2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 16. avgusta 2012  Leto XXII, št. 33


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 16. avgusta 2012

Porabje, 16. avgusta 2012

Nejsem sto za ograjov delati
 STR.  5
Festival praženi krumpičov drugo leto v Monoštri
 STR.  7

Na pohodi v par vöraj vsi letni časi 

»Na tom pohodi smo leko sprobali skurok vse letne čase (évszak),« je pravo po šali vodja pohoda (gyalogtúra) med Büdinci pa Andovci Vendel Žido ml., gda so se edni malo taužili zavolo deža. Pa rejsan je tak bilau 11. augustuša. Na pohodi »Po pouti po dolaj pa bregaj nas je zazranka skurok zeblo, med pautjov od stare büdinske laktanje pa do andovske domačije nas je prau dež, dapa nazaj do Büdinec smo se posišili od top-loga sunca. 
Na pohod, steri vodi prejk nek-denešnje granice, je prišlo kauli 140 pohodnikov iz cejle Slovenije. Tau se je vidlo po registracijski tablicaj. Prišli so lidgé s Štajerske, Dolenjske pa celau s Primorskoga, ka je trno dobra promocija tak za Goričko kak za Porabje. Škoda, ka nas je iz naši vasnic pa Varaša trno malo bilau. Tau sta pravli dvej varaške ženske tö, stere sta v naši novinaj vidle plakat pa prišle na pohod.
Vrejmen je bilau malo »norlavo«, dapa tau so pohodniki pozabili, ka so je domanji lidgé v Büdincaj trno lepau gorprijeli. Čakali so nji z domanjim pokarajom, sladkim pa slanim, s pijačo, pa ka je največ, z dobrim srcom pa lejpimi rečami.
Po pozdravni rečaj Vendela Židoja, steri je ejkstra gučo o tom, ka paut pela po tistom tali med Büdinci pa Andovci, gde je gnauksvejta bijo gorazorani mejni pas (határsáv), kama je nej smejla človeška nauga, smo se napautili prejk lejpi büdinski gaušk do nekdenešnje laktanje, gde je zdaj naredjena mala ütica, v steroj si leko pohodnik spočiné. Mi smo si tö malo zdenili, spili kakšno vodau, sok ali špricer, poslüšali veselo spejvanje ljudski pevk iz Büdinec, stere je sprvajo harmonikaš Djuši. Dapa v momenti je skurok kmica gratala, začno dež šprickati. Iz ruksakov so naprejprišli dežni plašči pa držence (dežniki) pa je drugo nej ostalo, trbelo je titi tadale. Skurok do Andovec nas je prau dež, kak smo se približevali stari domačiji (Malomi Triglavi, Hiši rokodelstva) je dež enjo.
Andovčani, členi Porabskoga kulturnoga in turističnoga društva, so nas počakali s sendviči pa pijačov. Če rejsan smo nej lačni bili, gda je zadišala salama, smo vsi segali po sendviče. Po kratkom postanki pri bunkeri pa vretini žitka je nas sunce že najšlo na asfaltiranoj pauti, stera nas je pripelala nazaj do vaškoga dauma v Büdincaj. Med tejm, ka smo se nageli z žmanimi krumpiči na bučnom olji pa klobasami, smo poslüšali igranje pa spejvanje Zgrablencov pa Zgrablencov na kvadrat. 
Organizatori pohoda so bili KUD Budinci, Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci, Krajinski park Goričko pa Občina Šalovci. 
Marijana Sukič
Foto: Bojan Horvat,
 Karči Holec


Odhod iz Büdinec


Pri andovskoj domačiji so si pohodniki malo spočinauli

Nove knjige

UTRINKI IZ STOLETNE ZGODOVINE STOLNICE V MURSKI SOBOTI

»Zbornik razprav in spominskih sestavkov, posvečenih stoletnemu jubileju zgraditve in posvetitve sedanje murskosoboške župnijske in stolne cerkve sv. Nikolaja, je takole na prvi pogled poljudnoznanstveno napisana knjiga. Vsebuje sedem obsežnješih razprav, ki vsaka zase predstavljajo zgodovinska, umetnostnozgodovinska, arhitekturna in ekumensko-cerkvena dejstva, dogajanja in ozadja, in še nekaj kratkih spominskih prispevkov ljudi, ki so v tej cerkvi opravljali službo župnikov ali kaplanov po drugi svetovni vojni. Razprave imajo tudi ustrezen znanstvenokritični aparat, kar jih dviguje v nivo ustrezno resnih člankov. Samo knjigo se prav zato more brez zadrege uvrstiti v kategorijo strokovnih monografij,« je knjigi, ki sta jo pripravili Mateja Žižek, kot urednica, in Andreja Benko, ki jo je oblikovala, napisal zgodovinar dr. Andrej Hozjan z mariborske Filozofske fakultete. Strokovni članki imajo v posebnem razdelku povzetke v nemškem in madžarskem jeziku.
Predgovor Iz preteklosti v sedanjost je napisal stolni župnik Goran Kuhar: »Monografija, ki jo imate pred seboj, želi obuditi spomin na ljudi, ki so pred več kot sto leti sprejeli smelo odločitev o gradnji večje cerkve; spomin na dogodke, ki so zapisani na rumenih papirjih v arhivu župnije ali pa živi spomini ljudi. Vse to z namenom, da ne bi šlo v pozabo, ampak da bi nam in našim zanamcem vlivalo upanje in pogum, da bomo ohranjali dragocen biser naših prednikov, ne samo kot kulturni spomenik, ampak kot Božjo hišo, prebivališče Boga med ljudmi.«
Franc Kuzmič opisuje zgodovino soboške katoliške cerkve. Po trditvah in sklepanjih nekaterih naj bi letnica 1071 pomenila gradnjo soboške cerkve, po vsej verjetnosti ne prve, če ob tem računamo na v 9. stoletju posvečeno cerkev  v Ussitinu, današnji Murski Soboti, ali obenem posvečeno cerkev v Buzinici, ki naj bi bila ločena, morda v sosednji vasi, sedanjem Rakičanu. O gradnji nove murskosoboške cerkve »Vse do ustanovitve sombotelske škofije  leta 1777 je gornje Prekmurje spadalo k škofiji v Győru... V času reformacije je bila soboška cerkev v lasti protestantov (1605 – 1672 ). Naslednji avtor je Janez Balažic, ki piše o stari soboški župnijski cerkvi: »Soboški stari cerkvi presežno vrednost podarjajo slikarije, delo dveh različnih rok.« O gradnji cerkve je članek napisala Mateja Žižek in uvodoma poudarila, da se je dolgoletna želja in potreba po prostornejši cerkvi začela uresničevati po seji cerkvenega gradbenega odbora decembra 1905. »Gradnjo cerkve je po smrti župnika Gašparja prevzel dotedanji kap-lan Janoš Slepec. Z veliko požrtvovalnostjo in napori je skrbel za vse potrebno pri gradnji. Cerkev je bila zidana z darovi vernikov in murskosoboškega grofa Lászla Szapáryja. Načrte za novo cerkev je izdelal arhitekt László Takáts, rojak iz Murske Sobote. Zaradi določitve o ohranitvi prezbiterija stare cerkve je imel zahtevno nalogo, kako ga vključiti v novo cerkev.« Temeljni kamen za novo cerkev so položili 27. avgusta 1910, že 26. julija 1912 pa jo je posvetil sombotelski škof János Mikes.
Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti skozi oči arhitekta je prispevek Andreje Benko. »Nova cerkev je grajena v takrat aktualnem secesijskem stilu, z oblikovalskim pridihom Budimpešte, zaradi takratne madžarske nadoblasti. Arhitekt je prenovi cerkve posvetil mnogo časa ter razmišljanja, kar je razvidno iz originalnih načrtov, ki še vedno obstajajo in jih hrani župnišče v Murski Soboti. Kljub preprosti in enostavni zasnovi objekta naredi cerkev na obiskovalca močan vtis.« Pri gradnji so uporabili tudi za Prekmurje v tedanjem času nove materiale, denimo armiran beton. »Prenova in dozidava cerkve je največje delo prvega šolanega arhitekta iz Murske Sobote, Lászla Takátsa.« O umetnostnozgodovinski podobi nove župnijske cerkve piše Franc Obal. V prispevku namenja največ pozornosti Lászlu Takácsu, ki ga prišteva med tiste  arhitekte, ki so svoja najboljša dela ustvarili »v duhu celovite umetnine.« Arhitekt je pripravil načrte tudi za vso notranjo opremo. »Pri tem mu je uspelo na edinstven način, umetniško izrazen način uveljaviti slogovnost arhitekturne dekoracije kot nepogrešljivega organskega, idejno magičnega dela celovite umetniške stvaritve, nastale v enakovrednem sožitju uravnoteženih ‚odmerkov‘ arhitekture, kiparstva in slikarstva, ki predstavljajo stalnico v njegovem ustvarjanju.« Zadnji članek v mogografiji je napisal Vinko Škafar, obravnava pa ekumenski utrip v župniji Murska Sobota.  Po tem ko našteje dukomente s tega področja, zapiše: »Tudi murskosoboški katoliški duhovniki so po vzoru svojih škofov vstopili z duhovniki evangeličanske Cerkve v konstruktiven ekumenski dialog in od leta 1968 prirejali v času molitvene osmine za cerkveno edinost skupno ekomensko molitev v januarju. Leta 2008 so pripravili v Murski Soboti tudi ekumenski svetopisemski maraton.«
V razdelku Spomini najprej Mateja Žižek predstavi znane župnike in kaplane, in sicer je med župniki prvi Matija Slavic (1682-1702), med letoma 1880-1906 je bil župnik Franc Gašpar iz Slovenske vesi v Porabju, med gradnjo cerkve že omenjeni Janoš Slepec, pred tem kaplan, od leta 1965 do 1969 sedanji škof v Mariboru Jožef Smej in zdaj Goran Kuhar, kaplan pa Goran Merica. Spomine na Sóboto, posebej na župnijo sv. Nikolaja, obuja škof dr. Jožef Smej, o soboški cerkvi med leti 1975 – 1978 piše Avguštin Lah; spomine obuja tudi generalni vikar škofije Franc Režonja, pa prvi stolni župnik Martin Horvat, ki je zdaj duhovnik v Žitari vasi na avstrijskem Koroškem, in Jožef Celec, ki piše o svojem delovanju v soboški župniji.
Med Slikovnimi utrinki je nekaj prav starih razglednic s cerkvijo, pa tudi novejše fotografije cerkve. Zanimivo slikovno gradivo je tudi med članki, pri Janezu Balažicu fotografija cerkve pred prezidavo iz leta 1910, fotografije likovnih del oziroma poslikav, fotografije prenove, načrti in risbe zunanjosti cerkve arhitekta Lászla Takácsa (tudi na naslovnici monografije) – še več o gradnji in cerkvi je predstavljeno na razstavi, ki sta jo v Pokrajinski in študijski knjižnici pripravili Mateja Žižek in Andreja Benko.
ERNEST RUŽIČ



