TISKOVINA

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2253 Destrnik

150 SIT

25. OKTOBER / VINOTOK 2001, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO VI, [TEVILKA 9 (60)

OBVESTILO
Star{e otrok, ki
imate otroke v
vrtcu, obve{~amo,
da je treba do
konca novembra
vlo`iti vlogo za
zni`ano pla~ilo
vrtca za leto 2001.
V sprejemni
pisarni Ob~ine
Destrnik.
Ob~inska uprava
ob~ine Destrnik

AKTUALNA POLITI^NA RAZMI[LJANJA
Ljudje se v zadnjem ~asu spra{ujejo, kaj je pravzaprav namen ~asopisnih informacij o nedovoljenem financiranju ZLSD s strani angle{kih
laburistov in kvazi intervju v NEDELU o zelo spornih finan~nih podvigih ministra Kopa~a iz LDS. Zanimivo je predvsem to, da niti pisci tega
ne vedo natan~no. Nekaj ve~ vedo uredniki. Dejstvo je, da nekateri
bojevniki `e brusijo no`e za spopade v presti`nem politi~nem boju.
Na son~ni strani Alp se je za~ela druga faza akumulacije kapitala: nekdanji novodobni zavezniki so ugotovili, da je preve~ prisklednikov pri
razrezu te kapitalske torte. Mislili so, da bo za miren po~itek zadostovala monopolna zakonodaja, ki bo za{~itila »slovenske interese« pred
tujimi vsiljivci z zahoda. Pa so se u{teli: zmanjkuje prostora in kapitala
pa tudi grabe`ljivost doma~ih tajkunov je vse ve~ja.
Tako nastajajo razli~ni za~asni klani, situacija postaja nepredvidljiva,
zato se {iri tudi nezaupanje v lastnih vrstah. Ljudi, ki se drenjajo v krogu
najve~je politi~ne stranke LDS, ne povezuje kak{en skupni program, {e
celo ne ista ideologija; dru`i jih le neizmerna volja do hitre pridobitve
bogastva, ne glede na nazorsko orientiranost ali nacionalno pripadnost.
Zato zlasti za LDS velja nevarnost, da to krhko povezovalno tkivo hitro
razpade. ^as lahkotne akumulacije kapitala se izteka. Za te izbrance prihajajo te`ki ~asi, svojo tako dobljeno posest bi sedaj radi zadr`ali, zato
ni za`eljen vstop v EU in NATO.
Nekateri avtorji razlagajo, da gre za spor med protagonistoma Ku~anom
in Drnov{kom – Ku~anova linija objavi afero o LDS-ovem ministru
Kopa~u v (Ne)Delu, Drnov{kova pa novico o nezakonitem financiranju ZLSD v tedniku Mladina. Pravijo, da si eden in drugi `elita pravzaprav
isto: disciplinirati oz. raniti svojega tekmeca – koalicijskega zaveznika.
Zanimivo (zlasti v primeru Kopa~a) je to, da ni nikakr{ne razprave o
navedbah, nobenega demantija, niti Drnov{kovega odgovora na, bodimo po{teni, resne obto`be.
Dr`avno uradni{tvo vestno izpolnjuje svojo vlogo, drugega mu tudi ne
preostane. Slediti morajo neizprosnim zahtevam politike. Neprestano
se ukvarjajo z na~rti, programi, bilancami, pa popravki, amandmaji in
pripravo zakonov po hitrem postopku, kar terja vnovi~no popravljanje.
Sindikati so sedaj v nekoliko ~udni vlogi. Semoli~evi protagonisti so v
{kripcih, kajti njihovi politi~ni botri so v vladi, ki bi jo bilo zato kaj
nedostojno napadati ali se pogajati z vrhom predstavni{tva delodajalcev. Sem in tja se pojavijo dolo~eni »navidezno prosti« strelci, ki zaigrajo vneto pogajanje, nazadnje pa zmagoslavno odidejo, ne da bi kaj
dosegli. Kaj ho~emo, ljudstvo potrebuje kruha in zlasti iger. ^e `e ne
dobi kruha, ima vsaj igre.
Javnost je treba neprestano pomirjati, nenazadnje tudi s primerjanjem
stanja z Mad`arsko, Bolgarijo ali Estonijo, v katerih ni kaj bolj{e. Pesti jih
podobno visoka inflacija (vendar ne vse), pa tudi kriminala imajo {e
ve~. Nekaj pa vseeno pozabljamo. Pred desetimi leti nam je bilo pod

