikdar postavljal, dasi se pri nas ni še nihče pritoževal, da imamo v našem mestu preveč dima in saj; sicer čim več dima, tem več biznesa, in čim več biznesa, tem bolje. Misel, da bi lahko bilo več biznesa in manj dima, ali celo nič dima, nas niti v sanjah ni vznemirjala; kajti vobče smo mislili, da bo tem več stiske, čim manj dima. Ampak to blodno mislije bomo kmalu srečno prestali. Ko bodo nove kokove peči ‘zaronale’, napoči nova doba za domače življenje Jolietčanom. Gospodinja na vzhodni strani mesta ne bo čakala jugovzhoda za svojo žehto ali svoj perilni dan, in materi botri na zapadni strani reke Desplantes ne bo treba jemati perila raz sušilne vrvi na dvorišču in ga de-vati nazaj v žehtnjak, ker se je sapa zaobrnila v smeri od jeklarne na perilo. Superintendent Mathias bo bolj nego sedaj priljubljen pri ženstvu — kadar ‘zaronajo’ kokove peči. Potem bo Joliet gledal lahko s prezirom na Pitts burg in nečistemu Chicagu telefoniral: “Prid’ se les učit.” In “brezmadežno mesto” bo vresničeno. Oblaki črnega dima, ki se sedaj vale iz ogromne jeklarne preko mesta, bodo pregnani na vekov veke — kadar ‘zaronajo’ kokove peči. Plavže in dimnike bo podžigal plin iz peči. Kotli v proizvajanje pare za stroje se bodo podkurjali s plinom in ne več z mehkim premogom, a sčasom se nadomestijo sedanji parni stroji z novimi, ki jih bo neposredno gonil plin. Odprava dima v jeklarni bo popolna in pravijo, da bo plina dovolj tudi za vzdržavanje drugih tovarn, kot je n. pr. sosedna žičarna (Scott Street wire milis), ki bo tudi poslovala brez dinta in saj. Kompanijski uradniki ne govore mnogo o tej stvari, ampak pravijo, da bodo kokove peči zgrajene do meseca julija ali avgusta. Proizvajale bodo od 25 do 30 milijonov kubičnih čevljev plina na dan. A ta plin se radi svoje nečistosti ne bo rabil za razsvetljavo, nego samo v kurilne svrhe v jeklarni in drugod. Joliet’napreduje. . Dekliška veselica zadnjo soboto v Golobičevi dvorani se je vršila ob najobilnejši udeležbi in je vrlo dobro uspela ob najlepšem redu. Muhast je bil majnik doslej pri nas, in istotako poročajo od drugod. Danes spet dežuje; včeraj smo se parili v poletni vročini; predvčerajšnjim je med dežjem razsajal pravcat tornado in po ulicah razmetaval dimnike, izveske pred prodajalnicami itd., in ta neljubi gost je bil telo tako hud, da je par streh kar privzdignil in razpihnil po soseščini kakor za predpustno šalo. O ti “krasni” maj! — Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede; evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg. * — Rojakinja Johana Mikoletič, ki je ustrelila svojega brata Johna Corna v silobranu med napadom na njenega soproga dne 20 apr. t. 1. na Silver Hills, je bila zadnjo soboto izpuščena iz preiskovalnega zapora ter ne pride pred porotnike. Državni pravdnik je umaknil tožbo proti njej. — Tudi rojak Anton Pirc iz Rock-dala, ki je pred nekaj meseci kot ta-mošnji policaj v silobranu ustrelil ne-cega Italijana, je bil po natančni preiskavi spoznan nekrivim umora in zatorej ne pride pred porotnike. — Pogreb umorjenega salunarja Jernej Marentiča iz Rockdala se je vršil zadnji petek ob polnoštevilni u-deležbi članov rockdalskega društva Sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J., ki je pešice z godbo na čelu spremilo svojega nepozabnega tajnika k večnemu počitku. ' — Osemnadstropno poslopje na severovzhodnem voglu Chicago in Jefferson cest zgradi neka nova družba. Torej dobimo počasi tudi v naše mesto nebotičnike ali skyscraperje. — Mrs. M. Svetličič, ki je v blaznosti med hudo vročinsko boleznijo skočila zadnji četrtek skoz okno tretjega nadstropja v bolnišnici sv. Jožefa, je vsled zadobljenih poškodeb umrla v nedeljo dopoludne. Stanovala je pod h. št. 907y2 na N. Bluff cesti. Več nam ni znano. ■ N. p. v m.! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dropa Jožef, Dimica Nikola, Hlebec Franjo. — Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. Brockway, Minn., 4. apr. — Dragi mi list Amerikanski Slovenec: Sprejmi par vrstic iz našega Brockwaya, dasi novic ni posebnih. Vreme smo imeli zadnji teden mrzlo, in večkrat je snežilo, sedaj v par dnevih se je zopet obrnilo na toplo. Slana še vedno pada. — Marijin oltar v cerkvi imamo tako lepo okinčan s cvetlicami za majnik, da že dolgo ne tako. — Na farmah je še vedno dosti dela, zdaj z eno in zdaj z drugo rečjo. Največ farmarjev zdaj pripravlja za tur-šico. — Gospa Barbara Legat je še vedno bolna. Želimo ji, da se ji kmalu vrne ljubo zdravje. — Naš rojak g. Jurij Kociančič st. tudi zmeraj boleha, odkadar je hudo padel. — Pozdrav vsem čitateljem Amerikanskega Slovenca, tebi, cenjeni list, pa želim obilo uspeha in veliko novih naročnikov. J. P- Calumet, Mich., 4. maja. — Dragi rojak, ki se pišeš “žalosten naročnik Glasnika”, si poslal dopis iz Calumeta 16. aprila slavnemu uredništvu A. S., ki je bil izdan minoli teden ali 24. aprila. Zdaj pa premisli, ali je bil tvoj dopis sposoben ali pa ne? Precej v pričetku si se vtikal v pošteni list Glasnik, in si omenil A. S., da ima pre cejšno število naročnikov v Calumetu. Kdo ti je to povedal? Ali morebiti misliš, da bi tvoji dopisi prinesli A. S. kaj naročnikov? O nikakor ne! Kakor pa je najprvi slovenski katoliški list verskega prepričanja, to je Am. Šibil zmeraj dober pošten list, je zdaj in upam, da tudi ostane priljubljen vsem rojakom v Zjedinjenih državah, kakor tudi v starem kraju, ravno tako je tudi dober in pošten naš tukajšnji katoliški list Glasnik, ki ga tudi pošteni možje, vrli katoličani, mi več let poznani, pišejo. Si se jih predrznil črniti ali jih nisi počrnil, ker čisti o-braz umit ne rabi nič vode. Naredil si sovraštvo med dobrimi katoliškimi slovenskimi listi, Slovencem in Glasnikom, in meni si naredil sramoto, ker so nekateri mislili in še lahko mislijo, da sem jaz ta nerodni dopis pisal. Sram me je bilo in me je zgrimalo tvoje ime izvedeti, kar se mi je tudi vresničilo. Lahko bi te s popolnim imenom in atresom imenoval v dopisu, pa to ti bom prizanesel. Tudi 'misliš, da le ti razumiš ta cenjeni list A. S., nihče drugi ne. Tudi kakor si pisal kar se tiče delavskih razmer ti nič pohvalnega pri tem nimaš, in imenuješ pretirano delo. Jaz pa pohvalim Calumet in okolico v delavskem oziru, ker vsi rudniki lepo redno delajo, vroči in mrzli rudniki. Nikdo če je le zdrav in hoče delati ne rabi biti brez dela; kateri težje delajo, saj imajo tudi večjo plačo. Plača nam je znižana s pričetkom 1. decembra minulega leta; nato se ne moremo pritožiti, ker je tudi cena bakra precej znižana. Kakor beremo v časnikih, koliko ljudi je po raznih mestih Zjedinjenih držav brez dela, bi radi tudi težko delali, če bi le delo imeli. Hvala Bogu, Calumet morem po pravici pohvaliti, ker zmerom redno dela. v dobrih in slabih časih. Že mi je preteklo 20 let, kar sem prišel v Ameriko. Tudi poprej smo težko delali, pa za manjšo plačo, pa se nismo v no-vinah pritoževali, smo trpeli in z veseljem prejeli svoj zaslužek. Tukaj se tudi delo o priložnosti premeni; kateri ne more prenašati težkega dela, dobi lagle delo in znižano plačo. Bog nas le varuj kakove nesreče, z veseljem recimo: hvala Bogu. Kako si se tudi vtikal v naše gostilničarje, salune in prodajalne, štore. So vsi pridni in pošteni možaki. Mi se milo vidi, ker so dobri ljudje, pa si ti imel tudi ž njimi opraviti. Vas, dragi mi rojaki gostilničarji in prodajalni-čarji, s tem potroštam, da če hočejo nevoščljivci k vam priti ali pa ne, Vi bote vseglih svoje blago prodajali kakor do zdaj. Za enega ne brod ne čoln ne stoji. Ko se je delala krasna cerkev sv. Jožefa, si tudi omenil, da je bilo nekaj kozlov ali takozvanih trdovratnih grešnikov. Ali te ni sram tvoje rojake in brate kozlom primerjati in jih imenovati trdovratne . grešnike? Premisli, ali je bila tvoja pravičnost kaj boljša od farizejske pravičnosti za pošteni list Glasnik, ki si ga sam imenoval, da je katoliški list in vendar si se predrznih tako pisati čez njega. Dragi rojak, ki se pišeš žalosten naročnik Glasnika, nemoj se več tako predrzniti proti svojim rojakom. Dragi mi naročniki in čitatelji A. S. v Ameriki in v starem kraju, dam Vam vedeti in ker sem popolnoma prepričan in imam očitne dokaze, da tukaj v Calumetu in okolici so naši rojaki Slovenci in Hrvatje dobri ljudje in verni katoličani, kar spričuje bratom Hrvatom na sedmi cesti krasna cerkev sv. Ivana Krstnika in Slovencem na o=mi cesti krasna cerkev sv. Jožefa. Zdaj iz srca lepo pozdravljam vse naročnike A. S. v Calumetu in okolici, kakor tudi po obširni Ameriki in v starem kraju. In še enkrat iz srca pozdravljam moje rojake in brate Slovence in Hrvate v Calumetu in ok -lici. ZastODnik Am. Sl. Nik Grabrijan, 5th St. A. No. 332. Chisholm, Minn., 7. maja. — Drago uredništvo Amer. Slovenca! Prav veseli me, da ima Vaš cenj. list že precej lepo število naročnikov v naši fari sv. Jožefa. Bog daj, da jih bo še več sčasom. Zakaj dober časopis je dober prijatelj in takih prijateljev nam je zelo treba v tej brezverni okolici, da ostanemo zvesti sinovi svoje matere, katoliške cerkve. Mi smo dobro napredovali v tej naselbini; v teku dveh let smo izdelali lepo cerkev in prijazno župnišče; imamo tri oltarje, tri zvonove, prižnico, krstni kamen, krasen križev pot in lepe podobe svetnikov, da je kar veselje gledati to božjo h:šo in v njej moliti. Še nismo sicer vse to poplačali,' vendar okoli polovica dolgov je poplačena. Tudi časi so se zdaj malo zboljšali in skoro po vseh rudnikih začnejo zopet z delom. Bog daj, da se vaš katoliški časopis razširi med vse Slovence v Zjedinjenih državah. Rev. John Tscholl. Cleveland, O., 6. maja. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Zopet imam Vam nekaj nezgod naznaniti in rojakom po širni Ameriki navesti, koliko naših ljudi premine v neznano večnost. Resničen je «pregovor: Danes rudeč, jutri merlič. Akoravno so eni izmed teh že pred skoraj dvema mesecema umrli, vendar se ne spominjam, če sem katerega teh čital v A. Slovencu. Umrl je pretečeni mesec John Vidmar, star 32 let, doma iz Gradenca, fara Hinje. Bil je zadnji čas v brook-lynski bolnišnici, bil je še samski in v nobenem društvu. Naj nekoliko omenim, kako se je temu človeku v bolezni godilo in kaj je vzrok, ker ni bil pri nobenem društvu. O tem pripovedoval je meni moj znani rojak domače fare, kako je bil revež zapuščen, skoraj pod milim nebom je moral večkrat prenočevati, ker maral ga ni nihče, ker ni imel beliča v, žepu. A ko je bil še pri boljšem zdravju in kadar je imel plačilni dan, takrat ga je pa vsak rad imel in ga obgovarjal “Halo, John!”, posebno krčmarji, toda ne vsi. Kakor se sliši, največ je pustil v dveh treh krajih. Imel je brata premožnega, ali je že davnaj.tudi umrl. Ko je on na to prišel, bil je siromak prve vrste. Dobro se spominjam, ko sem mu svetoval naj se da zapisati v društvo, oj takrat je imel izgovore vse sorte, “moram iti tja in tja”. Ko je bil pa čas bolezni, poznal ga ,ni nihče. Tudi dostojnega pogreba ni imel in se ne ve, kje je pokopan. Dragi rojaki, tako se godi, kateri ne skrbi v zdravju za bodočnost. Torej zopet imamo vzgled, kateri nas spodbuja, posebno kateri še niso pri nobenem podpornem društvu. Umrl je Florijan Starc, star 40 let, samski, doma iz Žalne, župnije Žalna. Bil je tukaj v Ameriki 18 let. Bil je zavarovan za neko malo svoto pri Life Insurance Co. Ta človek je mislil iti zjutraj še na delo ter pošlje svo jega tovariša, naj prinese malo šampanjca. Ko ta nazaj pride, toži, da mu je slabo in pri tej priči se zgrudi in izdihne svojo dušo. Umrl je Jože Pečjak, doma iz Gradenca, fare Hinje, star do 56 let. Tu zapušča žalujočo vdovo in 10 otrok, 6 dečkov in 4 deklice. Pri društvu mi ni znano, ali je še bil pri katerem ali ne; bil je pa pred več leti pri društvu sv. Vida in zaradi nerednega plačila asesmentov in doneskov bil izločen. Umrl je Anton Lauš, star okrog 45 let, doma iz Češnic na Dolenjskem. Bil je tukaj čez 15 let oženjen, zapušča ženo in eno hčer na Dolenjskem. Pri društvu ni bil nobenem. Zopet so morali prosjačiti. Povožen je bil pretečeni teden na Lake Shore Road John Simončič, star 26 let. Tukaj je bil še le kake 4 mesece, samski, doma iz Sevnice pri Zidanem mostu. V stari domovini zapušča starše, brate in sestre. Bog mu daj večno luč! Bil je zopet ubit na Lake Shore Jože Stanič, star 19 let. Bil je tukaj že čez tri leta, pri društvu je bil sv. Barbare. Umrla je na porodu Rozalija Sklej, stara še le 26 let, doma iz Martinje vasi, župnija Mokronog. Tukaj je bila 6 let, tu zapušča žalujočega soproga in dve hčerki. Umrla je dne 3. maja v Glenville-bolnišnici. Pred tremi leti je umrl sinček, za katerim je hudo žalovala. Dragi rojaki, kako milo in žalostno je bilo videti, ko smo jo kropili v hiši žalosti, ko je svojega otročička mrtva pestovala v krsti. Rajnka je pripadala k hrvatskemu ženskemu društvu Bistriške Matere Božje in hr-vatski Zajednici. Da je bila blaga mati, pokazale so društvenice, ki so jo v velikem številu spremile k večnemu počitku. Bog ji daj večni mir in ji svetila večna luč! J. R., poročevalec. Cleveland, O., 10. maja. — Cenjeni urednik, prosim za malo prostora v vašem cenjenem listu Am. Slov. Nimam kaj prav posebnega pisati, kakor to da narašča vsaki dan večja brezposelnost v Clevelandu. Če opazuješ po clevelandskih ulicah, vidiš vsaki dan vedno večje skupine tavati sem in tja, od tovarne do tovarne, želeč si kakoršnega koli dela. Vreme imamo tudi nestanovitno, tako da dobimo skoraj vsaki drugi dan malo dežja. V nedeljo 19. maja smo imeli stanovitno, namreč lepo, zato je tudi vse drvelo ven iz poslopij, želeč si na-vžiti po raznih “parkih” svežega zraka. Tudi jaz se podam s svojo družino po clevelandski okolici, želeč si svoje žalostne misli nekoliko potolažiti s svežim zrakom. Nazaj gredoč mi poda nekdo v roko listino. Misleč si, kaj je to, pogledam jo ter opazim z debelimi črkami zapisano: Vabilo k dvem veseloigram, kateri priredita šolska mladina in cerkveni pevski zbor v šolski dvorani Sv. Vida. In sicer “Star rojak in njegova rejenka”, in “Cigan čarovnik”, burka v dveh dejanjih. Ravno mimo idoč, stopim tudi jaz v dvorano, že odnekdaj vedno želeč si poslušati lepo petje ali kako veselo igro, misleč si, kaj bodem videl in slišal. Najooprej moram omeniti, da je bilo zelo kratkočasno. Takoj pri prvem nastopu predstave sem bil presenečen, ko sem gledal v obličje tako mladih deklic in dečkov. Tem bolj sem se čudil, ko sem zaslišal glas tako mlade deklice po imenu ‘Tinca, sirota brez očeta’, koja vloga je bila v rokah deklice Marije Boldin. Kar smem tudi reči, da v prvem dejanju nas je presenetila Tinca celo občinstvo z zares milim glasom kot sirota. V drugem dejanju ni bila tako dobra s svojim nastopom, namreč zato, da je govorila malo preveč sama zase. Namreč tega ni ona kriva, in tudi ne moremo še zahtevati od nje, namreč dobro bi bilo, da bi igrovodja malo bolj pazil pri skušnjah, da jim pove, kako mora eden ali drugi igralec se obračati ali govoriti pri nastopu. Druga predstava je bila igrana jako dobro, le izimši enega igralca, da mu ni šlo prav gladko, in upam, da drugič popravi. Ne smem pa pozabiti omeniti cigana, da nam je prizadjal veliko smeha s svojo čarovnino. Posebno moram pa omeniti g. Franc Permeta s svojim krasnim nastopom kot pravi diletant kakega večjega gledališča. In drugič kako nas je presenetil s samospevom “Kmečka himna”, da kako lepo so se slišali glasi (forte ali piano). Ostali igralci so izvršili svoje vloge jako dobro, posebno pa stari vojak, ko jim prepoveduje, da “cevil fantje” niso nič vredni. Upam, da nas kmalo zopet pokličejo na veselo svidenje! Clevelandski