Soboška stolnica

Sekretarka Zveze odišla v penzijo

Srečanje porabski slovenski
penzionistov na Dolejnjom Seniki

Sekretarka Slovenske zveze Klara Fodor je s 1. augustušom odišla v penzijo. Tak se je odlaučila, ka vöponüca priliko, ka ženske leko odidejo v penzijo, če so že 40 lejt delale. Klara je letos mejla 40 lejt delovne dobe, ka je rano, mlada začnila slüžbo.
Srejdnjo šaulo je končala v Kőszegi, na sombotelsko visoko šaulo se je vpisala, gda je že delala. Končala je slovenščino pa zgodovino. Dugo lejt je včila na senički šauli, pod njenim vodenjom je bila najbola uspešna šaulska mlašeča lutkovna skupina. Pred 17-imi lejtami je prišla delat na Slovensko zvezo, gde je delala kak sekretarka. Vodila, organizirala pa koordinirala je amaterske skupine, pripravlala njine nastope, pauti, programe pa prireditve Zveze. Zvün toga je pripravlala djilejše predsedstva Slovenske zveze pa pomagala delo Drüštva porabski slovenski penzionistov. Sama je tö aktivno sodelovala pri več skupinaj. Najduže pa z najvekšim veseljom je delala pri gledališki družini Nindrik-indrik, na več festivalaj je dobila priznanje za najbaukšo žensko vlogo (szerep). Gda je ta skupina razpadnila, je začnila špilati v Malom gledališči duo Fodor, gde sta s kolegico postavlale na oder krajše prizore, skeče. Bila je pobudnica pa aktivna članica folklorne skupine penzionistk. 
Klara se je 31. juliuša poslovila od sodelavcov, od delavcov Slovenskoga radiona pa Porabje d.o.o-na. Za delo se ji je zavalo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök, steri ji je zaželo mirne, zdrave, dapa vseedno aktivna lejta v penziji. Francek Mukič, direktor radia Monošter, je ešče vcüjdjau, ka sunce na vsakšoga gnako sije: na tiste, steri so v penziji pa na »nepenzioniste« tö. 
M. Sukič

Drüštvo porabski slovenski penzionistov je svojo tradicionalno letno srečanje vküp sprajlo 5. avgustuša 2012 na Dolejnjom Seniki, gde mamo najbaugšo mesto med vsejmi vasami, pa nas najbola gora prijajo tü. Župan vesi Zsolt Monek nam velko pomauč da s strani vesi, tak ka za baug plati leko nöjcamo kulturni daum, gora nam njajo na té čas šator na dvauri za piknik, pivske garniture nam posaudijo, Slovenska narodnostna samouprava nam pa s pomočtjauv člana Gabora Lazara mesto dá za vse potrejbščine, kulturne skupine pa nam tü posaudi pivske garniture. Tau je ena najvekša briga pa pomauč pri enom velkom programi, gde prejk stau lidi je vküper. Penzionistov je v drüštvi vsevküper 138, s toga je vküp prišlo 115, vküper z gosti nas je bilau 142. S tejm smo fejs leko zadovolni. Za goste, lücke smo pozvali delegacijo Drüštva upokojencov Puconci pa predsednika DU Šalovci, steri so z veseldjom vzeli našo pozvanje pa so se meli fejs lepau. Vsejm lidam, gostom se lepau zavalimo, ka so prišli, vsejm kulturnim skupinam za lejpi program, tisti ženskam pa moškom, steri so nam pomagali pri pogostitvi ali ovak, najbola pa Gabori Lazari, steri je cejlo brigo nasé vzeo pa nam je kreda dau djasti mesto za srečanje.
K.F.




Sekretarka Zveze Slovencev Klara Fodor



Na fotografijaj lejpi, veseli pa malo žalostni momenti srečanja porabski slovenski penzionistov. V kulturnom programi so nastopili: Malo gledališče Duo Fodor, Marta Sever s partnerico iz Šalamenec, ljudske pevke iz Varaša pa Števanovec. Penzionisti so nesli rauže pa svejče na grob prve predsednice Irene Barber tö.  



