Listek. Po potu molitve in spoznanja. (Pripovest. — Iz hrvatskega prevel I. V. Starogorski.) (D-jje.) >O ne, ne, ni to človek... ampak naS hiini pe8, naS zvesti Šarko«, odvrne ona. Ko sva se ločila, sem zapazila, da dirja on proti meni. Ko sem padla v vodo, sem čutila, da me nekdo vieče. Šarko se je zaletel za mano in me viekel k obali. Moj krik, ko »em padla v vodo, je aliSal nek delavec. Ojj me je potem izvlekel iz vode, ker pes ni imel te moči. Nato me odneso onesveSSeno domov. Na psa ni nikdo mislil. On, ves utrujen, se utopi in malo prej ga prineso mrtvega domov.« »Ubogi moj Šarko!« reče Milovič, ko je lena izvrfižla svojo povest. »Vendar hvala sreSni usodi, ki te mi je reSila, dočim sem te Stel že med mrtve.« »Reci raje: Hvala predragemu Bogu, ki je V8e tako čudovito naredill« reče mu gospa in ga milo pogleda. »Cuj, tisti trer;utek, ko S6m miblila, da mi bije zadnja ura, sem savpila iz dna srca: ,Jezud, Marija in Jolef, pomagajte mi, rešite me!' In glej! moj klic ni bil btei uspeha. Oh, da bi se ti hotel uveriti, da me je reStla edino le božja dobrotal« Milovifi obmolkne in gleda zamisljeno v tla. Gospa Lilija ga prime za roko, gledaje ga t lice, da vidi, kak učinek so naredile njene besede. Zdelo se ji }e, da so se mu oči zalile 8 solzami. Pokaže mu sliko 8?ete Dražine in mu refie: »Poglej, Vladko, ona 8v. Družina je bedela nad naSo hido, da ni mati prerano umrla. Sedaj (5aka* da 8e o6e spreobrne in postane lopet veren. Mar ni res?« »Ne muči se z mnogim govorjenjem, draga Lilija«, odrrne tovarnar, »to utegne tvojemu zdravju Skodovati. Treba, da pogledam v tovarno in te za nekaj časa ostavim.« Žena pogleda Jalostno za Djim. Zapustilo jo je upanje, da bi ujene besede delovale na moža in žalcstno povesi glavo. Ali za hip upre svGje oči v sliko sv. Družine in zaupno moii: »Nikdar ni prepozno, dokler bedi nad nama Jezus, Marija in Joief! Zato ne neham nikdar klicati k vam: Ganite srce moiega inoia, da bo zopet veren in vam izkazoval fiast!« Milovič je med tem pozval oskrbnika svoje tovarne, da poizve, kako je nastal poiar. Oikrbnikove vesti so bUe v resnici ialostne, ali MiloviS ne obupa. Pripravljen je bil, da 88 bori a silo zoper svojo nesrečo in zaapoo 1 je gledal v bodočnost. Saj mu je njegovo T8e, mila soproga, reSena. jffl. Huda nesreča, ialost in skrb je obiskala ta dan hiSo Milovičevo in ni se dala več odpraviti. Gospa je jela bolehati radi straha in prehlajenja. In njeno zdravje ie bilo zelo slabo. Morala je leSi v postelj. Stari domači zdravnik se je tradil, da najde zdravila njeni bolezni. Zraven skrbi za zdravje svoje žene je tlačila Miloviča 3e druga skrb, nam-eč, da obdrii svojo tovarno. Na njegovo veliko žalost ni mogel poprariti tega, kar mu je anifiil ogenj. Naročniki so pretili s tožbami, kar bi gotovo uničilo dober glas njegove hi8e. Milovič ni imel miru. Po dnevu je bil neprestano v pisarni, se mučil, račucal in dopisoval, a zvečer je stal zraven bolne žene. Njeni potrpeiljivosti se ni mogel načoditi. Nekega večera, ko se je vrnil iz tovarne domov k bolni ženi, vidi, kako ona sklepa roke Stiriletnema Milaaa in moli i njim večerno molitev. »Draga Lilija, ne muči se toliko", ji reče, »vse to ti SkodujeU »Ali je resnica?