delavec. Conemaugh, Pa., 10. maja. — Nimam kaj veliko “poročati” iz našega kraja, temveč da smo imeli lepo in toplo vreme v aprilu mesecu in v zadnjem aprilu ponoči je padlo nekaj snega, tako da smo imeli 1. maja “fri-šen dan”. Potem pa naznanjam, da smo imeli velikonočne praznike žalostne. Izgubili smo brata William Vrantz, kateri je šel dne 16. aprila zdrav in vesel na svoje lastno delo v premogokop,. pa ga je namestu ubilo, niti glasa ni dal od sebe. Imenovani mladenič, še ne 17 let star, je bil član tukajšnjega Mladeniškega Društva Danica št. 44 S. N. P. J., katero mu je dalo častno stražo pri mrtvaškem odru, in ga tudi korporativno spremilo na mirodvor. Verske obrede nad umrlim je pa izvršil Rev. Hugo Erdmann, župnik nemške cerkve. Pokojnik je bil edini sin gospe Vrantz in posinovljenec Marka Vrantz, kateri ga je iskreno ljubil. Marko Vrantz je tudi nesrečen, že 5 mesecev leži v bolnišnici z zlomljenim hrbtom, ker mu ga je zlomilo v ravno istem rovu. Pač uboga in pomilovanja vredna Mrs. Vrantz. Pokojnemu bratu William Vrantzu bodi lahka tuja zemlja! Delavske razmere so se nekoliko zboljšale tukaj, vendar ne svetujem rojakom semkaj hoditi, ker nas je precej starih delavcev brez dela. Upamo, da prihodnji mesec bomo zopet v polnem tiru delali, kakor pred krizo. Srčno pozdravljam vse čitatelje A. S., a tebi cenjeni list, pa želim obil& zvestih naročnikov in predplačnikov Martin Černetič, Box 177, Denver, Colo., 8. maja. — Slavno m; uredništvo A. Slovenca: Večkrat vas nadlegujem s kakim dopisom in tudi zdaj vas prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da opišem nekatere stvari od tukaj. • Omeniti moram, da je tukaj 28. apr slana padla, da je bilo zjutraj vse belo kakor sneg. Seve, vse sadno drevje je bilo razcveteno, tako da je vse uničeno, kar je sadnega drevja; in tudi drugim rastlinam je dosti naškodila. Dne 3. maja pa je začelo deževati in snežiti, tako da je snežilo v nedeljo in v pondeljek. Bil je precej debeli sneg; tukaj v Denverju je bil na eni čevelj, a po coloradskih hribih še višji. S Pa ta ni dosti škode naredil, ker j; 1 bilo toplo, skoraj bi rekel, da je kori- j stil coloradskim farmarjem, ker je bi. I la velika suša, tako da niso mogli o-rati prej, a zdaj je pa zadosti mokro, da so vsi farmarji zdaj veseli tega snega in dežja, akoravno je malo pre-pozno. Tukaj iz Denverja precej Slovencev gre na sladkor, ali bolje rečeno, na “šuker bic”. Nekateri so šli v Grand Janson, ki je 400 milj od tukaj, a nekateri bojo šli sem bližje, tako da bojo dobro naredili, če Bog da, da bo dobro leto. Omeniti moram, da so tukaj naredili električno karo, katera bo vozila iz Denverja pa v Bolder, ki je 29 milj od Denverja pa do Boldra, in to bo kaj dobro za nas Slovence, živeče v Globevillu, ker bo ravno čez Globe-ville vozila, da nam ne bo potrebno hoditi 15 minut do kare, kakor smo prej šli, ampak bomo na prvem kor-narju od stanovanja počakali in se vozili prav po gospodski v mesto Denver za 5c; če ne poprej, do 15. maja bo gotova, morebiti še prej. Pozabiti ne smem, da je naše novo društvo, Zapadna Slovanska Zveza, imelo svojo veliko veselico na velikonočni pondeljek. Precej rojakov se je bilo udeležilo te veselice, za kar jirm-se najsrčneje zahvaljuje celo društvo Z. S. Z. vsem, kateri so se udeležili te veselice, posebno onim bratom, kateri so bili prišli iz Louisvil-la, Colo. Tukaj sta umrla dva Ličana, eden vdovec, eden pa ledik; oba sta pripadala srpskemu društvu Balkan, katero jim je preskrbelo pogreb; eden se je vršil na naš veliki petek, a drugi se je vršil na njih veliko soboto. Tukaj sta bila dva naša rojaka v bolnišnici. Eden je John Ambrožič, ki se je na nogo udaril v Western-klavnici, pa se mu je na bolje obrnilo (Nadaljevanje na 7. strani.) O “Severova družinska zdaavila so res najboljši leki, jaz nikakcr ne moren biti brez njih Vedno jih hočem imeti pri roki.” Mrs- Nary Goesorčič, Box 101, Moon Run, Pa- AU?.»tor. H PER, CSK& AüEXCaUSTAN» RELIABLE REMEDY DistaseSr Ouatée RinvJnç Sores, Kfdvged Salt Ffcum reel Viseases, IOWA. Pomanjkanje rudeče barve v krvi kaže po žolah zelenobarvno tvarino in to pospešuj—e slabost, nervozn..ost in zgubo okusa, Severov kričistilec je posebno za to pripravljeno zdravilo da odstrani vse nečistosti iz krvi, dale kri lepo rudečo in močno. CENA $1.00. “Sem in ostanem Vam hvaležna za tako dobro pomoč Vašega Kričistilca. Povrnil mi je prejšno zdravje in moč.” MRS. L. TOBOLSKA, Box 13, Edgely, N. Dak. Prodajajo se y vseh lekarnah. Pazite, da dobite “Severova.” DOBRO MILO. Nič bolj ne jezi človeka, ki želi imeti lepo obrazno bravo, kot kakšna kožna bolezen na obrazu, roki, ali vratu. Odstranite take sitnosti in rabite. Severova Zdravilno Milo za kožo. 9 i To zdravilo vas bo ozdravilo, ka kor je Ano Pavlin, Halletsville,, Tex- as, ki piše sledeče; “Severovo Zdravilno Milo je res izvrstno zdravilo. Imela sem rano in razne druge odrgnine, po rabljenju enega kosca tega mila se je koža tega mila se je koža lepo obelila in odrgnine in rane so izginile. Tudi priporočam to milo za kopanje pose bno pri otrokih.” Cena 25c. Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj. W. F. Severa,Co. ““Mi* [ KRANJSKO. ,wv\i — Iz Amerike do Ljubljane se je pripeljalo dne 18. aprila 60 Slovencev in Hrvatov; 19. aprila 281 Slovencev in Hrvatov. — Družba sv. Cirila in Metoda je izdala v proslavo 1501etnice Vodnikove in 100 letnice Bleiweisove prav lepe razglednice Slovencem za piruhe. — Tržiška železnica bo gotova meseca julija t. 1. Med Kranjem in Tržičem, oziroma Pristavo bo postaja v Naklem, v Dupljah in postajališče v Križah. — Občni zbor “Zadružne zveze” se je dne 21. apr. vršil v veliki “Unionovi” dvorani. Navzoči so bili: deželni predsednik baron Schwarz, deželni glavar dvorni svetnik Šuklje, deželne vlade svetnik vitez pl. Laschan, državni poslanci dr. Korošec, Pišek Demšar, Gostinčar, I. podpredsednik “Zveze” Jaroslav Vrsatovič, veleposestnik in župan v Selcih na Braču, Dalmacija, stotnik Kump, deželni odbornik dr. Lampe. Zastopanih 172 zadrug, 48 po načelnikih. Občni zbdr je otvoril predsednik dr. Krek, ki je pozdravil navzoče, osobito barona Schwarza, dež. glavarja Šukljeja in por. o zadr. dež. vlade svetnika viteza pl. Laschana t^r članice od Drave do kršne Dalmacije. V imenu kranjske dežele je pozdravil občni zbor deželni glavar, dvorni svetnik Suklje. — O jugoslovanskem vprašanju je državni poslanec dr. Korošec v velikonočni številki “Agramer-Tagblat-ta” priobčil članek. Z ozirom na jezikovni boj, ki se bo brezdvomno v najkrajšem času vnel tudi po alpskem deželju, treba, da se Jugoslovani zedinijo in dogovore med seboj priprave za obrambo. Pisatelj zastopa stališče popolne narodne kulturne spojitve Slovencev s Hrvati in zazdaj kot njen najbližji cilj označuje razširitev zagreb škega vseučilišča in ustanovitev tehnike v Zagrebu. Slovenski poslanci— izvaja dr. Korošec — se bodo zavzeli za popolno reciprociteto zagrebškega vseučilišča in če se bo v Ljubljani o-snovalo vseučilišče, bodo poslanci S. L. S. odločno zahtevali, da bo na njej učni jezik hrvaški. — Slovensko gledališče namerava meseca julija ali avgusta prirediti nekoliko predstav v češkem gledališču v Kraljevih Vinohradih v Pragi. — Železnica na Triglav. O tem piše novi list “Promet in gostilna”: Da se sme s časom pričakovati ravno v Bohinjski Bistrici, kjer je nameravan pričetek železnice na Triglav, velikanski tujski promet, dokazuje dejstvo, da je že v poletjih 1906 in 1907 izstopilo na tej postaji marsikak dan na stotine tujcev. Vrhu tega pa bi gradnja te gorske železnice mimo Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, Starih Fužin in čez Velopolje ne delala posebnih težkoč, vsled česar ne bi bili troski in obrat posebno veliki. Nikakor pa ni s tem rečeno, da je to edina proga, s katero bi se zvezala Bohinjska Bistrica z vrhom Triglava. Uva-ževale so se vsestransko tudi druge proge v tehniškem in troškovnem o-ziru. — Novo vojaško skladišče v Ljubljani na Kodeljevem, ki bo obsegalo šest poslopij, so začeli graditi. Zgradbo je prevzela “Kranjska stavbna družba”. Stroški so proračunjeni na 480,-000 kron. — Začasno umirovljena sta ljubljanski divizionar podmaršal Oskar Dill-mann pl. Dillmont in višji štabni zdrav nik prvega razreda in šefzdravnik vojaškega zavoda za invalide v Pragi dr. Anton Stare. — Umrl je v Mirklah pri Vrhniki posestnik Karol Kotnik v 60. letu svoje starosti. Pogreb je bil v sredo, 22. aprila ob 3. uri popoldne na pokopališče v Verdu, kjer je rodbinska rakev. — Sestra Dominika Bahovec je u-mrla v ljubljanski hiralnici. Bila je prednica usmiljenk v hiralnici. — Umrla je v Kranjski gori gospa Marija Košir, rojena Babič v 58. letu svoje starosti. •— Umrl je v Trstu voznik Jožef Kodele, star 34 let, doma iz Postojne. Baje so ga nekje v neki gostilni tako nabili, da so vsled udarcev nastopile notranje poškodbe. — Pod voz ljublj. elektr. cestne železnice je prišel 12 in polletni kovaški Učenec Siril Barič. Deček je mrtev. — Ustrelil se je v Idriji na velikonočno nedeljo 24 letni rudar Josip Fer Jančič. Popivala sta s tovarišem čez 1. uro po polnoči, potem se vračala lomov. Med potjo je rekel tovarišu, lu se bo sam usmrtil in mu kazal nabiti revolver. Tovariš mu je branil kr mu hotel odvzeti orožje. Pomeril h v njega in ga precej nevarno ob-shelil, potem šel domu in si pognal *rogljo v srce. Bil je takoj mrtev. — Umrl je na Tržaški cesti št. 14 v Ljubljani prejemnik užitninskega za- kupa Viljem Lenassi, star 51 let. Truplo so prepeljali v Logatec. — Poskušen samoumor v Ljubljani V soboto 18. apr. popoldne se je ustrelil na Zaloški cesti v Šarabonovi gostilni gospod Franc Valenčič, 29 let star pravni praktikant pri sodišču, rojen v Ilirski Bistrici. Valenčič si je zadal štiri strele v glavo in šel še sam v spremstvu policije v deželno bolnišnico. Vzeli so mu iz glave tri krogi je in je upanje, da še okreva. Povod po-skušenega samoumora je baje huda neozdravljiva bolezen v glavi, vsled katere je bil že v bolnici in je tudi na Dunaju iskal zdravniške pomoči, ker jo ni dobil, si je skušal sam odpomoči. — Slovenski mornariški podčastnik v Atlantskem morju utonil. Od 23. do 28. sušča t. 1. se je mudila avstrijska eskadra v Tangerju ob maroškem o-brežju v Afriki. Na ladiji “Nadvojvoda Karol” je bil vkrcan med drugimi tudi “bocmanmat” (vodnik) in top-ničarski inštruktor Egidij Burger, doma ,iz Imovice pri Brdu na Gorenjskem. — Dne 26. sušca ob 6. uri popoldan je Burger s še dvema tovarišema postavljal na sprednjem delu ladje napravo za streljanje v tarčo. Delal je pripognjeno in pri tej priliki mu je padla kapa v morje, katero je hotel po najkrajši poti pobrati na morski površini. *V to svrho se je spustil po debeli vrvi v morje, a ko je po vrvi pridrčal do morske površine, sq valovi kapo odgnali že tako daleč proč od ladje, da je Burger ni mogel več doseči, na kar se je začel po-prijemati po vrvi, da bi se povspel nazaj na ladjo, a dospel je do lin ob straneh ladje, tu so ga moči v rokah zapustile, in ne črhnivši besede, je padel nazaj v morje in utonil. — Burger je vstopil kot gojenec s 14. letom v šolo za mornarske podčastnike, katero je izvrstno dovršil in je potem a-vanziral od stopinje do stopinje. Služboval je že deveto leto; udeležil se je vojske na Kitajskem, kjer se je hrabro vojskoval proti boksarjem. Bil je e-den najpridnejših podčastnikov. — Pogreb g. Frana Kollmanna vršil se je dne 20. apr. popoldne ob velikanski udeležbi občinstva, ki je tako odlično proslavilo spomin tega spoštovanega ljubljanskega meščana. Na tisoče občinstva je napolnjevalo ulice, po katerih se je premikal sprevod. Truplo pokojnikovo je na “Mestnem trgu” blagoslovil knezoškof dr. Jeglič. V sprevodu so bile številne deputacije in društva: “Katol. rok. društvo”, “Ljubljana”, “Slavec” in “Sokol” z zastavami. — V blaznico pri sv. Jožefu so radi blaznosti oddali bivšega znanega ljubljanskega čevljarskega mojstra Matijo Perne. • Požar. V noči 19. apr. pogorel je na Vrhniki lesnemu trgovcu gosp. Josipu Kunsteljnu, po domače Katari-novcu, kozolec, oziroma lesno skladišče. Škode je, ker je bilo na kozolcu tudi.veliko krme, najl 6000 kron. — V stalni pokoj je stopil na lastno prošnjo državni pravdnik pri c. kr. državnem pravdništvu v Novem mestu g. nadsvetnik Rajmund Schwinger, vitez Fr. Jožefovega reda. Namerava se preseliti v Gradec. Prijet poštni defravdant. Dne 18. apr. so prijeli v Baselu poštnega de-fravdanta, aspiranta Cirila Požarja, kateri je 29. marca na pošti na ljubljanskem kolodvoru defravdiral 3584 K 12 v. Pri njem so našli še okolu 2096 frankov. Privedli ga bodo k ljubljanskemu c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Vlom v knezoškofijski pisarni. Neznan tat se je ukradel dne 22. apr. v ljubljansko knezoškofijsko palačo ter ostal v hiši tudi še, ko so se zvečer ob 8. uri zaprla hišna vrata. Zlezel je v peč ravnateljeve pisarne, prebil s sekiro in dletom, ki ju je dobil v hiši, peč, ter skozi odprtino zlezel v pisarno. Vedeti je moral, da ima skozi ravnateljevo pisarno prosto pot v druge pisarniške prostore. Ker ga nihče ni motil, je lahko nemoteno odpiral razne predale pri pisarniških mizah, stikal med papirji in po mizah ter si prilastil, karkoli se mu je zdelo vrednega. Radi varnosti je zastri okna ter s prižgano svečo, ki jo je postavil na tla, svetil po pisarnah ter iskal, kje bi se dobilo kaj zaslužka. Časa je moral imeti dovolj, ker je zbiral samo po večjem denarju, vinarje in krajcarje je pustil nedotaknjene. Na m način si je tat prilastil nad tisoč kron. Ko je bilo “delo” končano, privezal je vrv za noge pulta, ki stoji pri oknu, ter se po vrvi spustil skozi okno v Medarsko ulico na tla. Za spomin je pustil v pisarni par starih črevijev in v predpečku ostanke potic. — Prijet nevaren tat v Ljubljani. Dne 21. apr. je prijel policijski nad-stražnik Jakob Keržan v Kolodvorskih ulicah nevarnega tata Jožefa Preka, rojenega 1866 leta v Prebačevem in pristojnega v Šmartno pod Šmarno goro. Prek je prvotno pri policiji izpovedal, da je Wiliam Chee, da je doma v St. Paulu v Severni Ameriki in da je po poklicu monter, od svoje žene pa ločen. Pri Preku so našli hranilnično knjižico z vlogo 2000 K. glasečo se na ime Antona Čepelnika, posestnika v Iški vasi št. 34, katero je temu ukradel. — O tem se še poro- ti zadrugi je pristopilo doslej že lepo število posameznikov in denarnih zavodov z znatnimi zadružnimi deleži. ča sledeče: Prek je prišel ob 8. uri in pol zvečer v izseljeniško pisarno “Se-vero-nemškega Lloyda” ter zahteval 'za se in za enega prijatelja vožni listek v Buenos-Aires v Braziliji. Uradnik mu je izzračunil ceno, na kar je Prek rekel, da nima denarja v gotovini, ampak vrednostno knjižico, ki si jo je dal uradnik pokazati. Spoznal je na prvi pogled, da je hranilnična knjižica u-kradena. Tega pa seveda Preku ni dal vedeti, marveč mu je obljubil celo, da dobi 50 mark predujema na knjižico, kakor je Prek zahteval. Prek je hotel odpotovati še zvečer. Uradnik ga je pregovoril, da ostane do prihodnjega jutra ter ga'je spremil k “Tišlerju”, kjer da bi naj povečerjal ter prenočil. Uradnik je med tem skočil po stražnika, ki je Preka aretiral, ne da bi ga uklenil. Vsled tega mu je že pri “Štruklju” zbežal. Tekel je proti “Figovcu”. Tu sta prihitela na pomoč drug stražnik in neki vojak. Vsi skupaj so tu vnovič Preka z veliko težavo aretirali. Hranilne knjižice torej ni našla šele policija, ampak isto je že uradnik “Severonemškega Lloyda” spoznal za ukradeno, in na podlagi te okolnosti je bil Prek aretiran. — Cerkveni tat prijet. Andrej Selan, znan postopač, ki je vlomil v lurško kapelo v Podpeči, je