Verica – Ritkarovci

OD
SLOVENIJE…

Baba Krisztiána Parsa/Parša je trno rada,
ka je vnuk prvi grato

STERIN DOMA SAMO VÖZVONIJO

Na pobudo Ferija Kranjeca, ki zdaj živi v Budimpešti, se je Državna slovenska samouprava odločila postaviti na porabskih pokopališčih spominske steb-re v čast odseljenih pripadnikov slovenske skupnosti in za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije. Prvi steber so postavili, odkrili in blagoslovili na pokopališču na Verici – Ritkarovcih v soboto, 4. avgusta, naslednji pomnik bo postavljen na pokopališču v Slovenski vesi, prihodnje leto pa tudi na drugih pokopališčih v Porabju.
V vročem poletnem popoldnevu se je na slovesnosti na Verici – Ritkarovcih zbralo kar nekaj domačinov in tudi tistih, ki zdaj živijo v drugih krajih na Madžarskem. Župnika Tibor Tóth in Dejan Horvat sta darovala sveto mašo na prostem, števanovski duhovnik v madžarskem jeziku, gorički župnik v narečju. Dejan Horvat je v pridigi opozoril na razmere v teh čudovitih, tihih in mirnih, preveč tihih in preveč mirnih krajih, iz katerih se je v minulih letih izselilo preveč ljudi in si poiskalo delo v madžarskih okoljih. Ta svet je res lep, toda preveč tih, premalo ljudi živi tod, čeprav se nekateri vračajo zdaj pogosteje kot nekoč. Ker je tako, zdaj mnogim »doma samo vözvonijo« in njim v čast in spomin bodo stali marmornati spominski stebri. 
Tistim, ki so odšli, ki prihajajo ali so za zmeraj odšli, so nekaj misli namenili tudi Martin Ropoš v imenu Državne slovenske samouprave v narečju, Feri Kranjec v madžarskem jeziku in predsednik slovenske samouprave Pišti Trajber v narečju. Skupna vsem govornikom je bila želja, da ne smemo pozabiti na mrtve, na rojake se spomnimo pogosteje in posebej, »ko bomo šli mimo teh spominskih stebrov«. Na pokopališču na Verici – Ritkarovcih, v Slovenski vesi … povsod, kjer bodo postavljeni. Tudi kot neke vrste sporočilo, vzpodbuda in zavedanje mladim, da so tu bili in so doma Slovenci, porabska slovenska beseda in porabska slovenska kultura. Kljub velikemu izseljevanju, navzlic ne ravno prijaznim razmeram za življenje in delo v tem gričevnatem svetu mora tleti misel, kaj misel, prepričanje o neuničljivem, neumrljivem slovenstvu.  
Spominski steber so odkrili Martin Ropoš, Feri Kranjec in Pišti Trajber, blagoslovila pa sta ga župnika Tibor Tóth in Dejan Horvat. 
eR

Odstop prvega slovenskega policista
Generalni direktor policije Janko Goršek je ministru za notranje zadeve Vinku Gorenaku podal odstopno izjavo. Na tem mestu bo s polnimi pooblastili ostal do 1. oktobra, ko naj bi ga nasledil njegov dozdajšnji namestnik Karol Turk. Goršek je pojasnil, da sta imela z ministrom Gorenakom pogovor »na štiri oči«, ki je bil korekten in profesionalen, na njem pa sta spregovorila o pogledih na vodenje policije. Končna ugotovitev pogovora je bila po Gorškovih besedah ta, da je v njunem odnosu prišlo do »določene stopnje razhajanja« in da imata različne poglede na to, kako naj bi vodenje slovenske policije potekalo v prihodnosti. Na podlagi teh ugotovitev se je Goršek odločil za odstopno izjavo. 
Dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Vlada je sklenila, da se 23. avgust v Sloveniji zaznamuje kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Z omenjeno odločitvijo je vlada sledila resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, v njej pa pozval k razglasitvi 23. avgusta za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. 
Zlata Urška Žolnir
Slovenski športniki so na olimpijskih igrah v Londonu osvojili štiri medalje in tako poskrbeli za veliko veselje ljubiteljev športa. Najprej je to uspelo judoistki Urški Žolnir z zlato medaljo, nato sta si Iztok Čop in Luka Špik priveslala bron v dvojnem dvojcu, svojo bogato kariero je oplemenitil še strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško leže, ki si je priboril olimpijski bron. Srebrno medaljo je v metu kladiva - zaostal je le za Monoštrčanom Krisztiánom Parsom -  kot zadnji osvojil atlet Primož Kozmus.

V ednom malom rami v Varaši je vejndrik ešče nigdar nej telko cingo telefon, ešče nigdar nej bilau telko novinarov (újságíró), tevénov, kak na drugi tjeden olimpije v Londoni. V tom rami živejo Annuš Šerfec (po možej Šerfec Józsefné), steri so hirešnji gratali po tejm, ka so baba Krisztiána Parsa, steri je 5. augustuša prvi grato v metanji kladiva (kalapácsvetés) na 30. olimpijskij igraj. Dapa tetica Annuš so nika nej čemerni, ka se v njinom rami telko lidi obrné, ka nikšoga mira nejmajo, bole so veseli, ka je telko lidi počasti (megtiszteli). Gda smo je goraziskali pa pitali, če so čakali, ka de Krisztián prvi grato, so včasin dali odgovor: »Gda smo že vid-li, ka je Kozmus menje lüčo, te smo že zato brodili, ka se ma posreči, ka de zlati. Telko lejt je vnuk za tau delo, ka si je zaslüžo.«
Baba Annuš pa njini mauž so tö z Verice doma bili, gda sta se oženila, sta se v Varaš spakivala. Krisztián je sin menkše čeri, Marije, zatok je kak dejte dosta bijo pri babi. »Gda je taši menši pojep bijo, tü je goraraso, od tec je v šaulo ojdo. Nej je lagvi pojep bijo, samo razbešani, ka je po streji ojdo. Dja sem delala, gda sem domau prišla, so mi sausedje vsigdar pravli, aj nika delam, ka tejva pojba gnauk dolaspadneta s streje. Ka Krisztián brata tö ma. Tejva dva sta ojdla po streji, ka sta mačtje naganjala,« se je smedjala babica pa eške gnauk pravla, ka sta nej lagva pojbiča bila, samo sta se rada metala. 
Že Krisztiána leranca v šauli je vpamet vzela, ka pojep ma dosta energije pa je dober športnik. »Leranca je pravla mojoj čeri, ka naj nika dela, ka škoda na tau pojba. Če se rejsan ne vči najbaukše, šport ma dobro dé.«
Tak ga je te mati odpelala v Somboteu v klub, v sterom je treniro Tibor Gyécsek, steri je tö iz Varaša. »Pali bácsi (Németh Pál, priznani trener) je te ešče živo pa ga je vred vzejo. Z njim je trno zadovolen bijo, ka je redno ojdo na treninge,« so pravli tetica Annuš, steri vejo, ka za zlato medaljo je mogo Krisztián dosta delati. Vidi se, ka babica, stera je že 82 lejt stara, vse prešté pa vse pogledne, ka pišejo pa kažejo od vnuka Krisztiána. Pozna druge tekmovalce (versenyzők) tö: »Njiva sta zatok s Kozmusom dobriva bila, dapa Kozmus je nej vedo, ka je on od tec (iz Porabja, op. pisca), je mislo, ka je iz Sombotela. Zdaj je zvedo,« je pravla pa je vcüjdjala, ka je Kozmus tö pravo, ka si je Krisztián zaslüžo prvo mesto.
Leko bi me zdaj pitali, zakoj sem v naslovi njegvo menje napisala vogrski (Pars) pa slovenski (Parš) tö. Po ednom tali zatok, ka je njegvi pradejdek (dédnagypapa) bijo iz Sakalauvec, etak malo slovenske krvi tečé v njem po očinoj liniji tö. Po drugom tali pa s tejm leko pomagam slovenskim novinarom tö, steri skurok vsigdar lagvo izgovardjajo njegvo menje.
Dapa tau je nej pokvarilo srečo pa veselje babice Annuš, stera nam je tau tö zavüpala, ka v nedelo vnoči, gda je Krisztián zlati grato, so pili šampanjec (pezsgő). Pa naj njima bau na zdravje, babici Annuš pa vnuki Krisztiáni tö.
 M. Sukič 
Foto: S.  Eőry



