Krvnauš, velika škodljivka našiiu jablanom. Kakor je skrbno opazovanje pokazalo, se ta škodljivi in nevarni mrčee najbolj na naših jablanib zareja in jim aok izaesava. Vojska, kakor so ekušnje pokazale, se proti kryni uši najlaglje po zimi pelje in sicer meseca januvarja, iebruvarja in marca. Vsi ranjeni prostori, na katerib je v preteklem letu krvna uš aedevala in kateri se na nekošnji belkasti prevleki spoznavajo, 8e morajo skrbno pregledati in potem s tekočino. katera se bode pozneje popisala. temeljito izščetati. Tudi se mora prst okoli debla nekoliko vzkopati in od drevesa proč potegniti, da se zalega krvne uši, ki se morda pod prstijo in v nji nahajajo, dosežejo in pokončajo. Kdor prav akrbno ravnati hoče, ta naj vso skorjo na drevesu dobro poščeta, kakor tudi po njegovih vejah in z omenjeno tekočino izpira. Ker se pri tem delu precej veliko take tekočine porabi. tako je tnkaj !e take pomočke rabiti, ki so bolj po ceni in ne predragi. Taki so : 1. Navadni lug, kakoršnjega dobivamo, ako lesni pepel z vodo zalijemo. 2 Plinova voda, kakoršuja ae dobiva pri narejanjn plina kot pristranski pridelek, ta ae pa mora za polovico s čisto vodo zmanjšati. 3. Apneno mleko. 4. Zmes iz sode in galuna. 2 kili aode in 1 kilo galuua se v 50 litrih vode raztopi. Konečno še se omenja, da ni toliko ležeče na pomočka, kolikor bolj na natančaem ravnanja pri vaem tem posla. Treba je tadi aajmaajšo ranico v akorji do dobra izščetati, da se mrčesu v vseh njegovih skrivaliačih do živega pride. Ako je drevo bolj zaušeno, naj ae z podvojeao skrbijo poščeta. Ako se tako z vso marljivostjo ia delavaostjo proti škodljivcu poatopa, ae bode posrečilo, njegovo število, kolikor mogoče, zmaajšati. Kako preslico (Equisetum) in lapuh (Tussi* lago fai>fai*a) pokončati. Prealico in ]apah, kjer sta se zaredila do dobra, pokončati je neobicajno težavno, rekel bi, skorej nemogoče. Poglavitai uzrok temu, so močae koreniae, ki zelo globoko aegajo in pa še ta okoliščiaa, da vsaki košček korenine aam za se začne pogaajati ia na novo rasti. Proti preslici ae vapešao le tako postopa, da se vsi mladi odrastki, brž ko se pokažejo, pokoačajo. Ce se tako nadzemeljaki deli te rastliae vedao ia vedao sproti aaičajejo, se ne le zareja aemeaa vedao zabranjaje, ampak tadi korenine vedao bolj in bolj alabe in aledajič cela raatlina koaec vzame. Seveda do tega treba leta in leta. Vaekako se pride še prej do zaželenega cilja, ako ae rastlini potrebni pogoji njeaega prospevanja, kolikor mogoče, odtegaejo. Ti pogoji so pa akieana zemlja ia železaata prst. Želozo se iz prsti odpravi, ako se ji pridene kajnita ia apaa ter prevelika moča odtegae. Kakor so doaedajne skašaje pokazale, ao to najboljši pomočki zoper prealico. Proti lapuha se pa priporoca, da ae zemljišče, kjer je to mogoče — pri viaograda aeveda to ne gre — v pašnik apremeai ia da se na novo izrasli listi, kolikor mogoče sproti pokončajo. Ako se skozi dye leti doaledao tako proti lapaha postopa, tako koreaiae, ker listi ne pridejo do popolnega razvitka, v preteka dveh let poginejo, one se v lastnem aoka tako rekoč zadaše Razaa tega se pa tadi izdaten del korenin, ker ao steblica votla, skozi katera od zvuaaj moča vdira, pokonča, kar je že iz tega razvidao, ker na travaikih, ki se dajo zamakati, lapuh v malem pogine. Pogostao zamakanje po košaji je tedaj le koristao. Na njivah se v pokoačaaje lapaha priporoča poaejanje listnatih sadežev in kakor se vidi, so vae raatline z metuljčkaatim cvetom naglavni sovražaiki lapahovi. V nekaterih krajih, v katerih lapub po ajivah še ni prek ia prek zaraščea, kaže lapuh porezati, požeti in te kraje a čratvim svinjskim gnojem dobro pognojiti. S tem ae provzroi*i, da stebla bitro gajiti začao, katera gajiloba se potem kmalu tudi do koreain razširi ia tadi te v kratkem ugonobi. Sejniovi. Dae 10. novembra pri av. Martiau pod Vurberkom. dne 11. nov. v Gomilicah, pri sv. Moborju na Rodnah, v Marenbergu, pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu, v Ormoža, pri sv. Barbari (Oplotnica), na Laškem in v Spod ajih Hoi-ah.