bil aretovan in sodišču izročen. — Pokopališče v Stepanji vasi je razširjeno in zdaj precej prostorno. — Predrzna tatvina v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Dne 22. apr. je bilo v frančiškanski cerkvi v kapelici “Praškega Jezuščka” pokradene najmanj za 200 K srebrnine in zlatnine, katero so tja prinesle v dar razne stranke in sicer: 10 srebrnih in 2 pozlačeni broži, 15 prstanov, 4 zlate bro-že, ženska srebrna ura, nekaj kratkih zlatih verižic in več dolgih srebrnih verižic. — Mrzlo kopel si je privoščil, da bi si ohladil prevročo, razburjeno kri, zaradi preobilo zavžitega dolenjskega vinca. Na velikonočni ponedeljek popivali so fantje iz raznih vasi v gostilni pri “Lipi” v Kandiji. Tam se je nahajala družina Janežičeva iz Drske: prišlo je do prepira, ki je pa Janežičevega sina tako vjezil, da je vstal od mize, se podal mimo Kondatove gostilne h Krki ter skočil vanjo. Kan-dijski policaj, ki je že preje miril, je Jan. ml. hitro sledil in ga pravočasno še došel, ko je ravno skočil v Krko. Vnel se je boj za življenje. Ko bi policaj ne bil dobil opore pri vodnem kolu, bi ga bil Janežič potegnil v vodo. Policaj je moral klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje in izvlekli oba iz mrzle kopeli. Policaj je Janežičevega sina odpeljal v nezakurjeno “špehkamrico”, kjer si je ohladil razburkano kri. Zjutraj izpuščen iz ječe pobral se je domov za peč, kjer se je pogrel in prespal “mačka”. — Narodna založba v Celju. V Celju se je ustanovila velevažna zadruga narodna založba, katere namen je zalagati in razširjati knjige in zagotoviti obstoj in razvoj narodnemu časopisju. — Železnico iz Slov. Bistrice na postajo južne železnice istega imena, je dovolilo ministrstvo. Železnico še mislijo napraviti na anahronistično paro. ro. Posestna sprememba. Konzorcij slovenskih kmetov je kupil v Slov. Bistrici posestvo od Nemca Ignaca Schober za 190.000 kron. Nemci pravijo, da je s tem nastala nova nevarnost za “že itak močno teptane” (?) Nemce. — Umrl je pri Konjicah filozof g. Furman. — Umrl je v Grajski vasi na Veliko soboto posestnik g. Pongrac Šlander, oče narodnega mladeniča g. Vinka Šlanderja. — Neverjetna lahkomišljenost. Na veliki četrtek je šel kmet Koloman Kocbek doma iz Žitnic pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v Radgono po smodnik, katerega je hotel rabiti za strelanje ob veliki noči. Nakupil si je 8 in pol kilograma. To težo naložil si je na hrbet ter romal proti domu. Ne več daleč od doma pade mu zabojček s smodnikom s hrbta ter se raz trese na zemlji. Kocbek si je napravil kolikor se je dalo nov zabojček ter nabasal v njega smodnika kolikor je šlo. Ko je bil s tem delom gotov, postavil je zabojček na stran, vzel ši-bice iz žepa ter užgal ostali na zemlji raztrešeni smodnik. Vsled vnetja smod nika na zemlji vnel se je tudi celi smodnik zraven stoječega zabojčka. Pri tem je dobil Koloman Kocbek tako hude opekline, da je dne 22. apr. pod hudimi bolečinami umrl. — V Rajhenburgu je umrl posestnik in večletni načelnik tamošnje posojilnice g. Andr. Ivanc. Bil je dober gospodar in vnet narodnjak- -— Stari ljudje izumirajo. Umrl je na Veliko soboto pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah g. Iv. Kopek iz Kukave, kateri je bil rojen leta 1819. Dosegel je kmalu lepo starost 90 let. — Dobernik — zdihuje. V podlistku graške “Tagespost” toži poslanec celovškega mesta, J. W. Dobernik, Ne mec slovenskega rodu, da bo v doglednem času mesto Gorica popolnoma slovensko. Med drugim čitamo: “Nobena sreča na svetu ni tako neskaljena, noben spomladanski dan ni tako krasen, da ne bi padla nanj senca. Potoval sem po okolici goriški — vse-povsodi slovanski glasovi. Vstopil sem v kmetsko hišo, da bi dobil odgovor na radovedno vprašanje. Govoril sem italijanski; odgovor je prišel Te zlovoljno iz ust slovenske device, in sicer nemški. Zakaj ta temnopolta krasotica, ki bi jo nevešč tujec proglasil za vročekrvno Lahinjo, je Slovanka skozinskoz: Lahe sovraži in raje izda, da zna od nje manj sovraženi nemški jezik. In tako globoko vkoreninjeno je v tej preprosti kmetski hiši vseslovansko narodno čuvstvo, da je dobila slika češkega virtuoza Kubelika častno mesto na steni! Naj se mi vendar navede v nemških pokrajinah kmetsko hišo, kjer bi bil znan Schubert ali Wagner...” To vam pa prav radi verjamemo; saj smo vam že pred desetimi leti zatrjevali, da smo Slovenci prav izobraženi ljudje in ostajajo Nem ci z vsemi svojimi šolami daleč za nami, čeravno mnogi Nemci tega še danes ne morejo kapirati. — Umrla je v Tolminu gospa Antonija Vogrič, mati skladatelja g. Hra-broslava Vogrič. — Umrl je v Lokavcu pri Ajdovščini 82 let stari Anton Slokar, prireditelj šempajskega tabora. — Nagle smrti je umrl v Gorici 55 let stari poštni poduradnik gosp. Dominik Orben. — Št. Jurij na Žili. Naša župnijska cerkev je dobila dva nova, lepa, v go-tičnem slogu izdelana lestenca, po zil-skem narečju “rože”. Staneta 700 K, darovali so ju fantje in dekleta, — Razveljavljene so občinske volitve v Vernbergu, 'in sicer v vseh treh razredih. Veselje med Slovenci je vsled tega vseobče, ker imajo sedaj upanje na zmago v vseh treh razredih. — Pridelek piva na Koroškem leta 1907. Od 40 koroških pivovarn se je zvarilo leta 1907 285,005 hektolitrov piva. Največ ga je zvarila pivovarna Groemmerjevih dedičev “Schleppe” v Kotiču pri Celovcu, namreč 48,618 hek tolitrov, za to pride Fischerjeva v Beljaku s 45,221, Kernova v Beljaku s 40,132, grofa Thurn v Sorgendorf z 26.058, potem šele celovška “pri zvonu” z 18,405 hektolitri itd. Najmanjša pivovarna je zvarila 36 hektolitrov. — Jodovo vodo so našli v Ludbrie-gu na Hrvaškem (trg pod Varaždinom). Na mestu, kjer so svoj čas kopali za petrolejem, je začela naenkrat vreti voda na dan, katere toplota znaša 29 stopinj. Nahaja se v njej nekoliko joda. Sosedi jo vozijo v sodih domu, ker pravijo, da je zdravilna. — Samoumor ubijalca. V Varošu pri Brodu na Savi se je ustrelil kmet Mato Radoševič. Imenovani je pred približno osmimi leti v prepiru ubil svojo ženo z motiko ter vsled tega presedel pet let v kaznilnici v Mitroviči. — Hrvaško romanje v Lurd. Letos bodo Hrvati prvikrat skupaj romali v Lurd. Pokrovitelj romanju je krški škof dr. Anton Mahnič, organizator pa provincijal kapucinski o. Bernardin Škrivanič. Odhod bo z Reke 10. avgusta čez Benetke, Milan, Genovo in Marziljo. i — Rojaki, čitajte, naročite in priporočajte vedno in povsod glasilo sve-tovnoznane K. S. K Jednote. In to je? Amerikanski Slovenec, ki prinaša vse res svetovnozanimive novice ter deluje za čast in gmotni napredek naše organizacije. Čitajte poročilo o napredku iste! KUHARICA SE IŠČE V ŽUPNI- šče v Minnesoti. Ponudbe pod “M. N. štev. 452” na Amerikanskega Slo venca. KJE JE FR. ŽAUBE. RAD BI VE- del za njega, da mu sporočim podrobnosti o njegovem bratu Juriju, ki ima pri meni nekaj reči. Prosim, da se takoj oglasi, ker je važna stvar. Math Furlich, 230 N. 9 St., Springfield, 111. 21-3d. NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $i.oo na teden. Vprašaj: Anton Količek, iTri N. Broadway, Joliet, 111. V NAJEM SE ODDAJO SOBE NA vogalu Ohio & Chicago cest in na Collins St. John Pleše, 1200 Collins St. N. W. Phone 424. Joliet, IH- ___________________21-2t. NA PRODAJ DOBROUREJENA slov. gostilna ali saloom V njej je velika zaloga raznih pijač. Gostilna je v bližini največjih tovarn. Več pove: Math Puhek, Scott St., Joliet, _I1L_______________________2t VPRAŠAJTE SVOJEGA MESARJA za Adlerjeve domače klobase katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange St., Joliet. DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros. ANA VOGRIN, 618 N. BROAD-way, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1728. Izkušena babica (midwife). Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta. J. P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo: 25 kron za.....................$ 5.20 50 kron za .................... 10.30 100 kron za..................... 20.40 Amer. Slovenec, Joliet, I1L Želodčna tonika. V slučaju neprebavnosti, zabasano-sti, izgube okusa, onmoglasti, žgoči srca in kislini želodca rabite Severov Želodčni Grenčec, ki je pravo lečilo za oslabele in ostarele ljudi. To zdravilo omogoči pravilno delovanje želodčnih organov. Cena 50c ali pa $1.00. Na prodaj je v vseh lekarnah. Ako vam ga vaš lekarnik ne more dati, pišite nam. Po prejetju zneska $5.00 vam pošljemo šest velikih steklenic tega zdravila; expressne stroške tudi mi plačamo. Poskusite to zdravilo! W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave. N. E. New York, Cleveland, O. Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kdor Hoče biti solidno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y, 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O, AMERIKANSKI SLOVENEC Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVEflSKO-AI, TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. S°9 Uredništva telefona Chi. I54i- Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Rokopisi se ne vračajo.^ _ * Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, HI. 17 18 19 20 21 22 Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 17. maja Nedelja Praskal, spoz. 18. “ Pondeljek Venancij.' 19. “ Torek 20. “ Sreda 21. “ Četrtek 23. “ Petek 22. “ Sobota Ivana. Bernardo. Valens. Helena, devica. Deziderij, škof. KRŠČANSKA DRUŽINA. Povsod sami nemiri: brat je proti bratu, sosed proti sosedu in narod proti narodu. Od kod to zlo? Ljudje so pozabili na Boga, nevera se širi in greh se kopiči. Prava krščanska ljubezen je izginila in na nje mesto je stopila nevoščljivost in napuh, jeza in sovraštvo, trdosrčnost in nepokorščina. Kam jadramo? Kje je rešitev? Krščanska družina je edina rešitev, da se začasno in večno ne pogubimo. Kadar Slovenci proč vržejo vero na Živega Boga, tedaj vdari ura dvanajst in ne bode jih več. A tudi božji roki ne uidejo. Bog ne plačuje vsake sobote; a gorje onemu, kateri se posmehuje in zaničuje božje naredbe in ne izpolnuje božje volje. Zaslužena kazen mu ne odide. Zadnji čas je, da se vrnemo do Boga. A začeti moramo ob družini. Dobra krščanska družina je temelj časne in večne sreče. Kadar sta iz pravih, nesebičnih namenov stopila mož in žena v sveti zakon, onda skrbita, da je v njuni hiši pravo krščansko življenje doma. Kar je protikrščanskega, .ali kar bi jih motilo, to nima prostora pod streho. V vsakem poslu vidita svojega bližnjega, ravnata lepo ž njim dajeta zdrave in tečne hrane in pošteno plačilo. Ne tirjata nemogočih reči, skrbita ne samo za telo, nego tudi za dušo. Zato pazita, da hodijo posli radi v cerkev, prejemajo pogosto svete zakramente, bivajo na poštenih potih in živijo lepo, v kar sta jim gospodar in gospodinja sama lep izgled. Otroci morajo natančno izpolnjevati četrto božjo zapoved in sama tudi vesta, kakošno dolžnost da jima Bog nalaga do svojih ljubljenčkov, kakošne dolžnosti, da postanejo umnejši in boljši od dne do dne. Otroci se morajo vaditi reda in snage. Njihovo srce mora biti usmiljeno, duša čista, roke radodarne in jezik mora govoriti le resnicp. Otroci se morajo že v zgodnji mladosti učiti moliti in se vaditi v ponižnosti, biti morajo prijazni in v-bogljivi. Otroci smejo biti le v pošteni družbi; kar bi jih pohujšalo, vse to se odstrani pravočasno. Otroška duša je navadno zrcalo starišev. Velikokrat se starši zavejo svojih slabosti šele po svojih otrocih; zato skrbijo, da pege odpravijo tudi od svojih duš. Poštena krščanska hiša je hiša molitve, tu vgledaš mal oltar, kjer Marija, naša ljuba mati, kraljuje med cveticami. Vsak večer se posebno zdaj meseca majnika zbira krščanska družina tu pred Marijo, tu moli rožni venec ali prepeva svete pesmi. Materi božji se vsi in drug druzega njej izročajo in Marija jih varuje in,vodi, da se ne izgubi in ne pogubi nobeden. Ob dolgih zimskih večerih se skrbi za lahko delo in eden družine bere glasno iz knjige, katera srce blaži in razbistruje um. Povsod je v taki družini lep red, tu so prijazni obrazi, nedolžno veselje je tu in čista bogaboječa srca kinčajo tak dom. Bog je sam vesel take krščanske družine, zato rosi na tako presrečno družino božji blagoslov. Naj bi vse družine se vrnile zopet do Boga. Po krščanskem življenju bi si prislužile nebesa in svet, blažen mir bi zavladal po naših hišah. i O PETJU. “Bratje, zapojmo s krepkimi glasi žalosten ali vesel napev! Dviga, tolaži v vsakem nas časi prsi čutečih krilati odmev. Petju je dana sladka oblast.” S .temi lepimi besedami nas pesnik (A. Medved) vzpodbuja k gojitvi pevske umetnosti, ki je izmed vseh stvari, kar jih zemlja nosi, svojska edinole človeku. Gojitev petja je starodavna, in nahajamo jo skoro pri vseh narodih; povsod, kjer bivajo ljudje, odmeva posebni “jezik srca”, ki ga umevajo vsi, pa naj pripadajo kateremukoli plemenu ali narodu. Veselje kakor ljubezen, sočutje kakor bolečino, in navdušenje in pobožnost, pa tudi strast in sovraštvo, skratka, vse duševne občutke izraža človek najprimerneje v pesni, v petju, in zato tudi nič bolj ne deluje na srce in dušo človekovo, nego baš petje, to skupno imetje vseh. V dokaz temu hočemo navesti samo en primer. Ko je belo Ljubljano, središče in og-[ njišče naše stare domovine, razdejal ! strašni požar leta 1895., so prihiteli na pomoč predvsem dobri Dunajčanje, tako da so zaslužili javno zahvalo. A s čim naj jo izkaže uboga Ljubljana bogati cesarski prestolnici? Izkazala jo je s pesnijo! Na dan prve obletnice po potresu je namreč poslala moški in ženski pevski zbor svoje “Glasbene Matice” na Dunaj. In slovenski pevci so tam priredili koncert in ga morali ponoviti na občo zahtevo, tako globok vtis je napravila naša pesen na izbirčne Dunajčane. Prišla je iz srca in segla je v srca. Česar ne bi zmogla slovenska beseda, je zmogla slovenska pesen, slovenska melodija; zaslovela je takrat na Dunaju in bila po prvih veščakih sprejeta v svetovni zaklad mednarodne pevske umetnosti. In naši rojaki v stari domovini se tega zavedajo in zato tudi trudijo, da ne zaostanejo v tekmovanju na glasbenem polju za drugimi narodi, ki sicer po velikosti in številu duš prekašajo Slovenca, kakor velikan pritlikavca. Da, v stari domovini se goji pevska umetnost navdušeno in vztrajno, in zato uspešno. Kaj pa Slovenci v Ameriki? Ali vršimo svojo narodno dolžnost tudi v tem oziru? Da, ponekod, tako n. pr. v največji naši naselbini, v slavnem Clevelandu, O. ter še v nekaterih drugih mestih, kjer so večje naše naselbine jele v zadnjem času nadepolno procvitati in vsestransko napredovati. Ampak vendar bi še lahko veliko več storili, ako bi bili malo bolj idealno navdušeni in složni — in v slogi vztrajni! Dokaj slovenskih cerkva smo si že zgradili v tej deželi; pa imamo li isto-toliko cerkvenih pevskih zborov? No, če jih že nimamo, si jih še lahko ustanovimo, če ne bo — prepozno. Zatorej na delo! Nele ponekod: vsepovsod naj v naših cerkvah poleg slovenske božje besede odmeva slovenska pesen Bogu v čast! V tem smislu treba od-gajati našo mladež, in lepe posledice ne izostanejo. Kako veseloganjen je in kako hitro se udomači vsak novo-došlec, ako ga sreča zanese v kraj, kjer po dolgem spet začuje našo sta- rokrajsko: “Pred Bogom poklekni- ~ >» mo... In sedaj se ozrimo na naše veselice, ki jih prirejamo vsepovsod križem Združenih držav. Večinoma so res imenitne, da se tako izrazimo, ampak v največ slučajih jim nedostaje najči-ščega vira pravemu veselju — ubranega petja. Ali ni res? Bodimo odkriti, drugače ne bo napredka. Pevskih društev, pevskih zborov nam tako manjka, kakor Sahari vode. Kako si naj pač mislimo kako veselo družbo brez petja! Ampak, če govorimo o