Lepo obiskana maša na prostem, ki sta jo darovala Tibor Toth in Dejan Horvat, ki je zlasti izpostavil »mir in tišino« pokrajine, iz katere se je izselilo veliko prebivalcev

Krisztiánova babica Annuš je trno vesela, ka se je vnuki posrečilo dobiti zlato medaljo


 Spominski steber je odkrit: Martin Ropoš, Feri Kranjec

… DO
MADŽARSKE

Nejsem sto za ograjov delati

Lacina Merklina iz Števanovec dosta lidi pozna kak hišnika (gondnok) graničarskega muzeja, dapa tau že menje lidi zna, ka je on tö poklicni sodak biu. Istino, tau bi on tö nikdar nej mislo, zato ka se je on za automehanika vönavčo pa več lejt tau delo. Tau se je njema sploj fejst vidlo, dapa itak tam mogo njati slüžbo. Gda je ešče mali biu, pet lejt je v Andovci živo, zato ka njegva mati je tam dobila slüžbo, ka sem ešče dja tö nej znau. Zdaj je že v penziji pa če kaj časa ma, te je z vnukom, zato ka tau ga fejst veseli. 
- Laci, ti si tü paulek pri muzeji doma, tau je nate vplivalo, ka si poklicni sodak grato?
»Nej, dja sem nikdar nej sto sodak biti, pa sprvoga smo ranč nej tü živeli. Mati je v Andovci včila, pa tam smo meli stanovanje, pet lejt smo bili tam. Potistim so te stariške leta 1967 začnili zidati pa smo te tak sé prišli.«
- Tvoja mati je nej Slovenka, odkec  je ona sé prišla?
»Ona je iz Sorokpolánya pa v Kőszeg je odla na pedagoško fakulteto. Gda je skončala, te je sprvoga v Andovci včila, potistim, gda več tam nej bilau šaule, te  v Števanovce prišla.« 
- Nej bilau malo špajsno, gda si v šaulo odo pa tvoja mati je tebe tö včila?
»Špajsno je bilau, zato ka tam je nej kak mati bila, liki kak leranca. Ona je vsigdar znala, kelko sem se včijo, lažati sem nej mogo, pa doma sem tö bola pod kontrolov biu. Gvüšno ka bi baukše bilau kak zame tak za njau, če bi me nej včila.«
- Kama si se išo tadale včit, gda si skončo osnovno šaulo?
V Somboteli sem se tadala včijo za avtomehanika, zato ka moj boter je tö tau biu, pa od njega sem daubo volau. Gda sem zgotauvo, te sem v Somboteli pri Voláni (avtobusno podjetje) zač-no delati, dvej leta sem se vsakši den vozo ta pa nazaj z avtobusom. Ta vožnja mi je više prišla pa sem v Varaš prišo delat, kak je KTSZ biu. Tam sem vse fele avtone popravlo, tovornjake, bagere, vse, ka firma mejla. Leta 1991 se je že vidlo, ka firma nanikoj pride, pa te sem dvej prilike emo. Ali mo v Opel üšo delat ali mo za poklicnoga sodaka üšo.«
- Zaka si za sodaka üšo, če bi tebi kak automehaniki Opel bola paso?
»Zmišlavo sem fejst, kama aj dem, dapa tak sem se odlaučo, ka ta mo üšo, gde mo bola fraj. V Opli si med štirimi stenami pa vsigdar na ednom mesti. Kak poklicni sodak, leko ka si vanej na mrazi ali na sonci, dapa leko deš, nej ti trbej znautra za ograjov biti.«
- Kak sodak leko ka si bola fraj, dapa več odgovornosti maš.
»Kak sem poklicni sodak grato, v kratkom časi je v Jugoslaviji vövdarila bojna. Te sem si zato zmišlavo, leko ka sem se nej dobro odlaučo. Dapa, hvala baugi, nika tašo nej bilau, ka bi se bojati mogli. Dapa potejm je zato tö nej bilau tak mirno, kak sem mislo, zato ka te je šlau prejk meje mnaugo beguncov (menekült). Tistoga reda smo za volo tau-ga dosta dela meli, rejdki je biu taši den, ka bi nej probali prejk meje vujti. Bilau gnauk tak, ka vodne tü pred mojo kučov je stano eden romejnarski kombi s puno lidami. Gda se je stavo pa sem pokazo prvico, te je edna romejnarska ženska naprej vzela edno želejzno štango pa me je v glavau stejla vdariti. Bilau je tak, ka na madžarski pa avstrijski meji sva s kolegom begunce zgrabila, šteri so v tistom sekundi naja začnili mlatiti, gde so naja zaojdli. Ešče sreča, ka je več žensk bilau, pa smo zato ladali z njimi. Najbola nevarno je tau bilau, gda smo parvice prosili pa so v žepko segnili. Zato, ka nikdar si nej znau, ka vzema naprej. Tak ka tej časi so nej bili taši mirni, kak sem dja tau sprvoga mislo.« 
- Kak je bilau te, gda se je že vidlo, ka kontrole na meji dugo več nede. Nej je bilau že tak sigurno (strogo) pa domanji lidgé so začnili prejkodti. Dapa ti si zato ešče vö emo dano, ka tam niške ne smej prejktiti.
»Tau smo vsi znali, ka domanji odijo prejk meje, dapa tau je nej bilau nevarno za rosag, zato ka so nej švercali. Če bi steli pa bi je nej mogli staviti, zato ka tej so bola znali, gde leko prejkdé, kak tisti sodak, šteri je tam stau. Meja več nej bila zorana, tak ka capaši so se tö nej vidli, sploj si nej mogo kontrolirati, če so prejkšli ali nej. Tej, šteri so prejkodli, so najbola k rodbini šli, ali če kakšno pokapanje bilau, te, dapa s tejmi nikdar niša problema nej bila. Mi smo vö meli dano, ka niške ne smej prejktiti. Če sem tam stau pa sem vido, ka dé, te sem ga mogo staviti. Tau že drügo, če me je vöokraužo pa sem ga nej vido, te so namé tö nej mogli naprejvzeti moji prejdnji. Bilau je tak, ka sem v Andovci na mejnom kamni sejdo pa se je edna babica fejst kreda dejvala, ka prejk rampe staupi, gda me je zaglednila. ‚Vi pa kama dete,’ pitam njau. ‚Vej pa na Verico k žlati,’ mi pravi. ‚Verica je nej tü sé, liki tam ta na lejvo,’ pravim pa sem se samo smejau tak na raja. ‚Dapa dja od tec tü znam tapriti,’ mi nazaj odgovori. ‚Dobro, te pojte, vej vas dja taodpelam,’ pa se njim aupro dvera autona. Malo so tak zbejlin gledali, dapa zato so notraseli. Če so steli ali nej, dapa dja sem je na Verico odpelo k žlati.« 
- Kak dugo si biu poklicni sodak?
»Do 2004. leta, gda so me v penzijo poslali. Tau so prajli, ka nas je dosta pa nas več nej trbej.« 
- Ka te zdaj delaš, ne vnau-ža se ti vsigdar doma sejdti?
»Rejdko je tašo, ka bi samo doma sejdo, vsigdar si najdem nikšo delo. V muzej dosta obiskovalcov pride, tašoga reda tö paulek moram biti. Travo kosim pa grbanje berem, če rastejo. Dapa najbola me veseli moj vnuk, gda kaj malo časa mam, te sem z njim, takšoga reda se šetava pa špilava.«
Karči Holec