« mu odgovori ona in se nasmehne. Ko pa on znova potrdi, ma refie: »Mogoče, da mi Ikoduje, ali tega ne moretn pnatiti, da bi Sel Milan spat brez molitve. Sveta dolžnost vsake matere js, da »tori, da ji otroci molijo večerno molitev — Bcg zua, kako dolgo bo imel naS Milan svojo matertf Mlovič tolsži svojo ženo, govoreč ji, da kmaln ozdravL V prejšnem žasu bi se gotovo rasjezi], ali pa vsaj porogal svoji dobri žehici. ali sedaj ni misiil na to. Težke skrbi so potlaCile njegov poncs. • Vsekako priznavam, da je lepo videti m&ter, ako moli 8 svojim detetcm ... aii ti 8i bclna . . .€ <V resnici, to je najlepSa, oajsveteisa matennft dolžnost«, odgovori mu Liiija, »in gotovo |e tvoja pokojna mati tudi tako dalala s teboj« Milcvičove oči se zalijejc s solzami. >Oh seveda«, reče zamisljeno. »Moja dcbra mati! Kolikokrat me je vzela v narof-je, ms sUepaia roki ter mj učila moliti besedo za besedo!« »Ker pa ti sodiš, da sem jaz za to preslsba, to prosim, izpolai ti zame to dolžnost«, reče smehljeje bolnica. »Moli ti z Milanom!« >Jaz?< vzkhkao on prestraSen. Ali žena ga prosi: »Daj, stori mi to ljubav, prosim te. Jaz se čutim zelo zraueeno; ne mrrem < Kaj naj sodaj stori? S teikim arcem vzame Milovič svojega sinka, ki js držal Se vedco sk^cjeni rofiici ter ga posadi na svoja kolflna. Zarno ga poljubivši sačne moliti i njim večerno molitev. Najprej OženaS, potem roolitev k svetcmu angelju variha in naposled moiitev Gospodu, da ga po ncči 8<Mti ic brani — vse tako, knkor se je spominial iz svoje mlsdosti. Čudno je bilo MiloviSu pri srcn. Ko je s sinkom moli! besedo za he?edo, so mu nehote rojiii po glavi spomini mlad.h dnij. Vesek i® sreSna doba! Kako bogoljubea je bil v mtadGsti; kako radostno je poslugal v cerkvi sveto m»So. Kako je njegovo srce takrat goreče molilol Nepopisno radosj ie občutil nn dan prvega sv. obhajila! Globok vzdih se mu izvije iz prsi. »Bilo, pa pre§l<" — za vedno preSlo!« Vsck dan je molil » svojim sinčkom. A žena mu je radcstno govonla: »Gloj ga, kako lepo zn&!« Milovič ji ni odgovoril. Ni hotel razjasniti soprogi svoje notranje muke in borbe, koje mu je povzrofievalo vefierao inolenje. Oa je prevael to težko nalogo le njej v ljubsv. Z druge strani se mu |e pa dopadala ženina bogoljutaost. Preje je bil po vederih vedno v go&tilni in sikdar ni pomislil, kaki tnilino ima v sebi obiteljski krog. Gospa Lilija se ni mogla dovolj načnditi, da zna njei mo_ to nalogo tako krasno voditi. Po teh  stvareh je upala, da bo postal zopet veren  in bogoljuben.  Bolnica je trepetala od svete radosti.  Msr je zadnja nesreča delovala reailno na  srce Vlatkovo ? Oh, kako bi se zahvalila Go-  spodu, ki s svojo mogočno roko bije in kaz nu'e, da zopet ozdravi! Kaj }e njaj do blaga  in zlata, ako pa ji je mož nevernik. In vendar, ako je potreba, rada žrtvuje svoje iiv Ijenje, samo da reši daSo svojega mo.a!  Nekega večera, ko je priSel Viadko k njej, ga prime za roko in previ: »Imam te, dragi Vladko, nekaj velikega prositi.« »Povej samo, in če bo mogoče, ti vse storitn«, reče ji on. »Torej; jaz molim vsaki dan prelepo molitev k sv. DruSini — in zaobljubla sem se, da je noben dan ne opnstim, ker sem vpisana v drnžbo sv. Družine nazartžke. Ker so mi pa roke oslabele, ker molim iz raohtvenika, te prosim, sli bi mi hotel ti eitati?« >Če ti je prav, sem takoj pripravljen, da to Btorim.« »Presladki Jezus, Ti vladar mira, podaj Vcem družicam oni mir, ki si ga ti prineael na svet, in ki se iedino v jedinstvu s Tebcj uajde!« tako se prične mohtev. . (Eonec alcdi.)