petju, ne mislimo na vpitje in divjaško tuljenje,-katero bi se moralo nele po salunih, temveč vsepovsod opustiti, kajti s takim “petjem” kaj malo “im-poniramo” prosvetljenim Američanom, pač pa napravljamo nanje najslabši vtis. Naše umetne in posebno narodne pesni so tako lepe, da je res grdo, če se ne pojejo lepo. To imejmo vedno in povsod pred očmi. Da nam ta članek ne zraste čez glavo, hitimo h koncu. Omeniti nam je še, da bi se glede petja lahko mnogo učili od Nemcev, katerih sicer nikakor ne stavimo za naš vzor in Vzgled, ker se predobro poznamo. Toda v pevski umetnosti so Nemci mojstri. Vsepovsod snujejo svoja pevska društva in pevske zbore, in ti prirejajo vsako leto svoje pevske izlete in sestanke ter skupne koncerte, zdaj tu in zdaj tam, tako v probujo svojih zaostalih naselbin kakor v večjo slavo nemškega imena. Ali ne bi mogli posnemati Nemcev v tem oziru tudi mi? Mislimo — da. Kje ste, pevski organizatorji? Pevajmo torej v bratovskem krogu, dvigaj nas pesem, zveni nam v slast! Pesem je ljuba samemu Bogu, rodu vzvišuje vsakemu čast. Petju je dana višja oblast. SMRT MUHAM. Da muha zelo razširja bolezenske zarodke ali semena, je bilo že davno znano. Najrajši se zareja po umazanih mestih. Razplojuje ali pomnožu-jese se tisočero v neverojetno kratkem času. Samo po neprestanem uničevanju je možno ovirati njeno pogubno delovanje. Frank G. Carpenter, star poročevalec chicaškega dnevnika “The Tribune”, je nedavno opisal njeno pustošenje v osrednji Afriki. Na tisoče prebivalcev v oni deželi umre vsako leto naravnost vsled mušjih pikov. Mnogotere živali trpe istotako. Vsaka zastrupljena muha pomnožuje nevarnost za obče zdravje. Kako zabraniti pustošenje teh pogubnih žuželk, je vprašanje, ki sedaj beli glave zdravnikom. Otoki jezera Victoria Nyanza in za-rodišča glasovitih tsetse-muh so daleč. Ampak slično nevarnost nahajamo tudi pri nas, tu v Jolietu ali v Chicagi. Tu je navadna domača muha, ki nam dela sitnost. Ampak ljudje baš začenjajo pojmiti dejstvo, da je mušja sitnoba malenkost v prirtieri z gotovo mušjo nevarnostjo za zdravje. Zveza med moskitom in žolto mrzlico ni nič gotovejša, nego je zveza med navadno domačo muho in legar-jem ali vročinsko boleznijo. Muha dejansko razširja grižo, tuberkulozo, koze, Škrlatico, ošpice, davico in druge bolezni. ''Po večini so žrtve otroci. Ampak umrljivost med odrastlimi v-sled tega vzroka nikakor ni majhna. Čas se bliža, ko bodo mušji roji spet začeli svoje pustošenje. Iztrebiti jih je pač nemožno, ker se prehitro in preveč množe. Pristaviti k temu moramo še nevednost ali malomarnost navadnega človeka, ki še ni spoznal nevarnosti odstrani mrhojednih muh. Mnogo bi pač bilo storjenega, ako bi se ljudje ravnali po odredbah zdravstvene oblasti. Te priporočajo rabo mrež (screens) na oknih in durih, pokrivanje živil, skrb za odstranitev'namiznih ostankov ter za čiščenje dvorišč in postranskih ulic in cest. Hišni gospodarji in mestni upravitelji morajo skupno delovati v teh ozirih. Viri in vzroki raznih bolezni se raz-iskavajo tako korenito ko nikdar poprej. Zdravstvena veda uspešno napreduje v preganjanju in preprečanju bolezni, ki so se nekdaj zdele človeštvu za neizogibne. Tisti, ki so ta predmet proučili najtemeljiteje, mislijo, da bi bilo iztrebljenje navadnih muh od velike koristi. Vsi bi morali v neusmiljen boj proti tem kugam. ISKRICE. Spisal I. S. Najpreje konča svoj govor ta, ki v resnici kaj pove. * Tudi civilizovani narodi imajo svoje ljudožerce; le da jih imenujemo oderuhe ali ljudske pijavke. * Kaj vse naredi moda! Ženski klobuki kakor ribniška rešeta! Pariške krasotice imajo na njih že celo tomato ali kakor pravimo Kranjci, paradajzar. Pa bote videli, da jih bodo Američanke prekosile. Ne bo dolgo, pa bomo videli na njihovih klobukih kumare in redkve. * Znana resnica je, da so marsikake ‘urice’ daljše kakor ure. * Mesto Mattoon, 111., se je pri zadnjih volitvah ‘posušilo’. Kljub temu pa je stalo zadnji teden pod vodo. * Naša letošnja pomlad je res čas, v katerem so si segli vsi štirje, pomlad, poletje, jesen in zima v roke. Zadnji teden skusili smo vse na en dan. * Dosedaj je bilo v Newyorku samo 400 ‘aristokratov’. Sedaj se je njihovo število že povečalo na 1100. Vse — ‘vodeno’. * 13 je nesrečna številka, pravijo. Poglejte kvader. Število 13 najdete na njem sedemkrat. Ima 13 zvezd, 13 črk najdete na traku, katerega drži orel v kljunu, 13 peres ima orel v vsaki svoji peroti, 13 črt vidite na grbu, in 13 puščic v kremplju. Čudo, da se nikdo tako ‘nesrečnega’ denarja ne brani. * Ženske hočejo biti jednakopravne z možkimi. Lepo! Čudno, da mora doma pa vedno veljati le njena, da je doma mož po navadi popolnoma — brezpraven. Imel je nered v grlu. Gosp. Mat. J. Klimek, Box 138, Rockaway, N. J. nam piše sledeče: “Severov Antisepsol je res dobro zdra vilo. Imel sem nered v grlu, pa po petkratnem izpiranju grla z Vašim Antisepsolom sem bil ozdravljen popolnoma.” V vseh slučajih vnetja grla in katara v nosu je Severov Antisepsol jako dobro lečilo. To je posebno dobro zdravilo za trpeče grlo, kar dostikrat počutijo posebno pevci in javni govorniki. Odstrani hripavost in daje lepodišečo sapo. Cena 25c. Proda se v vseh lekarnah. \Y. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Skrivnost življenja. Izza pradavnih časov se učenjaki trudijo rešiti skrivnost življenja, njegov izvor, njegov obstanek, njega razpad in konec. Večinoma si skrajno prizadevamo za dolgo življenje, za o-hranitev istega pred razpadom in prerano smrtjo. Veda je dokazala, da se življenje lahko podaljša, če skrbimo za popolnoma redno delovanje prebav nega ustroja. Ta prebavni ustroj je sestavljen iz vseh organov, skozi katera mora hrana v našem telesu. Brž-ko opazimo, da v njem ni kaj v redu, moramo takoj rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je edino zanesljivo zdravilo za vzpodbu-jenje in okrepčanje istega. To zdravilo pripravi orebavne organe, da spre jemajo in popolnoma prebavljajo vsako hrano; tudi hitro ozdravlja izgubo slasti, bolezni vsled nečiste krvi, telesno oslabelost, nervoznost, obolenje želodca in črev. V lekarnah. Jos. Tiiner, 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Japonski otroci se uče pisati z obema rokama. Delo je edini balzam, ki teši ranjeno srce. New York šteje 4,014,304 prebivalce, a Chicago 2,200,000 duš. Perosi komponira novo delo: Les Suitesi Izdelal je 900 strani, vsega-skup bo obsegalo 2500. Najbrže se bo uprizorilo najpreje v Bologni. Zgorela je vojaška-cerkev v Beroli-nu. Zgorelo je v njej več zastav, priborjenih v nemško-francoski vojski 1870-71. Sumijo, da je bilo zažgano. Vladarji, ki govore češčino, so: avstrijski cesar, kraljica wuertemberška, kralj ica-mati Kristina španska, knez Nikolaj črnogorski, kneginja Eleonora bolgarska in kralj Peter srbski. V Londonu so zaprli ruskega princa Sergija Urosova. Princ je bil že lani obsojen in contumaciam v dveletni zapor, Prinčeva žena je baje turška princesinja, nečakinja sultanova, ločena žena princa Selmia in je pobegnila iz harema. Avstrijski vojaški begunci. V Hamburgu so prijeli dva avstrijska vojaška begunca, ki sta se hotela zastonj peljati na parniku “Austria” iz Trsta v Hamburg. Medpotoma so ju pa odkrili v njunem skrivališču. Izročili so ju avstro-ogrskemu konzulatu. Stoletnica ustanovljenja srbske redne vojske. Dne 29. junija, na rojstni dan kralja Petra, se proslavi v Belgra-du stoletnico ustanovljenja srbske redne vojske. O tej priliki dobe srbski polki nove zastave, ki jih izdelujejo v Parizu. Žrtve volkov v Sibiriji. Po poročilih ruskih listov so volkovi lansko zimo samo v okraju Tomsk raztrgali 965 konj in krav, 800 telet in koz ter 2150 ostalih domačih živali; kar znači 35,-000 rubljev škode. Ljudi so v tem okraju raztrgali volkovi 17. Najtoplejši kraj v Evropi je španska Malaga. Srednja letna toplota po dnevu znaša 19 stopinj Celzija. Najtoplejši mesec avgust izkazuje 27 stopinj toplote. Dežuje povprečno v letu 48krat. Največja temperatura znaša 43 stopinj toplote, v najhujši zimi dozoreva sadje, ki ne uspeva niti v Afriki ne. Slovanski umetniki na Dunaju. Na Dunaju je odprlo društvo “Hagen-bund” posebno umetniško razstavo na čast cesarjevega jubileja. Te razstave so se udeležili tudi češki slikarji in kiparji ter Poljaki, združeni v društvu Sztuka (umetnost). Češko slikarstvo predstavlja na tej razstavi edini umetniški napredek ter je prekosilo slikarsko umetnost vseh drugih avstrijskih narodov. Merodajni kritiki so izrekli to sodbo. Statistika rojstev. Neki statistik, ki ima očividno dan za dnevom 24 ur časa, je izračunal, da se na leto porodi okolo 36 milijonov otrok na celi zemlji, to bi bilo 70 otrok vsako minuto in 1 1-6 vsako sekundo. Če zibelke teh otrok postaviš drugo pri drugi, dobiš vrsto enako poti okrog zemlje in če pustiš matere z otroci defilirati mimo sebe, po dvajset v eni minuti, pozdravijo .te nazadnje že štiriletni malčki. Telefonski škrat. V Bernu (v Švici) je zahteval nek veletržec z živino, naj ga telefonska centrala zveže s klavnico, katero je hotel vprašati, ali ji je došla v redu čreda telet, katero je tja poslal. Gospodična je bila malo raztresena ter je zvezala veleživinarja mesto s klavnico z rotovžem, kjer so bili mestni očetje baš zbrani v seji. Lahko si mislite, kako je gledal predsedujoči župan, ko ga nekdo po telefonu vpraša: “So li došla teleta v redu? So li vsa?” Slovanska gledališča v Pragi. Ravnateljstvo mestnega gledališča v Kraljevih Vinogradih je povabilo poljski gledališči v Krakovem in Lvovu, slovensko v Ljubljani in hrvatsko v Zagrebu, naj pridejo gostovat tekom letošnjega poletja za nekoliko dni v Prago.' Krakovsko gledališče je že obljubilo, nadjati se je, da obljubi gostovanje tudi poljska opera iz Lvova kakor tudi slovensko in hrvatsko gledališče. Slovanski shod. Zastopniki vseh slovanskih strank so se sešli dne 10. apr. na Dunaju, da bi culi poročilo 'predsedništva o pripravah za slovanski shod. Po dolgi razpravi, v kateri so vsi udeležniki odločno izjavili, da je zbližanje vseh slovanskih narodov na temelju demokratične misli jednako-sti, svobode in bratstva neobhodna potreba ter se je tudi jednomiselno poudarjalo, da se stremljenja Slovanov razvijajo izključljivo na temelju sedanjega ustroja držav, naložilo se je predsedništvu, posebno predsedniku dr. Kramaru, naj stori vse potrebne korake, kateri bi osigurali čim prej slo vanski shod. Na Dunaju, dne 10. apr. 1908. Dr. Kramar, predsednik, Hribar, namestnik, dr. Glebovicki, zapisnikar. Amerikanski Slovenec stane za Evropo samo $2.00 na leto, za Ameriko samo $1.00 na leto. ir Zahvala. Za izkazano sočutje ob smrti nepozabnega soproga, oziroma očeta g. ^ernej-a JVIarentič lzrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom iti znancem ter društvu sv. Treh Kraljev, štev. 98 K. S. K. J. za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI. Rockdale, Ul., 12. maja 1908. Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN. John N. Gosar Co. 318 E. 89th St., New York, N. Y. Se priporoča Preč. duhovičim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica; 5324 Butler Street, Pittsburg, Pa. V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VV.V.V.V.V.VV. * POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka I Joliet Slovenlc Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344. Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje m držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! V^AV^AV.V.V.V.V.V.V.V.V. \VY.V,V.V.V.V.V.V.Y.V.YVVV I $ I * J. J. KUKAR, | ZASTOPNIK * ¡vseh parobrodnih družb.:; Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J. J. KUKAR 536 Belvedere St., Phone 1441. WAUKEGAN, ILL. I i [ \ POZOR, SLOVENCI l Kdor hoče imeti svoj lastni dom, lastno ognjišče, bodi si lepo farmo, bodi si hišo v kateremkoli kraju nove domovine, naj se obrne na JOHN J. POLLAK-A, rodom Čeha, na št. 534 W. 18th St., Chicago, kateri je preskrbel svojim ožjim rojakom že mnogo lepih domov. Cena zemljiščem v Michigan-u_ je od $7.00 naprej, v Texas-u pa od $10.00 do $35.00 za aker. Že obdelane farme dobijo se za ceno od $600.00 naprej. Nadalje preskrbi vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanje denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščine in vsa notarska dela po najnižjih cenah ter obrestuje mu zaupane denarje po 5 odstotkov. — Dopisuje v slovenskem jeziku. Inhn I Pnllolf hišni in zemljiški posestnik, javni slov. JUIIII Ji rUllfllVj) notar, 534 W. 18th St., Chicago, 111. K. S. K. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111. II. podpredsednik:........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Qlavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. gligajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. Pooblaščenec:...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golob it sh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. kateri se niso skupno vdeležili z društvom. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. M. Wardjan, tajnik. Rockdale, 111., 12. majnika. — Nemila smrt nam je iztrgala iz naše srede sobrata Jerneja Marentič, ki je, bil, kot že zadnjič poročano, umorjen v svojem salunu. Ker je bil ranjci tajnik našega društva in neumorno delujoč v procvit isteg'a, za to tem hujše čutimo izgubo. , Blagemu sobratu naj sveti večna luč. Zahvaljujemo se vsem onim, ki so se udeležili pogreba. Posebno pa sobratom, ki so se polno številno udeležili, da tudi eden ni izostal. To je bilo čast za naše društvo, ker ob priliki pogreba je društvo med korakanjem izgledalo, kot mogočna organizacija. Naznanja se sobratom, da je mesto tajnika nastopil brat Val. Pirc, ki je bil dosedaj zapisnikar. Odbor. kongres izdelat oni paragraf, ki ga še ni; a na pot mu dajte Šušteršičev Poduk rojakom, ki se hočejo naseliti v Ameriki” kot najboljši življenski balzam za takele slovenske ;— green-horne. Veleugledni ljubljanski “Slovenec” je pa pomilovanja vreden, da sprejema kot slike o nas Amerikancih takele godle, kakor je omenjeno “Pismo iz Amerike”. That’s all. Ameriški državljan. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 12932 Matej Ferko, roj 1882, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 103 člane. K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 12933 Franc Tisel, roj 1868, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 199 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 12934 Jožef Walleš, roj 1890, 12935 Anton Stefanie, roj 1884, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 212 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12936 Franc Foršek, roj 1890, 12937 Anton Somrak, roj 1885, 12938 Anton Taborski, roj 1884, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 79 članov. K društvu sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 12939 Franc Terdan, roj 1868, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 113 članov. 