Obvezna predhodna registracija
Po načrtih vladne stranke FIDESZ se bo moral tisti volivec, ki se bo želel leta 2014 udeležiti parlamentarnih volitev, predhodno obvezno registrirati. Debata je le o tem, ali bo moral registrirani volivec obvezno na volišče, je povedal premier Viktor Orbán v eni od oddaj javnega radia. Po njegovem mnenju je ideja dobra, kajti že vnaprej se bo vedelo, koliko volivcev se namerava udeležiti volitev, oni bodo od začetka kampanje dobivali vsa gradiva in informacije, tistih, ki se niso registrirali, pa ne bodo »motili«, je dodal premier. Zakon o volilnem postopku bo parlament, v katerem ima FIDESZ dvotretjinsko večino, sprejel jeseni.
Po mnenju opozicijskih strank je obvezna predhodna volilna registracija dodatno sredstvo v rokah vladne stranke, da bi obdržala svojo oblast tudi po letu 2014. Z obvezno registracijo, ki naj bi potekala dva meseca pred volitvami, želi vladna stranka izključiti iz volitev negotove volivce, menijo opozicijski politiki, kajti če si volivec premisli po poteku roka za registracijo, da bi vseeno šel na volišče, več nima te možnosti.
Načrt vladne stranke je kritiziral tudi bivši predsednik države in nekdanji ustavni sodnik László Sólyom, češ da je protiustaven, kajti krati splošno volilno pravico državljanov.
Rezultati popisa prebivalcev šele marca 2013
Leta 2011 je potekal – kot skoraj po vseh državah Evropske unije – tudi na Madžarskem popis prebivalcev, toda zaenkrat še ni nobenih rezultatov. Kot je povedala prejšnji teden na tiskovni konferenci predsednica Centralnega statističnega urada Gabriella Vukovich, je bil vzrok za zamudo ta, da se je zavlekel postopek javnega naročila za izbiro podjetja za obdelavo podatkov. Pri vnašanju podatkov dela 500 delavcev preko javnih del, le-ti so z obdelavo vprašalnikov – ki jih je vsega skupaj 11 milijonov 400 tisoč – začeli šele letos maja. Končne rezultate bomo dobili komaj marca leta 2013.


Laci, če ma čas, se najraj špila z vnukom

Milan Vincetič


Magic box

Tišlar Kolomanko je delo z lejsom kak z gumijom: če trbej, kak se je rad valo, ga leko napelam tüdi v ženske spodnje lače, četüdi je itvana kak slepovouš.
Rejsan: lejs pod njegvimi rokami, štere so bilé vekše kak lopata, je delo čüda: nej samo štelaže, mize, stouce, šamrle, lesene kapute, tüdi leseni posvejt je že obeso v ormar, šteroga so mu zapovedali napraviti cirkusanti. Gnouk svejta se je – vnougi se ešče spominajo - pri njem stavo nekši čüden moški s kalapošom, šteri je vövido kak velka šküfka, pa ga proso, naj napravi ormar, šteri de meo na eni strani samo edno malo lüknjo.
»Tou bou magic box, majster, dobro ti plačamo …«
»Nikaj ležejšega,« si je majster meu roké, pa že pred seuv vido tisti cirkusantski magic box, v šteroga de zvrto tak drouvno lüknjo, kak je zenica v okej.
Nišče ne vej, gda so prišli cirkusanti po njegov magic box, pomnijo pa, ka so ga postavili malo vkraj od ringlšpila, šteroga se tišlar Kolomanko nigdar neje navolo. Cejle dneve se je vrto, pa louvo dekle, štere so gori tak kričale, kak če bi njim scati vujdavalo. Pri ednoj, štera je bila najbole košava pa mejla najbole svekle oči, si je kcoj seu, gda pa sta bila v lufti,  jo je potegno k sebi, pa je več nigdar nej spüsto. Ar tisto, ka pride v moje roké, se je valo, se ne spisti, pa naj bo mišíca ali goloub.
»Tvoja Teroška je rejsan prava golobica, ar si jo zgrabo v lüfti,« so ga pogledavali na meši, gda je sedo pouleg nje kak lipov boug, ar se je vönapravila kak kakšna grofica.
Ešče kak dobro je čüto, ka jo vse moške oči, či gli so v Božom rami, doj slačijo, ženske pa bi ji najrajši vöpoškrabale oči, ar so strejlale po njuvih možaj. Zatou tišlar Kolomanko neje mogo nigdar mirno spati, četüdi je ona kak mačka sopejla pauleg njega. Pouleg toga pa mu je pomali pila krv, ka so njegve roké gračüvale vse bole slabejše, zatou si je omislo inaša.
»Ja, ja, lejs gračüje vse bole žilavi, tvoje roké pa ne morejo več vujgnoti niti tenke vrbove šibe,« so se na njega spravili v gostilni.
»A Teroška se vujgne sama se od sebé kak živo srebro (higany), vido sam, kak je napravila, kak ova deklinica v cirkusi, pravo špago,« se je oglaso poštar. 
Od tistoga mau je tišlar Kolomanko napravo v svoja oukna dupliške železne križe, klüč od prednjih dveri pa je mejo sigdar v žepki. Niti zaprane cote ji neje dovolo gor obešavati, gda pa je šou v bouto, pa je dvakrat obrno klüč.
Samo inaši Joškeci je zavüpo. Moj inaš je ešče gingavi, si je mislo, pod nou-som ma samo süji smüdovec, v lačaj pa ga je za pejsko figo. Samo njemi je tüj pa tam dau klüč, ka je Teroški v ižo odneso pošto ali tou, ka je küpo v bouti.
»Ka si mi prneso, Joškec?« se je Teroška milo oglasila s kmičnoga kouta. 
Podao ji mali paketek, šteroga je prneso poštar. Skoron bi ji vöpoučile oči: v njem so bilé pisane kopalke (fürdőruha), krema za sunčanje, natikači, za dva dneva pa je dobila tüdi velko brsačo. Ar vse, ka si je poželela v srcej, je leko naročavala iz katalougov, prineso pa ji je ali poštar ali pa je mogo Joškec sam na pošto, skrivoma pa ji je küpo tüdi kakšen parfum ali lak za nojete. 
Že na drügi den je Kolomanko prišo v tišlaraj tak nasajeni, kak če bi mu što potisno vile v rit. Odo je gor pa doj med mašinami, pa si neka napou glasno mrnjavo.
»Ne pistim je na mordje, Joškec, pa naj gron vdari!«
»Vej de pa sprnejla, majster, cejlo leto že neje vidla sunca,« mu je kcoj pravo Joškec.
»Ka misliš, ka v mordji ne živejo ribe v sami globki kmici?« se je postavo Kolomanko.
»Vej pa mamo eti pouleg naše vesi malo mordje, majster,« se je poškrabo inaš. »Če de trbelo, mo dali prpelati par stou kil souli, pa mo kak mordje osolili našo Bükovo jezero.«
Na Bükovo jezero si tišlar neje nigdar zmislo, či gli so mu prpovedavali, ka se v leti odi ta cejla ves močat, ladit pa plavat, a njegva Teroška se že nede ojdla ta kazat, ar je pouleg nevarna pa vabliva goušča.
»Leko pa tüdi ogradiva, kak majo na mordji, gé de se sama koupala, majster …«
 »Gé de pa se preoblačila v tiste njene vouzke kopalke, štere nejso vekše kak kokošeči škrambel, če si že tak čeden?« je kak küščar poskočo majster. »Zapoumni si, Joškec, nikdar se nede nišče paso na moji golobici, ar se je samo meni dala zgrabiti!  Ar: či gli pravijo, ka je djalova, ar nemava dece, je bole vrouča kak vse te paverske babe …«
Inaš Joško se je samo vgrizno v čobe, ar se je Teroška že parkrat tak naslonila na njega, ka je ešče par dni čüto njene cecke, pa tüdi z ritjo se je večkrat počujskala ob njem. 
»Ka pa, majster, kakšen magic box, do šteroga me nejso püstili, gda je sé zavino cirkus? Ne bi se leko v njem preslačila, Teroška?« je obračo oči, ona pa ga je obijnola od veseldja pa ga prvo pout tak küšnila, ka mu je skoron sfalilo sape.
Za par dni je stala okouli sunčnoga brejga Bükovoga jezera visika grajka, že vgojno pa sta ta postavila tüdi viski ormar, za šteroga bi leko vsakši pomislo, ka je sraunjek, če ne bi bio pofarbani na plavo, na njem pa namalano velko sunce, par rib pa šift na vöter, šteroga je prematavalo po valovaj. Pouleg, v senci, je bio postavlen leseni ležalnik, doli pa razprostrejta velka brsača. Nad njou pa velki pisani sunčnik, pouleg pa tranzistor, dvej knigi pa krema za sunčanje.
Tišlari Kolomanki so se kak pisej pocedile sline, gda je iz pisanoga magic boxa, v šteroga je tüdi zvrto drouvno lüknjo, stoupila njegva Teroška. Bila je takša, kak če bi prišla s televizije: zibala se je kak srna, glavo nosila kak pava, stoupala pa kak mravla. Gda pa je bila do pojasa v vodej, je bio gvüšen, ka je morska deklica.
»A vi vördjete, majster, ka živejo na mordji ženske, štere so spodkar ribe, vrkaj pa ženske?«
»Pa mi povej, Joškec, ka bi biu ti rajši: ka bi bila spodkar riba, vrkaj pa ženska ali pa vrkaj riba pa doli ženska?«
Glasno je použro slino, pa se zagledno v Teroško, štera je delala v vodej, v štero sta rejsan nasipala par kil soli, zlate krouge. Tišlar Kolomanko, gvüšen, ka ma samo on té morski zaklad (kincs), pa je od zadovolstva cejco pa cejco svojo palinko. Pouleg toga je sunce prišlo naokouli, zatou je že malo po drügi vöri vleko dreto na svojom ležalniki. Pri nogaj mu je ležo prazni glaž palinke, pouleg pa stau nouvi, šteroga se neje nigdar tekno.
Že vgojno je razneso logar, ka so bili pri Bükovom jezeri cirkusanti, zatou se je skoron cejla vejs včasi napoutila ta. Vsakši, šteri je ščeo polükniti v zaklenjeni magic box, mu je mogo stisniti par filejrov, a vsakši je vido neka drügoga: eni samo kmico, drügi nekšo plešlivo glavou, tretji pa so bili gvüšni, ka je notri medved, šteri se od zime ešče neje prebüdo.
 »Samo edno si želejn,« se je sigdar, gda si je preveč spiu, razdjoko tišlar Kolomanko, »zaprite me v tisti magic box pa me potisnite z njim v Bükovo jezero, ar gvüšno séga do moje Teroške pa vrajžoga Joškeca, šteroma naj nigdar nede dano znati, kakšna je moja Teroška niže od poup-ka, ar je že pri meni bila tam doli skliska kak riba …«        
Kejpec narisala: 
Mateja Jakopič


 PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA


Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. 

Srečen klobük

Veselomi fudaši so zvekšoga vörvali. So se pa najšli takši tö, ka so nej vörvali njegvimi prpovejdanji. Kakši takšen je samo obračo oči pa tak kazo, kak njemi ne vörvle. Gnouk pa se je najšo eden takši, ka njemi je tou v oči povedo. Bilou je tou na eno sprtolejt. Bilou je tou v tistom časi, gda so dnevi že trno dugi, noči pa že bole kratke. Dvouji sousedge so bili na dvouri pa se zgučavali. Tam mimo je šou po pouti veseli fudaš. Kcuj so ga pouzvali, naj pride zmejs med nji, naj njim kaj povej. Z dobre vole je prišo pa si doj vseu. Domanji vert ga je pito, zakoj je un vsigdar veseli, vsigdar dobre vole. Veseli fudaš se je samo na šörko smidjau pa njim povedo tou, ka je eške nigdar nej nikomi.
»Tou je najbole za istino, tou mi leko vörvlete. Biu sam že telko star, ka bi se že leko ženo. Ja, telko lejt se mi je že nabralo. Depa, vejn, ka bi kakšna ženska nej bila najbole srečna z meuv. Nej zatoga volo, ka go ne bi rad emo. Nej! Zatoga volo, ka muzikant je nej dosta doma gé. Cejli čas vandriva kouli po veselicaj pa po gostüvanjaj. Pa sam pravo, nemo ge kakšno žensko nesrečno delo. Ka pa de se vidlo, ka sam že reden možakar, sam si küpo té klobük, ka ga vidite na mojoj glavej. Ne vejm, sto ga je napravo, sto si ga je vözbrodo, depa, té klobük je vcejlak ovakši. Kak sam si ga na glavou dau, sam od te tadale nigdar nej biu nej neserečen pa nej žalosten. In tak je eške gnes. Brodim pa, ka ga je napravo kakšen trno srečen človek pa je prejk kobüka ta sreča name prišla. Ja tak je tou pa nikak ovak nej.«
Kak povedano, eden njemi je nej vörvo pa njemi je tou povedo tö. Veseli fudaš je nika na tou nej nazaj povedo. Samo je gorstano pa do njega stoupo. Doj si je vzeu klobük pa njemi ga gor na glavou dau. 
»Na, ti, ka ne vörvleš. Malo nosi té moj klobük pa boš po tejm vido. Zdaj dem igrat na eno veselico, zranja mo šou domou pa se stavim pri tebi pa va po tejm vidla,« njemi je pravo, si dau fude na pleča pa že odišo.
Lidgé so ga na veselici čüdno gledali brez klobüka, depa, dun je bila vesela veselica. Že je skur den biu, gda so jo zgotouvili. Muzikanti so eške debeli zajtrik meli, po tejm pa domou. Na pouti domou se je stavo pri tistom človeki. Un pa, kak bi ka čako na svojom dvouri.
»Na, kak je s tvojo glavou?« ga je pito veseli fudaš. 
»Moram ti prajti, oprosti, ka sam ti nej vörvo!« njemi je nazaj povedo. »Vnoči sam se sploj nika nej čemeriu, ka sam spati nej mogo. Samo sam se zmiriu pa si pravo, nej se čemeriti. Potejm sam spau kak malo dejte. Pa sam po dugom, dugom časi trno lejpo senjo. Žena pa mi je gnes vgojno prajla, ka cejli ovakši vövidim. Je prajla, ka sam nekši bole topeu pa sploj takši veseli čovek gor stano. Vala, ti veseli fudaš!«
Ja, tak je bilou. Klobük je nazaj doubo, tistomi čoveki pa ga je zmejs za kakšno vöre eške vsigdar gor na glavou dau. 
 Miki Roš

