Partijski
staž
dolg
kot
življenje
Preživela je dve vojni in Statinove čtstke - Našli bomo pravo pot, da prebrodimo krizo
Botgar in Se dva tovariša, zbrait pri nji, da proslave Novo teto. Niso vedeli, da bo to prvo leto nove vojne...
Takrat je Tito pripravtja! knjigo »Vpraša-nja leninizma-, pri čemer mu je po svojih močeh pomagata. A kaj kmalu je odšla na novo dolžnost in postala sekretarka radia »Svobodna Jugostavija-.
Mnogo lepih spominov ima na tisti čas, ko je delata skupaj z Vefjkom VtahoviČeoi, ko je s tovariši pripravljala program...
Po vojni pa se je končno vrnila v Jugo-slavijo. V Beogradu je do upokojrtve vodila knjižnico sindikatov, dokler se ni teta 1956 po skoraj petdosetih tetih revolucionarno-ga deta vrniia v Ljubljarto. Danes Živi v krajevni skupnosti Anton - Tomaž Linhart.
Kljub triinosemdesetim letom je Se ve-dno aktivna v svoji osnovni organizaciji Zveze komunistov, kt jo je pradlagala za delegatko na IX. kongresu Zveze komuni-stov Slovenije. Tovarišica VVeinbergerjeva pričakuje, da bo kongres dal nove smorni-ce za delo komunistov.
»Imam veliko zaupanje v naSevodstvoin čeprav smo v težki situaciji, sem prepriča-na, da bomo našli pravo pot, da prebrodi-mo krizo.
Misiim, da bt delavci moraii biti bolj re-volucionarni in da preveč beže iz proizvod* nje v admintstracijo. Veliko razpravljamo o birokraciji.as »peresom« je ne bomo izko-reninili. Nad njo moramo s »srpom in kla-divom-. Pa več in bolje bi morali delati. vst po vrstl. Zdi se mi, da tudi ni več tiste enotnosti, ki nas je včasih družila tn da vsak gleda le nase. Tako je nasial prostor za malomeŽianSčmo. Naš ctfj je bil, da zgradimo novo druzbo. Misltm, da nam je to v veliki meri uspelo. Ce bi revolucionarji skrbeli le zase in za drobne koristi, potem ne bi bilo revolucije in biagostanja. Tega pa ne smemo meriti le po tem, ali je v trgovini dovolj kave ali ne'-
Odločna je v svojih besedah, kot je bila pri svojth dejanjih. Ostala je dlsciptinirana članica svoje Partije.
ANDREJ DVORŠAK