'K društvu sv. Janeza Krst. 65, Milwaukee, Wis., 12940 Jožef Sem, roj 1890, 12941 Anton Kastelic, roj 1887, 12942 Janez Retel, roj 1886, 12943 Franc Zorc, roj 1879, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 147 članov. K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12944 Jakob Pavliha, roj 1865, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 51 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12945 Anton Ipavec, roj 1884, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 110 članov. K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 12946 Jožef Ju-govnik, roj 1888, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 32 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12947 Franc Andrejaš, roj 1887, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 43 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, Ul., 6495 Jakob Vozel, 27. apr. 1908. Dr. št. 50 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 10010 Jakob Kramer, 4. maja 1908. Dr. št. 31 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11388 Jožef Koščevčič, 6. maja 1908. Dr. št. 59 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11586 Jožef Štefane, 7. maja 1908. Dr. št. 77 člahov. Od društva sv. Antona Päd. 71, Goff, Pa., 12690 Pavel Kirnig, 12693 Vincenc Zupančič, 12694 Baltazar Schaffer, 4. maja 1908. Dr. št. 35 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8716 Matija Cajzar, 11273 Nikolaj Miketič, 8411 Jurij Vranešič, 4. maja 1908. Dr. št. 39 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10616 Janez Pave, 4. maja 1908. Dr. št. 42 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 3624 Marija Somrak, roj 1886, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 29 članic. K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, UL, 3625 Neža Penca, roj 1889, spr. 14. maja 1908. Dr. št. 12 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1992 Marija Skarbec, 6. maja 1908. Dr. št. 9 članic ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 2899 Antonija Vene, 20. apr. 1908 Dr. št. 12 članic IZLOČENE ČLANICE. Od društva Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, O., 2471 Ana Vrbanek, 4. maja 1908. Dr. št. 26 članic JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Joliet, 111., 9. maja. — Slavno uredništvo! Prosim malo prostora v vašem cenjenem listu. Najprvo naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa, da se udeleže blagoslovljenja društvene ban dere dne 16. maja zvečer in sicer naj se zberejo v navadnih prostorih ob 7:15, odkoder odkorakamo v cerkev in iz cerkve v Golobičevo dvorano na veselico. Vsaki ud je dolžan pod kaznijo 50c kateri se ne udeleži blagoslovljenja. Obenem tudi obhajamo 18. letnico društvenega obstanka, zato naj se vsaki ud spomni da stori svojo dolžnost kot član najstarejega slovenskega društva v Jolietu. Ob tej priliki pa tudi vsa druga slovenska in hrvat-ska slavna društva in posamezne družine in fante in dekleta vljudno vabimo na to 18. letnico, ker se bojo lahko pošteno zabavali na .plesu. K sklepu srčno pozdravljam vse člane društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. ter tudi vsa sosedna društva. Na svidenje dne 16. maja! Mihael Uršič, tajnik. spadamo h kakšnemu društvu. Kdor nima še regalije, si jo lahko dobi pri bratu blagajniku Antonu Šraj. Toraj mladi Antoni skupaj! da se zasučemo ker kakor slišim, bode tudi izvrstna godba nam čela potila, in slastna piva srce veselila in žejo gasila. K sklepu pozdravljam vse brate in sestre naše slavne K. S. K. J. in bralce častivrednega lista in glasila naše di čne in dobro napredujoče Jednote Math Judnič, predsednik, Pozor, rojaki! \ Občinstvu naznanjam, da sem prevzel na prodaj lote, hiše in farme. Ako kateri rojakov želi kupiti dobro hišo ali loto naj pride k meni. Imam jih na prodaj v Rockdalu in na hribu, na Broadway in Hickory cestah ter v drugih delih mesta. Obroki so lahki $10.00 na roko in $5.00 na mesec. Louis Torkar, 30 Fairview Ave., N. W. Phone 183 Cumberland, Wyo., 3. maja. — Društvo Marija Zdravje Bolnikov št. 94 K. S. K. J. je sklenilo, žrebati za zlato uro dne 2. maja 1908, kakor je bilo že naznanjeno v A. Slovencu. In tem potom naznanjam vsem cenjenim sobratom, kateri ste tikete pokupili, da se je ta stvar preložila vsled tega, ker smo komaj še le polovico tiketov prejeli od naših združenih sobratov, spadajočih k naši K. S. K. Jednoti. Zatorej Vas še enkrat opominjam, kateri niste poslali tiketov nazaj, da jih razpredate kolikor je Vam mogoče in jih nam nazaj pošljete do 30. maja, ker tedaj se bo vršilo srečkanje za zlato uro vredno $30.00. Po 30. maju se ne vzamejo tiketi v poštev. Na 98 društev smo poslali tikete, a dosedaj smo jih prejeli samo od 47 društev in denar je prišel le od 23 društev. Torej lahko vidite, da je bilo to sedaj nemogoče, ker je še veliko manj denarja kakor pa nas stane ura in tiskovine. Zato še enkrat Vas prosim, cenjeni sobrati in tajniki, da nam tikete razpe-čate in denar in tikete do tega časa semkaj pošljete. K sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi, cenjeni list A. Slovenec, pa želim obilo naročnikov. Z bratskim pozdravom! Frank Kramer, I. tajnik Box 187. Goff, Pa., 4. maja. — Naznanjam vsem udom društva sv. Antona Pad. št. 71 K. S. K. Jednote, kakor sem jim naznanil že pred spovedjo z listi, da se je vršila naša velikonočna spoved na 2. maja, ko nas je obiskal Rev. Josip Zalokar. Slišali smo zopet slovensko pridigo, kar se pri nas zgodi samo enkrat v letu. Zatoraj se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili kar največ mogoče v polnem številu; ali žalibog imamo Slovence tudi tukaj, ki se niso vdeležili te lepe priložnosti, ko nas obišče samo enkrat v letu, moram omeniti, da ti ne spadajo k našemu društvu in ne Jednoti. Zahvaljujemo se prav lepo Rev. Josipu Zalokar, ki nam je ustregel na našo željo Druge opominjam, ki se niso udeležili te svete dolžnosti, naj mi pošljejo v kratkem spovedne liste, kakor hitro mogoče. Pozdravljam vse rojake širom Arne rike, posebno pa ude naše slavne Jed note. John Tome, I. tajnik. Steelton, Pa., 5. maja. — Naznanjam članom dr. sv. Alojzija št. 42. K. S. K. J., da sem se nastanil na Federick cesti št. 144. Toraj se naj vsak oglasi na novi atres: Lawrence Y. Verbos, tajnik dr. sv. Alojzija št, 42, No. 144 Federick st., Steelton, Pa, Joliet, UL R. Mačeha. Joliet, 111., 12. maja. — Društvo sv Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. je ime- lo svojo redno mesečno sejo zadnjo nedeljo, dne 10. t. m. Na tej seji se je sklenilo enoglasno, da se bomo tudi mi udeležili te velike slavnosti in blagoslovljenja nove zastave društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. Zatorej brati društva sv. Antona Pad., ne pozabimo veselega in častivrednega povabila, ker že povabilo je nekaj posebnega, katero smo prejeli od društva sv. Jožefa. Tudi mi si bomo mogli sčasom preskrbeti svojo zastavo in gotovo nas ne bojo Jožefovi pozabili. Blagoslovljenje nove društvene zastave sv. Jožefa bode v soboto zvečer ob polosmih v naši farni cerkvi sv. Jožefa. Po blagoslovljenju se podamo v Golobičevo dvorano. Ne pozabite, brati, seboj prinesti svoje društvene regalije, da se tem bolj spoznamo, ker če imamo regalije, se zna, da Joliet, UL, 13. maja. — Društvo Vit sv. Jurija štev. 3 K. S. K. J. je skle nilo na redni seji v nedeljo, da se udeleži blagoslovljenja zastave društva sv. Jožefa štev. 2 K. S. K. J. v soboto zvečer dne 16. maja, ki bo se vršilo v slov. cerkvi sv. Jožefa. Člani se poživljajo, da se zbero ob 7. uri zvečer v društveni dvorani. Vitezi naj se oblečejo v uniformo. Na istej seji se je tudi sklenilo, da se društvo udeleži blagoslovljenja zastave društva sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J., ki se bode vršilo v nedeljo dne 24. maja ob 10. uri zjutraj v slov. cerkvi sv. Jožefa. Zatorej se naj to nedeljo člani zbero ob pol deseti uri v društvenih prostorih. Članom i članicam K. S. K. Jednote bratski pozdrav! John N. Pasdertz, preds. Joliet, Ul., 11. maja. — Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. je imelo svojo mesečno sejo 3. maja. Pri tej seji so se s prošnjo vdeležili gg. Math Grahek in John Videtich, člani društva sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111. in prosijo, da bi se društvo sv. Frančiška Sal. vdeležilo njih slavnosti blagoslovljenja nove zastave dne 16. maja, to bo v soboto večer ob pol osmi uri. In društvo sv. Frančiška Sal. je sklenilo, da se v obilnem številu vdeleži njih slavnosti. Toraj opominjam člane društva sv. Frančiška Sal. 29 v Jolietu, UL, da se v obilnem številu zbero ob 7. uri v soboto zvečer v šolski dvorani. Dalje opominjam brate društva sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, UL, da mi prineso za velikonočno spoved listke do 31. maja, posebno tiste brate New York, 10. maja. — G. urednik ali ste čitali v ljubljanskem “Slo vencu” z dne 18. aprila t. L pod naslovom ‘Pismo iz Amerike’ neko vele-zanimivo poročilo o amerikanski “godli”, ki se tu meša in kuha? Ako ste to godlo prezrli, ste ob preimeni-ten užitek. Kot prvo ‘rihto’ bi morali čitajoč pogoltniti in prebaviti sledeči stavek: —“ ‘Gospa predsednik’ bi še kaj rada ostala prva dama v državi. In pravijo, da bo ona pregovorila Teodorja, da se še enkrat da voliti za nadaljnih šest let.” — Ali ni to imenitno? Predsedniki Združenih držav so se dosihmal vedno volili za dobo štirih let, a poročevalcu ljubljanskega “Slovenca” to ni po volji in zato voli njegova Amerika ‘gospe predsednike za šest let”. Dober tek Vam želim, g. urednik! Druga ‘rihta’, nov stavek: “Vse tri državne stranke, republikanci, demo-kratje in populisti se resno pripravljajo na odločilen boj.” Raca na vodi! Kar čez noč so postali naši brezpomembni populisti tako silno mogočni, da bo zmaga nazadnje že letos njihova. Vae victis! Republikanci in de-mokratje, združite se! Še je čas, da skupaj udarite po — kom neki? No, po vvolu, ki je nastal iz žabe, seveda po milosti “Slovenčevega” poročevalca. N. B. Ta poročevalec pač zasluži, da ga naši populisti izvolijo vsaj za svojega ‘gospo podpredsednika’ za dobo šestih let. Ali Vam gre še v slast, g. urednik? Tretja ‘rihta’, tretji okrajšan stavek: “Še ni direktnega paragrafa, ki bi prepovedal anarhistom ustop v državo.” Kdo pa pravi to? I no, poročevalec ljubljanskega “Slovenca”, on mora že vedeti, ali ne? In ker je ta poročevalec poslal svoje klasično pismo iz New Yorka in torej bržkone biva tu, zato pozivam tem potom vse zavedne — pardon, le zagovedne New-yorcane, da ga o prvi priliki pošljete (Povest.) Poznaš li to cvetlico? Da, to je mačeha. Dobro, poslušaj, kar ti povem. Ko je ljubi Bog vstvaril cvetice, dal e vsaki cvetici barvo in ji tudi razodel barve pomen. Liliji je dal obleko nedolžnosti, — solnčnici barvo zlatega srca in vijolici krilice ponižnosti. Tako je dobila vsaka svojo barvo, le ena cvetlica se je zapoznila in ostala brez oblačila — to je bila mačeha. Silno je vzdihovala pred božjim prestolom. Bog se je usmili in jo pobarva z ostanki barv. “Duša tvoja bodi čista,” ji pravi in dno cvetice postane belo. “Srce tvoje bodi zlato”. In beli barvi se pridruži rumena, v katero se izlivajo črtice bele barve, vmes se pa tudi pokažejo tanke črne proge, kajti v lonček z rumeno barvo je ma-lopred kanila kapljica črne barve. — Gospod, moje krilice ima madeže,” pritožuje se mačeha. — “Ne toži”, reče ji Bog, “glej, bele proge, to so dobri otroci, kateri ti izprosijo nebesa; črne proge so pa hudobni otroci, kateri prav gotovo svojo neumrjočo dušo pogube, ako ne bodo izpolnovali četrte božje zapovedi in ti ne bodo izkazovali dolžne ljubezni in pa tudi pokorščine. Tvoje zlato srce naj ljubi enako vse otroke, katere ti izročim. Da se pa ne pogubiš, da prestaneš lahko vse bridkosti, katere ti povzroče hudobni otroci, dam ti še obleko po nižnosti.” Po teh besedah je razlil Bog nad cvetico višnjevo barvo. To lepo pripovedko sem slišala od zelo pobožne, bogaboječe in milosrčne gospe iz Lyona, ki je prišla s svojim soprogom prečisto Devico Marijo častit, za prejete dobrote se zahvalit in ovih milosti izprosit na kraj, kjer naša dobra mati Marija izkazuje dan za dnem neizmerne milosti ljudem — to je v Lurdu. Tudi jaz sem bila tam in seznanila sem se s to blago gospo. To pripovedko, kakor tudi odlomek iz svojega življenja sem pripovedo vala mnogim ženam in mladenkam, je nadaljevala plemenita gospa, ker tem hočem popraviti vse hudo, kar sem storila svoji drugi materi. Moj oče je premožen trgovec v Lyonu. Božja volja je poklicala mojo ranjco mater do sebe, zapustila je štiri otroke v nežni mladosti. Zapuščeni smo bili, skrbne materine roke je manjkalo povsod. Moj oče se oženi v drugič ter dovede dobro, pridno in bogaboječo ženo v hišo in ž njo božji blagoslov, kajti naše premoženje se je množilo Naša nova mati je skrbela za nas kakor naša prava mati. Moje sestrice so se je koj privadile, le meni je bila trn v očeh. Ako sem le mogla, sem ji nagajala, za najboljše opomine sem bila gluha in svojeglavna; storila sem vse, le tega ne, kar je ona hotela. Odgovarjala sem ji, kadar sem le mogla celo tatvine sem jo dolžila. Moj Bog, groza me je, če pomislim, kakšna sem bila. Med tem sem pa hodila v cerkev, prejemala pogosto svete zakramente, miloščino delila in bolnike obiskovala, ali moja duša ni našla ni kjer miru. Proti moji drugi materi me je še podpihovala moja najboljša pri jateljica, jaz pa svoje sestre, da so tudi pozabile četrte božje zapovedi. Blaga žena je vse voljno potrpela, darovala Bogu in prosila pomoči tudi pri nji, ki je tolažnica žalostnih. Kaj se zgodi? Po nekem hudem prepiru z mojo materjo, sem imela sanje. Raz balkon naše hiše sem spuščala na vrt vodene mehurčke iz mila, veselila sem se kakor majhen otrok. Kar nakrat zapazim pod balkonom hudobca. Spu stim balonček, ta postaja večji in večji v krasnih barvah. Na njem se po kažejo besede: “Tvoje molitve!” A tem trenotku se hudobec zareži in plo skne z obema rokama v mehurček. Izpustim drugi mehurček, pokažejo se besede: “Tvoja obhajila!” Hudobec se še bolj zareži in ploskne v mehurček Na tretjem mehurčku sem brala “Tvoja dobra dela!” Hudobec se zo pet zareži in uniči mehurček. Četrti mehurček pa ni imel nobene &arve Rastel in rastel je, dokler se niso po kazale besede: “Dobra dela, katerih vsled svoje trme nočeš storiti!” Hudobec se krohota, mehurček pusti, da pade na zemljo, pa se ne razleti. Hudobec ga hoče vzdigniti, a pretežak je, mehurček se je spremenil v svinec. Spustim še en mehurček; a ta je ognjen, 4z njega švigajo strele in poka žejo se besede: “Četrta božja zapo ved! Tvoji prepiri! Tvoj napuh! Tvo 'ja nevoščljivost! Tvoje hudobije!” Hudobec se divje krohota in ognjeni me- hur pade s tako silo na svinčeni mehur, da se zemlja strese, odpre in pogoltne hudobca in oba mehurja. Prebudim se nato v groznem strahu. Nič več ne morem očesa zatisniti in komaj čakam jutranjega svita. Potem hitim vsa preplašena, vsa zbegana v cerkev tje pred oltar, kjer stoji čudodelna podoba presvetega 'Marijinega srca in prav goreče molim in prosim pomoči. Marija me gleda prav milo in iz njenih oči! berem: “Ali si moj otrok? Zakaj si taka! Poboljšaj se! Izpolnuj svo e zapovedi! Ne pozabi četrte božje zapovedi!” Ves dan nisem imela miru in svoje druge matere sem se ogiba-ala ta dan. Po noči sem zopet sanjala. Molila sem pred kipom Matere božje. Kip se oživi in Marija stoji v svojem blišču pred menoj s solznimi očmi. Za nekaj časa slišim sladki glas: “Otrok, ali naj delam čudeže s tabo?” Nato se prebudim in s svetim strahom premišljujem sanje. Zjutraj hitim v cerkev, pokleknem pred' čudodelno podobo presvetega Marijinega srca in se ji vsa darujem ter prosim, naj me ne zapusti, temuč odi po poti, da ¡zveličam svojo dušo. Ko sem strmeč gledala to, sklenem nadalje po Marijini volji žjveti in srečno umreti. Potem opravim dolgo izpoved, prejmem sv. obhajilo ter hitim domu. Stopim pred njo, kateri sem toliko bridkosti naplavila in govorim: Mati, odpustite! Nikoli več vas nočem razžaliti, sprejmite me za svojo hčer!” Ona pa pravi solznimi očmi: Ta dan je najsrečnejši v mojem življenju, ko mi je Bog dal izgubljeno hčer na^aj. Vedi, jaz sem prevzela dolžnost pred Bogom in tvojo ranjco materjo. Ljubila sem te vedno in molila za te, da postaneš v resnici dobra.” Nato me je poljubila. Živeli smo daj v najlepšem miru in moje sestre so postale tudi dobre. Kmalu potem me snubi vgleden mož, dober katoličan, plemenit značaj. Bil je vdovec in je imel hčerko dva- najst let staro. Stariši so bili zado- na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111. voljni, a težko sem se odločila za ta «1 ■ ■ ■■ Slovenska gostilna Filip) Hibler Northwestern Phone 1422. 