Festival praženi krumpičov drugo leto v Monoštri


Krumpičke so gesti, stere vsi poznamo pa je (skurok) vsi mamo radi. Na dosta féle formo je leko napravimo: pečémo, küjamo, pražimo, leko ji napravimo kak župo ali prikuho, kak prilogo (köret), dapa kak glavno gesti tö. 
V Sloveniji je 5 kotrig leta 2000 napravilo drüštvo, steroga cilj je, ka naj se praženi krumpičke pripoznajo kak samostojno gesti (önálló étel, fogás). Od tistoga mau se je njino členstvo razširilo po cejlom svejti, majo kakšni 500 kotrig (udov), najbola dalešnja kotriga je vejndik na Nauvi Zelandiji. Eno kotrigo majo z Vogrskoga tö, Csabo Horvátha je v drüštvo pozvau njegvi slovenski padaš pa poslovni partner. Članarina je simbolična, 15 evrov na leto.
Vsakšo leto pripravijo Svetovni festival praženi krumpičov, na steroga pride po večgezero lidi, v velki ponvaj, v stere dé kakši tresti kil krumpičov, se pražijo krumpičke. Vsakši leko prinesé svoj recept, leko je tau stari, steroga smo se navčili od stare materé, leko kaj nauvoga mi tö vönajdemo, samo naj baudejo krumpičke praženi. 
Letošnji festival praženi krumpičov bau v Maribori, zatok ka je letos Maribor glavni varaš europske kulture (evropska kulturna prestolnica). Kak je povedala predsednica drüštva Evgenija Lazarini, 1. septembra čakajo v Maribor kakšni 70 ekip (csapat) s cejloga svejta. 
Drugo leto (na prvo soboto v septembra) do se pa krumpičke pražili v Monoštri, ka se je drüštvo tak odlaučilo, ka pri nas bau 13. svetovni festival praženi krumpičov. Med Slovenci v Avstriji pa na Talanjskom so že bili, zatok so zdaj tak skončali, ka pridejo s tejm domanjim gestijom med Slovence na Vogrskom.
»Probamo lidam dopovedati, ka na svejti geste kaj drugo dobroga tö, nej samo pomfri pa hamburger,« je povedala predsednica Lazarini, gda je na začetki avgustuša prišla v Varaš se pogučavat z vogrsko kotrigo Csabo Horváthom pa predsednikom Slovenske zveze Jožetom Hirnökom.
Kak je Csaba Horváth, steri je s svojimi padaši bijo že na več festivalaj, pravo,  krompič je samo vzrok, ka so leko lidgé razne veroizpovedi, različne farbe kauže pa različne narodnosti vküper, se leko dobro počütijo.
M.S.


Na pozvanje Rudija Sveteca, predsednika Drüštva upokojencov Šalovci-Hodoš, so števanovske ljudske pevke pod vodstvom Marije Rituper pa Folklorna skupina penzionistk Slovenske zveze pod vodstvom Dragice Koklarič, z igranjom na harmoniki Borisa Velnera, s svojimi lejpimi domanjimi pesmimi, domanjimi pa goričkimi plesi razveselile malo menje kak dvejstau lidi na 16. srečanji drüštva v okviri 16. občinskoga praznika.