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. priporoča rojakom svojo BRIVNICA Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki. Pozor, rojaki Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, fino žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli! Math. Stefanich 400 Ohio St., Joliet, III. Ant. Kirincic Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam John Stefanie korak. Ko. sem pa spoznala, da je božja volja, poročila sem se s strahom zaupajoč v božjo in Marijino pomoč. In Marija me res ni zapustila. Živim prav srečno v zakonu. Deklica se Vne je oprijela z vsem srcem in Bog mi je dal tri otročičke, kateri jo imajo radi, ona pa nje. Zdaj sem še bolj spoznala napake, katere sem storila v svojem življenju. Do vsega tega slabega pa so me privedle moje prijateljice, o katerih sem mislila, da so dobre, a v resnici so bile hudobne, ker so me hujskale in napeljevale do hudega. S soprogovo materjo opravljava dobra dela skupno, božji blagoslov počiva nad delom mojega soproga in Bog je nas postavil v stan, da lahko storimo veliko veliko dobrega, kar upam ne bodo vodeni mehurčki pred Bogom. V zahvalo za velike dobrote sva prišla s soprogom sem v Lurd Marijo častit, hvalit in se ji priporočit. Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET. Mahkovec & Božich 208 Jackson St., Joliet, 111. SLOVENSKA GOSTILNA kjer točimo fino “Elk Brand” pivo, dobro kalifornijsko in domače vino in tržimo dišeče smodke. Rojakom se priporočamo v obilen poset. N. W. Phone 384. MAHKOVEC* & BOŽICH, AKO HOČETE ČITATI DOBER, zanimiv in zanesljiv list, naročite se na Amer. Slovenca, ki prinaša vse zanimivosti iz vseh krajev. Samo $1 na leto; za Evropo $2.00 na leto. Naša razprodaja ostankov OGNJA, ‘‘Tackle and Snatch Blocks Imamo veliko zalogo raznih takih priprav, ki se sedaj raz-prodajejo po jako nizki ceni, kot ostanki požara. Res so ostanki požara, vendar so ravno tako dobri kot novi. Ogenj jim ni prav nič škodil. Veliko blaga smo že razprodali, ker sedaj se prodaje isto za mal denar. Ako potrebuje kaj železnine kakesibodi vrste, pridite k nam, sedaj je čas kupiti. Barrett Hardware Co. Van Buren and Des Plaines Sts. JOLIET, ILL. Joliet, ill. FI1T0 PIVO V STEKLEUICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. a«. Ukraden ■* poklic. Spisal J. J. Oman. (Konec.) Necega dne se odpravita oče in mati v več milj oddaljeno mesto, da bi si nakupila potrebno obleko za zimo. Predno gresta od doma, odšteje, si oče potrebno svoto denarja in vtakne listnico pri gornji suknji v žep. Kako pa se začudi, ko pri kupovanju seže v žep in namesto listnice najde veliko luknjo. Prestrašen seza po vseh žepih, toda listnice ne najde. Očividno jo je izgubil, toda. kje? Ali mu je padla ven doma ali napoti? Izposodi si torej kolikor potrebujeta in tako se kmalu odpravita proti domu, upajoča, da je padla listnica iz žepa še doma ter da se zopet najde. Medtem ko sta bila oče in mati po opravku, ostal je Robert doma. Kmalu go odhodu staršev napoti se v očetovo sobo iskat papirja za pisavo Vzame nekaj papirja in steklenico črnila z miznice in hoče oditi, kar zagleda pred saboj na tleh očetovo listnico. “Gotovo jo je izgubil”, misli si ter jo pobere in odpre. Bilo je v nji pet lepih, novih desčtakov in nekaj drobiža. Robert se zagleda v nje. “Ej, kako so ti lepi,” misli sam pri sebi, “ko bi jih jaz imel...” Pri teh zad njih besedah Robert močno zarudi. Hitro zapre listnico in jo vrže na mi zo ter hoče oditi. Že je mislil zapreti vrata za seboj, ali ni mogel stopiti, ne da bi se bil še enkrat ozrl po listnici. Postoji in gleda za trenutek na' mizo, in to obotavljanje je bilo smrt njego vemu poštenju, kajti hudobni duh mu ni dal miru. Trobil mu je na ušesa, da naj vzame denar. “Nihče te ne vidi, oča ga je izgubil! Vzemi, saj je tvoj!” Robert zopet zarudi, pogleda dobro, je li kedo blizu, skoči nazaj, zgrabi listnico in zbeži iz hiše. Ko prideta proti večeru oča in mati domov in Robert, kakor po navadi, pristopi, da bi izpregel konje, obsujeta ga onadva takoj z vprašanji in pripovedanjem radi izgubljene listnice; on pa se je delal, kot bi čisto nič ne vedel o nji. Pri tem pa mu je postajalo tako vroče, da se je bal, da se izda. Vendar, prvi korak je bil storjen, torej hoče biti pogumen tudi sedaj. Skrival se je za konje in se oddahnil šele, ko je odpeljal te v hlev in sta odšla oča in mati v hišo. Vse iskanje in preobračanje po izgubljenem denarju je bilo, seveda, zaman. Le'eden je vedel, kje je listnica, toda ta je molčal. * * * Tako je preteklo nekaj tednov in skoro da je bila izguba pozabljena. Robert je denar hitro porabil ali pozabil je, da nosi očetovo listnico še vedno v žepu gornje suknje. Necega dne izgubi Fisk svojo pipo, brez katere se ni nikdar prostovoljno oddaljil. Preiskuje vse žepe, toda zaman. Slednjič hoče poseči tudi po žepih gornje suknje, ki je visela na steni. Pri tem pa ponevedoma seže v žep zraven viseče sinove suknje in privleče ven prazno listnico. Takoj jo spozna,. in obide ga misel: “Je-li mogoče, da je Robert tat?” Polasti se ga neprijetna sumnja in takoj sklene se prepričati. Pokliče sina, ki je ravno nameraval oditi, in mu pokaže listnico vprašajoč ga, če jo pozna. To Roberta tako osupne, da ne more ničesar spregovoriti. Oča, misleč, da je to gotovo znamenje, da je sin tat, ga za-čne.-neizrečeno oštevati ter mu pretiti, da>ga izroči sodniji. To sina ujezi in s kletvijo v ustih odpre vrata, da bi šel iz hiše. Oče, misleč, da je Robert še vedno otrok, ga zgrabi za ramo ter ga skuša pridržati. To razkači sina tako, da zgrabi očeta za roke in ga sune z vso silo od sebe ter zbeži skoz vrata. Oče pa se radi močnega sunka spodtakne in pade vznak ter s tako silo zadene ob ogel železne peči, da obleži nezavesten na tleh. Mati, ki je bila med tem v kuhinji, slišavši ropot in vzklik, hitro priteče gledat, kaj vendar imata oče in sin. Kako pa se prestraši, ko zagleda očeta kakor mrtvega ležati v krvi na tleh. Vsa zbegana od groznega prizora in strašnega suma ne ve, kaj početi. Slednjič odpre vrata ter začne klicati sina, ki se je hitro oddaljeval proti svojemu zahajališču. Ta se ne zmeni sprva za materno klicanje, ker pa mati ne odjenja, se vendar sin ustavi in postoji za par trenutkov, očividno premišljajoč, jeli bi šel naprej ali nazaj. Čudno se mu zdi, da ga mati kliče, in zatorej se obrne počasnih korakov proti domu. Komaj pa odpre vrata in vidi očeta, ki je še vedno ležal kakor mrtev na tleh, zakriči od strahu ter zbeži. Proč od doma je hitel, kar so ga nesle noge. Kam? Tega ni vedel, ampak le proč, proč, daleč proč je hotel. O Bog, ta strašni prizor! On morilec svojega očeta! Bežal je in be žal čez njive in travnike ter se skrival po gozdu. Vsak trenutek se je ozrl nazaj, misleč, da sliši korake za seboj. Toda pustimo sina za en čas, dragi bralec, in povrnimo se k nesrečriemu očetu na dom. * * * Skoraj blazna od vsega tega, žena joče in kliče moža, ali on se ne zmeni in ne gane.' Poklekne k njemu ter posluša. Še je življenje v njem. Kar more hitro pokliče soseda, ki se ta koj odpravi po zdravnika. Kakor blisk se raznese ta žalostna novica in kma- lo je bila hiša polna radovednih ljudi. Vzdignejo Fiska ter ga polože v posteljo. Bil je še vedno nezavesten. Zdravnik pride, pregleda in obveže rano ter skuša spraviti ranjenca k zavesti. Po večurnem trudu res odpre ta oči, toda radi groznih bolečin se skoraj onesvesti. Zdravnik ostane še nekaj časa pri njem ter stori kolikor more, da bi mu olajšal bolečine. Ali vse je le malo pomagalo, kajti imel je preklano črepino in bati se je bilo, da mu pride kri na možgane. Poslali so torej takoj po duhovnika, ker bi utegnil bolnik izgubiti zavest, da se morebiti ne bi prebudil več. Duhovnik kmalo pride in pretekli sta dve uri, predno odpre župnik vrata in pokliče ljudi, da naj molijo za bolnika. Omenjeno bodi mimogrede, da je bilo že več let, odkar je Fisk zadnjikrat opravil svojo velikonočno dolžnost. Previden z s.vetotajstvi, je ležal sedaj bolj mirno, čeravno je trpel hude bolečine. Poklical je ženo, prosil jo. odpuščanja ter še pristavil, da naj tudi sinu pove, ako ga on ne vidi več, da mu vse odpusti, “ker”, rekel je, “jaz sam sem vzrok vsemu. Ko bi bil pustil sina iti po njegovem poklicu in mu ne bi dajal slabega vzgleda ter ga bi varoval pred slabim branjem, namesto da šeni mu prinašal sam strupa, b'l bi Robert in tudi midva bi bila sedaj srečna. Tako pa...”, beseda mu zastane in velike solze se mu vlijejo po licih. Čez nekaj časa se nekoliko pomiri in nadaljuje: ‘Sam sem si kriv, božja volja naj se zgodi. Skušaj spraviti sina na pravo pot in tako popraviti, kar sem jaz zakrivil. Pred vsem pa, draga moja, moli zame, oj moli! Moj Bog, moj Bog, kako bom jaz dajal odgovor za svoje in sinovo slabo življenje! O... moj... kri.. .Žani... Zve.. .li.. .čar..Hotel je še naprej govoriti, toda ni mogel več; padel je v nezavest radi groznih bolečin in kmalo nato je zaspal za večno. Ko vidi žena, da je njen mož izdihnili zadnji zdihljej, vrže se čez mrtvo truplo ter bolestno zaplaka. “Moj sin, moj sin, morilec svojega očeta! O Bog, kako naj prenašam to strašno šibo!” Tudi župniku in.drugim so tekle solze srčnega sočutja. Pusti jo nekaj časa, da si z jokom olajša srce, potem pa }o prime župnik za roko ter ji pokaže na nad posteljo visečo podobo Križanega in žalostne Matere pod njim. To jo močno vtolaži. Poklekne k postelji in moli za pokoj duše, ki je sedaj stala pred sodnim stolom božjim. Tudi drugi molijo nekaj časa in se razidejo vsak na svoj dom. * * * Pretekel je dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem, da, pretekla so leta in Fisk je že davno počival v hladni zemlji, toda o sinu ni bilo slišati tudi najmanjše vesti. Dolgo je žena žalovala za možem, a še grenkejše pa so bile njene solze za sinom, in ljudje so rekli, da mora žalosti umreti. Vendar jo je vzdrževalo njeno trdno zaupanje v Boga. Molila je neprenehoma in vdala se v voljo božjo, vedoč, da je Bog dobrotljiv ter da stori vse konečno v naš prid. Vzela je k sebi neko ubožno deklico iz sirotišnice in dala zemljišče v najem. Tako je teklo leto za letom in že je preteklo deset let, odkar so ji odnesli moža iz hiše, in je sin pobegnil, a še vedno od nikoder ni bilo čuti o njem. Več ni upala, da še kedaj sliši o Robertu ali ga celo vidi, vendar je še vedno molila, da bi ga Bog pripeljal na pravo pot, ako je še pri življenji; če pa ne, naj mu bode milostljiv. * * * Necega dne dobi nenavadno debelo pismo, na katerem je bila prilepljena velika meksikan^ca znamka. Zamišljena odpre pismo brez vsake slutnje. Komaj pa zagleda pozdrav, vzklikne od veselja, kajti glasil se je: “Najdražja moja mati!” Od veselja ne more nekaj časa brati, toda radovednost jo kmalu premaga in prične; ali skoro da ji pismo ni padlo iz rok pri prvih besedah, kajti glasilo se je: “Ko to pismo dobiš, moja draga mati, bom jaz že počival v črni zemljici, v hladni senci tam pod košato vilo, kjer je grob že izkopan zame. Videl sem ga danes in veseli me, da-siravno mi srce hoče žalosti počiti radi tebe, moja žalostna mati; vendar, tolaži me, da bom kmalo rešen iz te doline solza; solze, ki so zame še posebno grenke, ker sem sam s svojim hudobnim življenjem nakopal brez-merne bridkosti tebi in sebi pa sramotno kazen, ki me tako kmalo zadene. Ravno sedaj zahaja lepo ru-deče solnce in pošilja skoz malo okence pri moji zaduhli celici svoje mile žarke, ki me zadnjikrat poljubu-jejo. Tožno obrača svoj obraz sem na zemljo in zdi se mi kakor bi mu tekle solze po debelih licih. Počasi in nehote se pomikuje za goro in kmalo bode izginilo, izginilo zame na večno; kajti predno solnce zopet pogleda na to dolino solz, bom jaz že prestal kazen, ki me je po božji pravičnosti doletela. Ob prvem svitu zjutraj, bom usmrčen na vislicah. Ne žaluj, draga mati, prosim, ne po meni in tudi ne zastran sramotne smrti. Kar se tiče mene, bolje je, da me vzame Bog ^e-daj, spokorjenega grešnika, kakor pa da bi še naprej živel, kakor sem živel dosedaj. Kar pa se tiče sramotne smrti, ni li naš Zveličar umrl najbolj sramotne smrti na križu, dasirav-no je bil Bog, dočim sem jaz največji grešnik? Toraj, rečem ti zopet, ne žaluj, kajti božja volja in božja previdnost je, ki me hoče kaznovati tukaj za moje mnoge hudobije, da mi s tem daje upanje, da dosežem milos.t pri Bogu. Nasprotno pa, pomagaj mi hvaliti neskončno dobroto nebeškega Očeta, da mi je dal milost spokorje-nja pred smrtjo. Zato se imam zahvaliti tudi mojemu nekdanjemu prijatelju in sošolcu Rev. James Faberju, ki se je več tednov noč in dan trudil, da me je pregovoril od moje trdovratnosti. Vem, da se še spominjaš, kako sva se James in jaz, ko sva bila še šo-larčka, večkrat pogovarjala; kako bodeva dfelala skupno kot misijonarja med divjaki; da, še celo upala sva, da naju ti umore, da tako postaneva mučenca. In res, on je postal vse, kar je upal in želel, ali jaz... moj Bog, jaz! Kako daleč sem zašel! Da si nisem sam. kriv vsega, to dobro veš. Bog pa naj bode milostljiv meni in njemu, ki je temu kriv. Od strahu se mi trese srce, če pomislim na mnoga leta, pokrita s hudobnim življenjem. Posebno pa me hoče obiti obup, ko mi stopi pred oči spomin groznega prizora, radi katerega sem zapustil dom. Klatil sem se po gozdu, dokler ni bil oča zagreben; potem pa sem odšel na jug, kjer sem se klatil od kraja do kraja z neko roparsko druhaljo. Pred nekaj meseci pa nas je doletela in zgrabila postavna roka, in jutri plačamo s svojimi življenji za naša zločinstva. Moj prijatelj pride kmalo, da me pripravi na odhod. Spremljal me bode tudi na moji žalostni poti jutri, in tako bodeva zopet skupaj zadnjikrat na tem svetu, on kakor božji namestnik in jaz kot največji hudodelnik. In vendar je tudi mene klical enkrat Bog, ali ubogal ga nisem, zato — ker mi je bil u k r a d e n ' p o k li c . ” * * * Dolgo in bridko joče mati, ko prebere to tako žalostno in vendar veselo pismo. Tolažilo jo je to, da je šel sin spravljen z Bogom z tega sveta. Poklekne toraj pred razpelo ter dolgo in goreče moli. Svojo molitev pa konča s temi besedami: “Oče, tvoja volja naj se zjgodi, Ti si mi jih dal, Ti si mi jih vzel, Tvoje ime bodi vedno češčeno.” Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem 7 X « A1 J m J 1 1 O I TV * * /V . Dr. Goldstein, 134 Rivington St. r New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih ie treoa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. FL Ad. RICHTER «& Co. 215 Pearl St., New York. « hlajenje k ▼ c Emil Eachman 580 South Centre Avenue. Chicago, Ili. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj._ ROJAKOM priporočamsvojo Gostilno, kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SlsLOff, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St, Joliet r—. Kritičen slučaj. n «oran TBisEJva REGISTER!» Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da---------- izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nered« v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljanje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. Čistost garantirana. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Trinerjeva slivovka in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za njel Spodajomenjeno naznanilo je prestavljeni original pisma poslanega salunarjem, ki so elani doliomenjene družbe. Michael McCarthy predsednik THOMAS CONNORS tajnik Joikt Retail Liquor Dealers’ protective Hssociation JOLIET, ILL., 9. maja 1908. Dragi sobrat! Na zadnji seji Joliet Retail Liquor Dealers’ Protective Ass’n se je sklenilo, da z dnem 15. maja 1908. se konča prodajanje pi va vpele po 5c. V nedeljo se ne sne prodajati pivo v posode. Član, ki bi' kršil to postavo se brezpogojno iz loči iz družbe. Podpis: JOLIET RETAIL LIQUOR DEALERS’ PROTECTIVE ASS’N. MICHAEL MCCARTHY, predsednik. THOMAS CONNORS, tajnik. Podpisani naznanjam rojakom, ! a sem kupil SALOON kjer točim dobro pivo in prodajani izvrstne smodke. Martin Nemanič, 22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL. DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar. 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, Stasa k Stepta Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stro&s, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. r*’ Obuvalo za vsakogar. Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene. CENE ZMERNE. Ed. Bannon, 503 RUBY STREET. JOLIET, ILL. (Nadaljevanje z 2. strani.) in zdaj je doma pri svojih starših, mislim, da bo kmalu zdrav. Drugi je Florijan Krašovec: ta je še zdaj v bolnišnici, mislim, da bo kmalu okreval in prišel na svoj dom. Tukaj se je spet dognala hudobija. V soboto 2. maja je šla premoga pobirat neka slovaška ženska ne daleč od svojega stanovanja. Ko pride med kare, kar nenadoma jo udari po glavi z enim železom eden niger ali črnec, tako da se nezavestna zgrudi na tla. Potem jo vrže v Box-karo in naredi svojo peklensko strast pri nji. Napol mrtvo, ki se je branila, jo je trikrat udaril z železom po glavi tako, da ji je tri velike rane zavdal na glavi, in tudi po prsih udaril. Še je noža iskal, da bi jo do kraja umoril, ali vendar ga ni imel pri sebi. Ko je to svoje peklensko delo dovršil, jo je takoj nezavestno ali napol mrtvo pokril s papirjem in vrata na karo zaprl in odšel, da ga ni nihče videl. Ko je pa njena soseda šla zraven kare, pa je slišala stokanje v kari. Ko odpre vrata, vidi vso v krvi ležečo svojo sosedo in gre takoj naznanit. Prišlo je precej občestva na lice mesta. Žensko so odpeljali v Candi-bolnišnico, a črnca zasleduje policija. Dozdaj ga še niso prijeli. Žena je stara 35 let, mati 5 otrok, najstareji je star 10 let, najmla-ji pa 7 mesecev, je poštena in več bolna nego zdrava. Kakor se sliši, da bo okrevala, akoravno ima nevarne rane na glavi. Pri sklepu pozdravljam vse rojake širom velike Amerike, a tebi, A. Slovenec, želim, da bi nas še nadalje veselil s svojimi novicami. George Pavlakovič. Ely, Minn., 6. maja. — Tukajšnji delavski položaj se ni dosedaj nič spre menil; kakor se pa pričakuje, bode vsled nepošiljanja rude od tukajšnjih rudnikov veliko delavcev zgubilo zaslužek. Na Winton sta začeli poslovati dve parni lesovni žagi. Tu je dobilo zaslužek do 600 delavcev. Družbe so vposlile večinoma šumske delavce. Precejšno število naših rojakov je dobilo delo tamkaj, a brezposlenih je še dovolj. Dne 4. maja sta se tu poročila g. Anton Rent z gdč. Ana Bizjak. Bilo srečno! Dne 5. maja ste od tu odpotovali gdčni. Marija Mihelič in Katarina Judnič k svojim sorodnikom v Poland, Arizona. G. Frank Prijatelju so dne 6. maja pokopali malega sinčka Francka. Prizadetim starišem izrekamo naše sožalje. , j j Na Chisholm, Minn., so vsled da-vice med šolskimi otroci zaprli tamo-šnje šole. Smrtnega slučaja dosedaj ni bilo javljeno. Vkratkem se začne tu v Ely na tretji wardi s popravljenjem za vodovod, kakor tudi za odvajanje gnojnice. Kon trakt je prevzel Finec Vuotti, lastnik konjušnice na Sheridan Streetu. Ker je naših rojakov veliko brez dela, je smatrati, da bode tu nekoliko zaslužka. Ta vodovod bode veliko koristil tistim, kateri niso še dosedaj vode imeli v svojih stanovanjih. Seveda bode davkoplačevalce veliko stalo. Ker je ta okraj, kjer se bode to delalo, skoraj izključno slovenski, smo mi Slovenci tembolj upravičeni, da tu tudi naše roke kaj zaslužijo. Če bi finski kontraktor ali podjetnik ne upošteval nas Slovencev ter bi, kakor je že to finska narava, samo svoje ljudi uposlil na delo, morali bodemo poseči vmes ter zahtevati jednake pravice. Zatorej je potrebno, da se slovenski delavci večkrat skupaj snidejo, da se razmotrivajo razne delavske kolone. Shod je bil sklican za 3. maja, v nedeljo, kjer je bilo veliko strank povabljenih, a došlo jih je pičlo število. Če ne bode med nami bolje in večje energije za družabno politično življenje, ne bomo nikoli prišli do tistega cilja, do katerega so prišli drugi naseljeni narodi, kateri imajo sedaj boljši delavski obstanek ali položaj. Poglejmo si Fince: med njimi je več vsakovrstnih strank, ali v družabni delavski stranki so edini. Zato tudi oni ne samotarijo z^ pečjo, temveč se zbirajo v skupine v svojih prostorih v to določenih dneh ter se pomenijo o delavskih koristih. Ravno taka prilika je nam Slovencem dana, če se je hočemo poslužiti; in če hočemo doseči to, kar uživajo drugi, moramo se te prilike poslužiti. Z odličnim pozdravom bilježim _____________ J- J- P- , Forest City, Pa., 10. maja. — Cenjeni g. urednik, prosim vas, da natisnete te moje vrstice v vaš nam ljubljeni list A. S., ker v teh vrsticah želim nekoliko popisati, kako napredujemo tukaj Slovenci. Možje in fantje prav lepo, imajo 4 podporna društva, skoraj vsaki je član enega ali druzega; in če umrje en tak mož ali fant, ga spremijo njegovi sočlani v polnem številu k pogrebu. Ali ni to čast za tukajšnje Slovence? Ali kaj smo pa žene in dekleta tukaj! Če tukaj umrje ena žena, kakšen pogreb je pa njen? Vsaka tukaj živeča žena se je že lahko sama prepričala in hočem dragim bralcem to jaz popisati. Če tukaj umrje ena žena, je ves njen pogreb bližnja žlah-ta, gospa pa šest pogrebnikov, pa vča-si še enih 5 žen. Ali nas je tako malo tukaj? Ali kaj bote mislili, da je tak mal jih za pogrebom? To je samo zato, ker nismo združene! Pa si vsaka pravi: "Ko bi vedela, da bi ne bila sama bi šla. Če bi pa sama morala tam zadej iti, pa rajši ne grem.” In tako se pogovarjamo, jih pa nič ni za pogrebom. Je to za nas, ko je nas to- liko, lepo, da so taki pogrebi tukaj za ženami? Za koga nas imajo žene druzih tukaj živečih narodov? Ali nas nimajo za plašne, za zanikerne, za zaspane? Prav nič jim ne smemo zameriti, če imajo nas še za neumne. Naši možje in fantje so res zgled v društvih drugim narodom; ali žene smo pa tako ČJeč zad za drugim! Ali hočemo še tako ostati, kot smo zdaj? Moja želja je, da ne in gotovo je želja še več tukajšnih žen. če tukaj ustanovimo žene društvo, bomo šele to, kar so bile druge že pred. Pa tukaj se to prav lahko začne, samo če bi hotele, saj je nas kar nas en jezik govori, največ tukaj! Pa druge, ko jih je manj, imajo podporna društva, me pa nimamo nič. Zatoraj, žene, združimo se in pokažimo, da tudi me moremo to, kar druge morejo in da nismo to, za kar nas imajo zdaj. To jim prav lahko pokažemo, samo če jim hočemo. To se lahko začne, samo če bi hotele in da bi bile složne! Le v slogi je moč! Zatoraj žene, vstanimo iz spanja in združimo se, da bomo ena drugo podpirale tudi v bolezni, ker resnica je, da če mož zboli, je bolan eden, če žena, je bolna vsa hiša. Ker se je pa ta moj dopis že tako povečal, moram nehati. Pa še drugikrat kaj. Morebiti bom že sporočila, da smo se že začele družiti in da že tudi nam veljajo besede: Ena za vse in vse za eno. K sklepu pozdravljam vse bralce in bralce A. Slovenca, posebno pa vse žene v Forest City, da bi bile vse ta-cih misli, da bi to začelo in potem se bo gotovo ustanovilo žensko podporno društvo. Tebi, dragi mi list, pa veliko več naročnikov. Mary Spec. La Salle, 111., 9. maja. — Cenjeni g. urednik Am. Sl.: Prosim za malo prostora v cenj. listu, da omenim malo, kako sem potoval po Wisconsin. Čital sem dopis v Am. Sl., katerega je spisal rojak Peter Perušek iz Milwaukee, Wis. On je opisoval, da kako je z lepim drevjem poraščena zemlja, na katero se bode on naselil in da si bo iz tramov hišo naredil i. t. d. Jaz sem mu pisal in prosil sem ga, da mi piše, kako drevje da je tam, koliko bi bilo vredno. Pa mi je g. Peter Perušek odpisal, da ravno zato on ne ve, dokler tje ne pride,' da drevja ni debelega ne drobnega. Potem sem sprevidel, da ni nič kakor znabiti kak švamp. Potem sem se pa obernil na rojaka g. Ignac Česnika, in on mi je odpisal vse, kakor je zemljo opisal v dopisu v Am. Sl. Na dan 6. maja sem se podal z rojakom Jakopom Blut k g. I. Česniku v Wisconsin. Zvečer gorio-menjenega dne sem bil uže v glavnem mestu države ,v Madison. Tam sem dobil nekega rojaka z družino, ko ga je ravno železniški sprevodnik peljal na vlak. Vprašal sem ga, da kam ide. On mi odgovori: “Menda v Milwaukee me bo zarinil, pa še sam ne znam kam.” V tem je pridrdral naš vlak in sva šla z mojim tovarišem naravnost v Fairchild, Wis. Ob 6. uri zjutraj 7. maja sva se uže preložila v Fair-child na Fairchild Northeastern vlak. In ob 8. uri sva uže kavo pila na Čes-nikovi farmi. Zemlja nama se je jako dopadla. Take zemlje se ne dobi lahko, da bi tako prijazno lego imela. Vode pa gotovo ni boljše, kakor je na tej zemlji. Potoki se nahajajo v več krajih. Drevje je visoko, ravno in debelo za vsako rabo. Drevje gotovo je več vredno kot pa zemlja stane. En aker stane 16 tolarjev. Jaz sem kupil lep kos te zemlje in moj tovariš Blut se pa uže drugi teden preseli na mojo zemljo z vso družino. Kakor jaz spre vidim, tu bo ena velika slovenska far-marska naselbina. V tako malem času se je lepo število rojakov naselilo. Ne smem pozabiti, da Česnik je dopis popolnoma resnično spisal, tako kakor je. N. E. Foster, predsednik od Fair-child Northeastern železnice, je jako zadovoljen se Slovenci, ker rojak Ig. Česnik ima uže okoli 15 akrov čiste zemlje in bo pridelal uže letos dosti sena. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje Am. Sl. in tebi, Am. Sl., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Z Bogom! v Jožef Jordan. Moon Run, Pa., 7. maja. — Ker se tako redkokdaj bere kak dopis iz naše naselbine, hočem nekoliko jaz sporočiti. Dne 1. aprila smo prenehali z delom in še danes ne vemo, kdaj da se bo kaj zopet pričelo delati. Mnogo rojakov se je že preselilo, eni v staro domovino, večina pa v druge kraje Združ. držav. Trije vrli rojaki so se podali v državo Wisconsin, da si ogledajo zemljišča za kmetijo. Ti rojaki so: Frank Markovšek, Gregor Gantar in Urban Olivani. Želim, da bi se jim kraj dopadel. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje, a tebi, A. S., želim veliko predplačnikov. Frank Maček, P. O. B. 123. Pittsburg, Pa., 3. maja. — Dobro si bodemo zapomnili prvi dan majnika tega leta. Zadnjega aprila je z vihro tako hitel sneg, da smo mislili, da bo res proletel mimo nas. Pa smo se varali, kajti v jutro prvega maja, ko smo vstali, je bila narava se snegom pobeljena, kakor da je vsa v cvetju. Naenkrat je pa solnce na jasnem priplavalo, kakor bi vstajalo iz lepo cvetočega grmičja, da se je mogel človek zamisliti nazaj v pretekla leta, ko smo v naši mili krajini na gričkih med cvetjem postavljali visoke maje v čast Brezmadežni Kraljici. Ali v zadnjem kritičnem času se človek hitro predrami iz sladkih misli. In res, solnce je izhajalo izza snega, in to maja meseca, in je sijalo nad se snegom pokrito naravo; in naenkrat zmagalo, da je izginil brez sleda, dal Bog, za vedno do druge zime. » Vse se nekako strinja z letošnjo krizo. Glasovi prihajajo od vseh strani kakor vihar: tu ni dela — tam zopet ni dela. Samo od kake gotovo boljše strani se čuje, da bode vkratkem času vsepolno dela; ali morebiti je to samo “trošt”? Pa naj bo kar hoče, vendar je nekaj dobrega v tem, ker prihaja iz dobrohotnosti; “trošt” je veliko boljši kakor pretirani strah, in ravno tak strah požene mnogo ljudi v stari kraj. Dobro je, kdor ima svoje posestvo v starem kraju, taki so preskrbljeni za delo in živež; ali kateri nimajo nič posestev, ozir. denarja, je pa bolje, da ostanejo v Ameriki in počakajo boljših časov. Zmeraj je boljše tu v Ameriki kakor pa v starem kraju, če si navezan na tuje delo. Poleti nekaj zaslužiš, pozimi pa potrošiš; a če imaš pa male otroke, ne moreš izhajati nikakor, če si še tako delaven in šparaven. Tu v Ameriki pa se lag-lje opomoreš v naj večji nesreči, če si le v enem kraju in dobro poznam; se ve da se tu ozira na pošteno in zmerno življenje. Dobro bi pa bilo priporočati rojakom in rojakinjam, da bi se zatekali večkrat k naši Kraljici in priprošnji-ci Mariji Materi Božji in si bi izprosili pri nji pomoči. Tebi, dragi list, pa želim pozdravljati vsako slovensko hišo s Tvojim lepim naukom. Pozdrav! J. Verbiščar. Poplar Bluff, Mo., 5. maja. — Cenj. g. urednik: Prosim še za malo prostora v nam priljubljenem listu A. S., ker se je na moj dopis v Am. Slovencu oglasilo toliko rojakov zaradi zemljišča v državi Missouri, da mi je nemogoče vsem natančno pojasniti; to-raj hočem na tem mestu kolikor mogoče pojasniti glede tega zemljišča. To zemljišče se nahaja od osem do 12 milj od Poplar Bluffa, Butler Co. Zemljišče ni hribastp, ampak sploh ravno in le toliko napeto, da se odteče deževnica. Na tem zemljišču pridelaš vse poljske pridelke ter sadje. Posebno rada raste in obrodi vinska trta. In dobra kontra je to za živinorejo, ker so kratke zime, se živina skoraj sama živi. To zemljišče prodajajo farmarji, ki imajo več tisoč a-krov zemlje; prodajajo po 5 do 10 in 15 dolarjev aker in eni le za gotov denar, eni pa tudi na obroke. In na zemljišču je dosti lesa, da si z majhnim stroškom poslopje postaviš, in iz lesa delaš tajze,ki tudi lahko zaslužiš po tolar in pol do dva tolarja na dan. Tukaj so zdaj začeli železno rudo kopati in zdaj dela 60 ljudi in pravijo, da bodo delali železnico tukaj skozi. Da se ta vest vresniči, bo ta zemlja, ki je sedaj po 5 in 10 dol. aker, potem prišla do 50 dol. aker. In tajzi bodo tudi dragi, ko jih bodo tukaj potrebovali za železnico. Jaz sem že tri leta tukaj z mojo familijo in se mi prav dopade. Tukaj ne poznamo nobene mrzlice, smo zmeraj zdravi, hvala Bogu. Toraj rojaki, na svidenje na farmah v Missouri! Nobeden pa naj ne kupuje zemlje od agentov, ker mora vsak dva prajza plačati za zemljo, kot sem jo-jaz, ko sem od agenta kupil in kot prvi Slovenec prišel v Butler Co., Mo. Pozdrav vsem rojakom, tebi, vrli list, obilo uspeha. John Resnik. West Allis, Wis., 10. apr. — Žalostne novice Vam imam poročati. Tekom j'ednega tedna pobrala je smrtna kosa Francetu Podlinšku iz Gornjegagrada otročička in ženo, ki je dosegla komaj 24. leto. Pogreb je bil lep; da je bila pokojnica priljubljena, pokazalo je veliko število udeležencev. Naj v tuji zemlji mirno počiva! Mrtvaška opravila je opravil g. župnik Smolej, nakar je bila pokopana na katoliškem pokopališču Kalvarija na West Allis. Vreme imamo zelo grdo. April je bil gorak, majnik je pa prinesel pravcato zimo. Burja brije, da si človek ne upa na cesto. Vendar pa upanja na lepše vreme še nismo zgubili. Z delom je tudi pri nas le še bolj slaba. Kakor pa vse kaže, se bo pa kmalo na bolje obrnilo. Allis-Chal-mers Co. namerava vkratkem pričeti s polnim delom; pri njej dela po navadi 8,500 delavcev. Prescott Mining Pump Co. tudi hoče svojo tovarno povečati, tako da bi pri njej bilo nadaljnjih 4,000 delavcev v službi. Ta tovarna delala je sploh ves čas. Jedno leto še in West Allis se bo razvil kakor malokateri kraj. Mnogo so vpili, zakaj za Slovence cerkev zidati ravno na West Allis. Prihodnjost bo pokazala, da je bil svet ravno na pravem mestu kupljen. Videli bodo, da bo to postala prava slovenska naselbina. Slovenci si vedno bolj in bolj kupujejo lote; zato bi pa želeli, da bi se Slovenci tudi od drugih krajev naselili sem. Dela bo v kratkem dovolj. Vsaj kdor hoče delati, bo lahko delo dobil. Seveda mu bo treba za vse prijeti. Našemu narodu pač največ škodujejo pravoslavni Hrvati in Srbi, ki res ne žive pre-vzgledno; in ker Amerikanec ne pozna razmer, spravlja vse Jugoslovane v en lonec. S časom poznali bod. i tudi Angleži razloček, počasi se jim že pričenja svitati. K sklepu pa želim Am. Slovencu obilo naročnikov, vabim Slovence v našo naselbino, pozdrave pa pošiljam po zadnjem nasvetu — rojakinjam. John Mlakar. (Nadaljevanje na 8. strani.) •. Dober Dremosr 999 f V.V.VASV.V.V.VMV.VAV/.V.V.V.V.V.V.V.VAVAVAV.1 Kje je najboJj varno naložen denar ? iZ-L-ZJ 1 in DRVA DOBITE PRI NAS. A, JRynkszel 1007 Marion St., Waukegan, HL Phone 2182. Yard—North Chicago. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše "The D, S.” lPc. in "Meersehanm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet llls Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da se pomenim«. M. B. Schuster Young Building JOLIET, - - ILLINOIS. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Harass? Chicago telef. 2794 telef.N 7.. Ooistite jetra Flexer’s Pink Liver Pills čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica. FLEXER & REICHMAM LEKARNARJA. Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET, ILL. Ustanovljena 1871. MfllCoityNatioiM Of Joliet Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. iOSEPH STEPHEN, podpredsed C. H. TALCOTT, blagajnik Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi c«, nami...Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa» Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi sc pri nas in oglej si našo zalogo! Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher.podpreo W. G. Wilcox, ka8ir. Kapital $100,000.00. BARBER UILD1NG. OLIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j« bila uložena šest mesecev. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. ¡[Mestna hranilnica ljubljanska ■J j* največji in najmočnejši denarni zavod te vrste 5 c ■ p0 vsem Slovenskem. S" i_ 'Prejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. J V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh; j; ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem 5 fT0*™ Prem°ženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-¡1 “**» d* ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava ■" država • posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-? letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos *■ jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vai denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah EDA 'NI/' O A I/O ED je že več let naš rojak rlTAnlV OAIVjEn 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O. **■*■V.V.V.V.V.y AViW.'.'.V.V.V.V.V.V.SV.W i i 1 m i 1 1 1 i m 1! 1 m »? ZEMANOVO “GRENKO VINO je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec." Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL B. ZEMAN, 777 Alport St. CHICAGO, ILL. JOLIET CITIZENS BREWING- CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo “Elk Brand” pivo. Izdelovalci mjboljše^a piva sodčkih in steklenicah Roja*!, o priliki obiiBt« Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. COMPAGNIJE GENERALE Tl ANS AL ANTIQUE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, New York Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago^ A. C. Jankoviči, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, Paul Starič, agent, 110 South 17th St., St. Louis, Mo. 111. I1L POZOR, SLOVENCI! Ko semndite v našem mestu se nadejam našega poseta v mojej moderni gostilni. Točim dobro Schoenhoffen-ovo pivo in dmge pijače, tndi prodajem dišeče ‘Union-Made’ smodke. Rojakom se priporočam. PITTX30I-.F rMI-A-FLA-Ž;, Washington St., biizo lOth Ave-, GARY, IND. Prodaiem parobrodne listke; pošiljam denar v staro domovino in posreknjein pri kupovanju zeonljišč in lot. WWW Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. V. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo-goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z naj bolj šin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, *■ l’s, kakor tudi vse 'mu bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje 'boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in prepriČ an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom do širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Fi*ank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111. Velecenjeni gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Bos 941 West Mewton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : TIEUEj (Nadaljevanje s 7. strani.) West Allis, Wis., 10. apr. — Iz nujnih vzrokov, preložiti smo morali bla-goslovljenje cerkve na zadnji dan maj-nika. K slovesnosti vabim še enkrat vse Slovence ig Wisconsin kakor tudi slov. društva iz nam sosednjega Waukegan. Slabo vreme zadnjega tedna je delo nekoliko zadržalo. Rev. Ivan Smolej. COLLINS N. T. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NEW YORK, N. Y Queenstown, Irsko, 15. apr. —(Konec.) Četrti dan na morju je tiha nedelja. Prevozili smo 563 milj. Valovi šume krog ladije ter jo prijazno uc-kajo semtertje. Danes v nedeljo, da-si je vsaki dan zadostna hrana, kajti med tednom je včasi na mizi sadje kot sladoled 3. razreda, bila je južina še posebna. Zraven pečene kuretine bilo je vsakojake prikuhe, kot n. pr. orehova torta, cela skleda lešnikov, orehov, mandeljnov, pomaranč i. t. d. Nazadnje še sledoled. Vse to vživalo se je z najhitrejšo urnostjo ter okusom. Molitev se za ta dan ni vršila skupno. Le tupatam opaziti je bilo kristjana ali kristjanko z molitveno knjižico ali molkom v roki, spominjajoč se današnjega nedeljskega praznika, tihe nedelje. Tudi nacestni mo-lilci, takozvani Salvation Army, to nedeljo niso nič peli ter govorili, kajti kakih 10 švedskih toverske sekte ljudi potovalo 'je z nami ter nam ob večerih prirejalo bogučastno petje. In danes podnevi, ko to pišem, smo skoro skupaj pri mizi, sedeči vsi pri pisalnem delu, kajti jutri, to je 6. aprila bodem zapustil ladijo. Kot že pove dano, izstopim na Queestown. Danes so se bili le judje skup sešli, med sabo imajoči par njihove vrste muzikantov, in to eden z neko polomljeno harfo, par z nekakimi rogovi. In ta nedobro slišna godba bila je od sa-molastnih odobravana. Potem je vtih-nilo. Potem so jo odkurili iz jedilne sobe in za njimi se je še dolgo valil česnov ter čebuljin duh. Drugi bili smo pa veseli, da se nam je umaknila nedo.brodošla izraelska množica. To raj to bilo je ves dan na morju. Ker pa imenujem tupatam le jude, naj bode povedano, da kot ljudi bi jih vsad rad pustil rtedotikajoče, ali ta narod je že tak, da se čuditi ne sme mo, ko beremo da jih ruska vlada preganja, kajti ruska vlada le težko pusti ameriškega juda v svojo deželo in tudi Turška jih le nerada pusti svojo deželo. Kajti kot sem jih opazoval na tej ladiji, jud hoče biti povsod prvi, pri govorjenju; pri jedi, pri pijači in povsod prvi, kjer je kaj brezplačno. Ali danes, ko je po južini naš strežnik, ki nam je na mizo nosil, po biral napitnino, bili so najzadnji. Kajti s kislim obrazom bilo je viditi ne cega čifufa, ko je vrgel na krožnik Odrešenika sveta na goro Kalvarijo. Toraj jud naj ima bogastvo sveta! Njegov dom — kje je? In končujoč svoje morske poti dopis, gledam v zgodovinsko Irsko poslavljajoč se od vseh ameriških rojakov. V par mesecih, ako Bog da, se' vidimo! M. Pogorelc. Opomba. Opisana vožnja po Cu-nard progi je sicer prav dobra; le za one, ki so napravljeni kar naravnost potovati v rojstno domovino slovensko, je to v zadržek, da na tej vožnji se mora večkrat presedati, kot n. {jr. v Liverpoolu na vlak, potem iz vlaka opet na ladijo do Bremena ali Hamburga; na ladiji se še vozi 10 do 25 ur. M. P. Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati e, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil. OBLEKE CEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih poprajmo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 620-622 Cass, St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N, W. 488. Chicago 489. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržiui najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premou TELEFON 7612. 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL Bambich & Verbich icarii Rojaki! Pijte “Elk Brand” pivo priporočata rojakom fino “Elk Brand’ pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset. N. W. Phone 406. Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet. dobite je pri Mike Kočevar, cor. Ohio & State Sts. / N. W. Phone 809. Joliet, Illinois. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c v galon, riesling vino po 55e galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškat el vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na POZOR, ROJAKIl urejeno Moderno grostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli 1 ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, III John « Golob Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal 608 N. Broadway Joliet, Illinois 0404 Izdelujem Kranjske harmonike. najboljše vrste in sicer. 4 DO 5 GLASNE. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglasu jem harmonike in orgije. cele 3c. Morje do 4. dne imeli smo sredno mirno. Danes opazil sem prvo ladijo, plavajočo proti Novemu Yorku in po-poludne četrti dan videli smo še več ribiških ladij ter smo jih skupno pozdravili, kot znake priti kmalu do suhe zemlje. Jutri t. j. 6. aprila bodem že na Queestown, odkoder še skon-čam svoje morsko potovanje. Peti dan na morju bilo je zelo ži vahno. Proti jutru 6. aprila kazati je la se je iz meglenega morskega ozračja Irska suha zemlja mnogim, posebno slabotnim, ki jih je mučila morska bolezen kot nam vsem na veselje Prevozili smo zadnji dan. Toraj zadnji dan morskega potovanja pišem na svoji potni prtljagi ali torbi. Okrog mene je že omenjenih 6 Slovencev, tudi tisti, ki mi je podaril v New Yorku opisano stekleničico ki-halnega praha. Gledajoč) suho zem ljo smo si v roke segli ter jaz ostal, sem sam, kajti mojih 6 rojakov odpeljalo se je naprej proti Liverpoolu z istim parnikom; do tja je še vožnje kakih 12 ur. Že omenjena Slovenka, vozeča se z nami, bila je moja sestra, ki mi je dolgo mahala za slovo. Ko sva se ločila, je ona odpotovala proti Ljubljani in jaz ostal sem za par tednov na Irskem. Queenstown! Irska zemlja, nekdaj svojelastna zemlja, katere ljudstvo je večinoma katoliško ter ima v časti sv. Patricija, kateri svetnik je prišel kot prvi oznanjevalec vere v takrat še po ganske kraje. Ob istem času imela je Irska svojega kralja ter še dolgo potem, dokler je ni podjarmila Angleška. To mesto je nekaka trdnja va, takorečeno kot morski ključ do Angleške. Tu prišel je po nas potni ke kot po poštne kot druge stvari bolj majhen parnik ter nas odpeljal do za željenega cilja. Tu pred kot po odho du ladij, ki se večinoma tu ustavijo vozečo v New York pridejo razne branjevke z jerbasi, koši ter koški in prodavajo razno sadje, razglednice, kot .druge potnikom povšečne pred mete. Poslavljanje znancev in prijateljev, razne ladje ter ladjice, vse migljajoče krog sebe, vidi tu človek mali morski ožini pred starim gradom, podobnim trdnjavi. Toraj morsko potovanje sem Vam nekoliko popisal. Malo sem pogle dal preveč jude ali še pri koncu re čem, kar je, da to ljudstvo hoče biti povsod prvo, kjer je dobiček ali sploh kaj dobiti. Tudi na ladiji hoteli so imeti svojo jedilnico, ali ratala jim ni, dasi imajo na ladiji “Mauretania” svojega tolmača, ki je kaj gospodarsko* stopal okoli. Ali proti zadnjem, kjer se je prikazal kak jud, je ljudstvo na ladiji žvižgalo ter uganjalo za njim (zlasti Slovaki, Rusini ter Poljaki) burke, da mi je nehote na misel prišlo vpitje nekdanjih njihovih prednikov, ki šo menda jednako žvižgali ter vpili, ko so spremljali svojega preroka ter Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dt. Struzinsky. N. Chicago St. Pletenje las. ■m pletem verižice, prstane, cve-in drugo iz LAS. To ie lep spominek za može L. mladeniče. DELO IZVRSTNO. MS. M. STAUD0HAR 107 Indiana St., Joliet, 111. ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL, Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IN KONJUŠNICA, Chicago Phone 2373. Northwestern Phone 416. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St N. W. Phone 344. FRANK MEDOSH m POZOR, ROJAKI! Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj ? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku. Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so dniko-.- ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo ^ najnižjih cenah. 'MOHOR MLADIČ, 617 S. Center Ave., Chicago, 111. Pozor rojaki! .Naznanjamo Slovencem, da smo otvo- rili novo lepo urejeno aOSTI'LNO kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, eu blok od slovenske cer. kve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šil-karte ter pošilja deaar v staro domovino vest no in zanesljivega. PošteuaPostrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITI PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER. Ker se je oglasilo več rojakov, kateri bi se naselili rajši na jugu, poiskal sem V JACKSON CO., 22 MIL OD GLAVNEGA MESTA EDNA V TEXAS-U, lep prostor za slovensko naselbino. Prevzel sem tam v nrodajo 17,000 akrov najlepše zemlje ter določil za Slovence 8,000 akrov. Okoli tega prostora prodaja se zemlja že sedaj po $18.00 — $25.00 aker, a jaz jo prodajam po $15.00 in sicer- pod jako ugodnimi pogoji. 1 & -i Jackson Co. je zdrav kraj, voda dobra, dežja je vsake leto 35—40 col, toplota znašanajveč 95. “Slovenci, kateri nočete iti na sever, združite se tukaj v večjo slovensko-katoliško naselbino. Če kupi najmanj 100 družin, od katerih vzame vsaka vsaj 80 akrov, zavežem se dati brezplačno 10 akrov zemlje za slovensko-katoliško cerkev, župnišče, šolo in za vrt preč. g. župnika, ter postaviti na svoje stroške primerno cerkev, župnišče in šolo. Dana Vam je sedaj prilika, napraviti si v kratkem času lepe domove. Obrnite se zaradi daljnih pojasnil z zaupanjem na mene in pripomnim, da jamčim z vsem svojim premoženjem za to, da je ta kraj popolnoma zdrav in dam vsakemu denar nazaj, če ni vse tako, kakor kraj jaz opišem. Kupcem se bodo na zahtevanje poslale slike o tem kraju. Priporoča se, da kupi vsak 80 akrov, ker se toliko potrebuje za vspešno poljedelstvo. Slovenci, poslužite se te lepe prilike, ker bi bilo škoda, da bi pokupili ta krasna zemljišča ljudje drugih narodnosti. Več se natančnejše izve pri JOHN J. POLLAK-U Hišnemu in.zeinljiškemu posestniku. 534 W. 18th St., Chicago. S V\V.VAW.,.,AV/.V/WAVAWAWMV.V^VVW/AVAV.%W.VAW.%%WAVVWLVUWi i Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. :j Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. i Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. i Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega>klepa •\ 85,105,396 kron, iin sicer znašajo med drugimi zakladi: f ~------. ; -. - ; -■ - — \ £ Zemljeknjizno zavarovane - iirflft terjatve ........37,877,422 K riL Posojila občinam in kor- /■*;. . poracijam ... 1,979,582 K ' Menice............ 738,000 K Vrednostni papirji. 32,977,286 K * Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ....... 2,920,893 K odmenjen dobrodelnim in občekorist-‘ižli .“Han ■—->v i-. -Ž. n im zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. V.WVAVA,.VAV.,AV/ASW.V.VAVW.V.W.V,VAV.,.V.\V.%VA\SV.VV.%V.V.WASWi