Slovenska delegacija pa vogrski člen drüštva so bili v našom uredništvi tö  

II. KOLESARSKO TEKMOVANJE
ZA POKAL „HOTELA APÁT”


PETEK, 17.08.2012, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 10.40 PETA HIŠA NA LEVI,  DRUŽINSKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 11.10 (NE)POMEMBNE STVARI: DRUŽINA, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ETIOPIJA: OAZA NEDOTAKNJENOSTI, DOK. ODD., 14.20 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 MARČI HLAČEK, RIS., 16.15 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 VREMENSKE UGANKE, DOK.   NAN., 16.25 2012, LETO NIČ: OBJEKT B109, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.10 MOJA SESTRA TINA, KRATKI FILM, 18.30  AVA, RIKO, TEO: ZASPANI POLH, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POLETNI GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.35 POSEBNA PONUDBA, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
PETEK, 17.08.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.15 BILO JE …, 15.20 KO ČRTE GOVORIJO, DOK. FILM, 16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI: SAMO PETRAČ, PORTRET VRHUNSKEGA GLUHEGA ŠPORTNIKA, 16.45 MINUTE ZA ..., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 ČRNO-BELI ČASI, 18.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.35 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 BILO JE …, 20.00 BODŽOU, TRŽNICA ZDRAVILNIH RASTLIN, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.15 TIŠINA, ANG. NAD., 22.10 SHERLOCK: ŠTUDIJA V ROŽNATEM, ANG. SER., 23.40    LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE, FINSKI FILM, 1.20    BILO JE ..., 2.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 18.08.2012, I. SPORED TVS
6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 RAZPET MED DRŽAVAMA, DOK. FILM EBU, 10.50 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.00 POLNA HIŠA ŽIVALI, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.35 KIRIKOU IN DIVJE ŽIVALI, FR. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.15 NA VRTU, 15.40 VILLAGE FOLK – LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 15.50 BLISKOVIT URBANISTIČNI RAZVOJ: BOGOTA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 17.45 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVSTR. NAD., 18.30 OZARE, 18.35 PIM IN POM: PUSTOLOVCA, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ČEZ PLANKE: JUŽNA TIROLSKA, 21.00 MÜNCHEN ‘72, NEMŠKI TV FILM, 22.35 POROČILA, 23.10 POLETNA SCENA, 23.40 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.30 BLISKOVIT URBANISTIČNI RAZVOJ: BOGOTA, 1.30 OZARE, DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL
SOBOTA, 18.08.2012, II. SPORED TVS
10.10 SKOZI ČAS, 10.35 POLETNA SCENA, 11.10 POLNOČNI KLUB, 12.20 POSEBNA PONUDBA, 12.50 SLOVENCI V ITALIJI: KRAŠKA OHCET, 14.00 OLIMPIJSKE IGRE: VATERPOLO - FINALE (M), 15.10 OLIMPIJSKE IGRE: BOKS - FINALNE BORBE, 16.30 OLIMPIJSKE IGRE: ODBOJKA - FINALE (M), 18.30 OLIMPIJSKE IGRE: ROKOMET - FINALE (M), 19.55 ŠPORT, 22.00 SOBOTNA GLASBENA NOČ - NAJBOLJŠI FESTIVALI: FESTIVAL OXEGEN, 23.00 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.20 BILO JE ..., 0.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 19.08.2012, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.00 SLEDI, 11.30 OZARE, 11.35 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 POLETNI GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.15 NEVERJETNO POTOVANJE ŽELV, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15  IGRALCI BREZ MASKE - MILADA KALEZIĆ, 18.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.40 OKEC, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN V., ANG.  NAD., 20.50 VEČERNI GOST: PROF.DR. JOŽE (JOSEPH) STRAUS, 21.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: SLOVENSKE ALPE, SVET RASTLIN, 22.00 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 22.15 POROČILA, 22.40 POLETNA SCENA, 23.15 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 0.10 ALPE-DONAVA JADRAN, 0.40 IGRALCI BREZ MASKE - MILADA KALEZIĆ, 1.45 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.20 INFOKANAL
NEDELJA, 19.08.2012, II. SPORED TVS
8.15 SKOZI ČAS,  8.40 POLETNA SCENA, 9.15 GLOBUS: RDEČA VELIKANKA NA RAZPOTJU, 9.45 MINUTE ZA ...,10.20 ALPE-DONAVA JADRAN, 10.55 RESNICE IN NERESNICE O VITAMINIH IN MINERALIH, DOK. FILM, 11.15 14. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV, 12.10 GLASBENA MATINEJA, 13.10 SLOVENCI PO SVETU, 14.00 OLIMPIJSKE IGRE: KOŠARKA - FINALE (M), 16.00 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 16.30 NOGOMET: SLOVENIJA:ROMUNIJA – PRIJATELJSKA TEKMA, 18.25 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SKRIVNOST VELIKONOČNEGA OTOKA, POTOPIS, 20.30 NAŠI IZGINULI, DOK. FILM, 21.20 ZVOK ŽUŽELK, DOK. ODD., 22.50 URŠKA KOS: ROP STOLETJA, KRATKI  FILM, 23.05 BOŠTJAN MAŠERA: JEZERO, KRATKI FILM, 23.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 20.08.2012, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.35 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.00 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.15 SPREHODI V NARAVO: KORUZA, 11.35 PETA HIŠA NA LEVI, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK:, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, 16.20 RIBIČ PEPE: ŠTEVILKA 3 IN LUKA KOPER, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 RIBNIKI, DOK. ODD., 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,  20.00 TEDNIK, 21.00 DEAKTIVIRANJE ČLOVEŠKIH BOMB, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PISAVE: MIRCAE CARTARESCU, EVALD FLISAR, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
PONEDELJEK, 20.08.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.50 BILO JE ..., 15.50 BLISKOVIT URBANISTIČNI RAZVOJ: BOGOTA, DOK. ODD., 16.50 VEČERNI GOST: PROF.DR. JOŽE (JOSEPH) STRAUS, 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.05 BODŽOU, TRŽNICA ZDRAVILNIH RASTLIN, DOK. ODD., 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA: G. DONIZETTI: ANA BOLENA, 2. DEJANJE OPERE; POSNETEK IZ DUNAJSKE DRŽAVNE OPERE, 21.40 DEDIŠČINA EVROPE: DRUGI DUMAS, FR. FILM, 2009, 23.25 GEORGE GENTLY, MIR IN LJUBEZEN, ANG. SER., 0.50 PEKLENSKI IZBOR, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 21.08.2012, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.15 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.35 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.40 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.45 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 12.20 PISAVE: MIRCAE CARTARESCU, EVALD FLISAR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TERRA ANTARCTICA - PONOVNO ODKRIVANJE SEDME CELINE, DOK. ODD., 14.25 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 DRSALEC, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 17.50 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 OKEC, RIS., 18.40 ŽANOV SVET, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA BITJA, DOK. SER., 21.00 KUPI ME!, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 ŠANGHAJ - ŽIVLJENJE POD NEBOTIČNIKI, DOK. ODD., 0.50 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
TOREK, 21.08.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.55 PEKLENSKI IZBOR, 15.45 ČEZ PLANKE: BALI, 16.45 SKRIVNOST VELIKONOČNEGA OTOKA, POTOPIS, 17.20 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: SLOVENSKE ALPE, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 POSEBNA PONUDBA, 
18.45 IRENA GRAFENAUER IN MARIA GRAF (W.A.MOZART: KONCERT ZA FLAVTO, HARFO IN ORKESTER), 19.15 J.HAYDN: SIMFONIJA ŠT.49 LA PASSIONE, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 EMMA, ANG. NAD, 20.55 MUZIKAJETO, 21.30 NEMA SVATBA, ROM. FILM, 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 22.08.2012, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.00 NAJBOLJŠI, KRATKI FILM, 11.15 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.20 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.30 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 12.00 KUPI ME!, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 STELJARIJA NA PRELOKI, ETNOLOŠKI FILM, 17.50 POGLED NA ...: KONSTRUKTIVIZEM AVGUSTA ČERNIGOJA, DOK. ODD., 18.05 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽINSKA NADALJEVANKA, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.45 ŠAMPION JON, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: ZGODBA O JAPONCU, AVSTRAL. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.30 PRAVA IDEJA!, 0.05 GLASBENI VEČER, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
SREDA, 22.08.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 15.15 IRENA GRAFENAUER IN MARIA GRAF (W.A.MOZART: KONCERT ZA FLAVTO, HARFO IN ORKESTER), 15.45 J.HAYDN: SIMFONIJA ŠT.49 LA PASSIONE, KOMORNI ORKESTER SLOVENICUM IN UROŠ LAJOVIC, 16.10 DUHOVNI UTRIP, 16.25 NA VRTU, 16.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.20 ČRNO-BELI ČASI, 17.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 IZ ARHIVA OB 60-LETNICI FESTIVALA LJUBLJANA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PARAOLIMPIJSKE IGRE: LONDON, PRIHAJAMO!, 20.30 DEŽELA SMEHLJAJA - VERONIKINI VEČERI 2010, 22.05 PUTINOV REŽIM, DOK. ODD., 22.55 IZ ARHIVA OB 60-LETNICI FESTIVALA LJUBLJANA, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 23.08.2012, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.50 TABORNIKI IN SKAVTI, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.05 DRSALEC, DOK. FILM, 11.20 POTPLATOPIS: DO SVEČINE IN NAZAJ, MLADINSKA NANIZANKA, 11.40 PETA HIŠA NA LEVI, HUM. NAN., 12.15 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 PRVA BITJA, DOK. SER., 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK,  15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG: MURA, DOK. NAN., 17.50 EKO UTRINKI: ZELENO POTROŠNIŠTVO, 18.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 PUJSA PEPA, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA: TEŽAVE S PERJEM, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 RESNICA O MOŠKIH, DAN. FILM, 21.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PANOPTIKUM, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
ČETRTEK, 23.08.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 14.30 IZ ARHIVA OB 60-LETNICI FESTIVALA LJUBLJANA: 50 LET APLAVZOV, 50 LET USPEHOV, 15.30 IGRALCI BREZ MASKE - MILADA KALEZIĆ, 16.30 IGRALCI TUDI POJEJO, 16.55 MUZIKAJETO, 17.30 STELJARIJA NA PRELOKI, DOK. ODD., 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.40 BILO JE ..., 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 22.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 22.40 SODOBNA DRUŽINA, AM.NAD., 23.05 NAŠI IZGINULI, DOK. FILM, 23.55 BILO JE ..., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL

KRAJ TEKMOVANJA: APÁTISTVÁNFALVA/ŠTEVANOVCI na Madžarskem
(8 km od Szentgotthárda/ Monoštra na Madžarskem)
DATUM: 29.09.2012, v soboto, ob 13.00
PROGE: mlajši mladinci (do 17 let) in ženske – 3 krogi
starejši mladinci (do 19 let) in Masters skupina (nad 39 let) – 3 krogi
odrasli – 5 krogov
1 krog je dolg 17 km.
START: pred Hotelom Apát
CILJ: ŠTEVANOVCI - CENTER
Tekmovanje bo potekalo po asfaltni cesti z redkim prometom.
ZEMLJEVID, RELIEFNA KARTA: www.apathotel.hu
ORGANIZATOR: HOTEL APÁT
VREDNOTENJE:  po starostnih skupinah
NAGRADE:  1.-3. mesto – kolajne in praktične nagrade
RAZGLASITEV REZULTATOV: 15 minut po koncu tekmovanja
PRIJAVA na tekmovanje: pred tekmovanjem na naslov hotel@apathotel.hu do 26. 9.2012
STARTNINA: 1500 Ft na osebo
na kraju samem do 12.00
STARTNINA: 2500 Ft na osebo
PRENOČIŠČE:  s popustom v hotelu
(Ob prijavi prosimo označite izbrano možnost prenočevanja.)
Tekmovanje je organizirano v čudovitem okolju, 
proga pa poteka po neprometni cesti.
DRUGA NAVODILA:
Udeleženci morajo v času tekmovanja upoštevati prometna pravila!
Smer tekmovanja: leva.
Na tekmovanju veljajo pravila Kolesarske zveze.
Uporaba čelade je obvezna!
Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitno škodo
in poškodbe, ki nastanejo pred, med ali po tekmovanju
 in ne nosijo odškodninske odgovornosti.
USPEŠNO TEKMOVANJE VAM ŽELI ORGANIZATOR
HOTEL APÁT



Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu




Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je  vsakši torek ob 
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri

www.porabje.hu