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Milena Širec, Renata ^u~ek in Sabina
@ampa.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano
v evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 02/752-09-00
Telefaks: 02/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

~astjo primerjati se celo s ^e{ko. Tudi glede vstopa v EU se vse bolj tresemo, ali bomo vstopili s prvim »paketom« dr`av ali ne. Pred leti smo se
sami videli kot zanesljivi potniki v prvi po{iljki in to ~isto na vrhu seznama.
Teko~i polletni prora~unski deficit (preko 115 milijard tolarjev) ne gane
na{ih finan~nikov, tudi gostobesednega in zajedljivega Mencigerja ne.
Ugledni gospodarski ~asopis nam servira »strokovni dvoboj« med
dvema veljakoma sedanje oblasti t. j. med Ropom in Gasparijem o tem,
kak{no inflacijo naj bi imeli v Sloveniji v letih od 2002 do 2006. V bistvu
gre le za presti`no sholasti~no igrico za javnost, da bi pozornost odvrnili
od resnih problemov. Kaj pomeni tako visok teko~i deficit ter kako ga
ozdraviti, pa zanima malo koga, tudi finan~nega ministra Ropa o~itno
ne preve~.
Opozicija sicer opozarja na nepravilnosti, slabo gospodarjenje,
prora~unske deficite, kriminalna dejanja in druge te`ave. Sporo~a tudi,
kako si zami{lja re{itve. Vendar pa zaradi korporacijske navezave med
mediji, kapitalom in politi~nim vrhom ne uspe resno ogroziti sedanje
vladajo~e oligarhije in vplivati na druga~no ravnanje dr`avnih in{titucij.
O~itno bo morala prisko~iti na pomo~ javnost tudi z drugimi na~ini.
Verjetno pa sedanja garnitura oblasti ne bo padla zaradi intenzivnega
dela opozicije, pa~ pa zaradi lastnih napak, ki jih dela v gospodarstvu
in dru`bi nasploh. Napake niso posledica neznanja, pa~ pa posledica
prizadevanja za pridobitev osebnih koristi posameznikov in skupin na
ra~un javnega dobra vseh dr`avljanov.
^e je bila do nedavnega politi~na roka tista, ki je usmerjala ekonomske
tokove in kapital, se sedanja tehtnica obra~a v drugo smer. Politika
postaja vse bolj odvisna od mo~i kapitala. Z globalizacijo je tudi `e
na~eta suverenost in avtonomnost posameznih dr`av.
Franc Puk{i~,
poslanec DZ

ISKANJE
POGRE[ANE SE
NADALJUJE
Na{o ob~anko Antonijo Sok, rojeno 14.2.1925, stanujo~o v
Vintarovcih 3 {e vedno pogre{amo. O`ji sorodniki so prijavili njeno
izginotje v sredo, 3. oktobra letos. Policisti so takoj pregledali
doma~ijo, okolico, vse obi~ajne poti, po katerih je pogre{ana najpogosteje hodila. Za~eli so zbirati informacije. Po zbranih podatkih
naj bi pogre{ano Antonija videli {e v torek na lokalni cesti v smeri
Jir{ovci in Selce, naslednji dan pa naj bi bila med 16.00 in 17.00 uro v
Grajen{~aku, kjer je spra{evala za pot domov v Vintarovce, nato pa so
jo videli na cesti v Grajen{~aku proti Drstelji in Mestnemu Vrhu.
V ~etrtek zjutraj je o pogre{anju na{e ob~anke bila obve{~ena lokalna
skupnost in `upan g. Franc Puk{i~, ki je takoj aktiviral {tab civilne
za{~ite. Popoldne istega dne so se zbrali gasilci iz PGD Destrnik in
PGD Desenci, sorodniki in policisti Policijske postaje Ptuj. Pregledali
so obmo~je naselij Vintarovci, Jane`ovski Vrh in Jir{ovci, isto~asno pa
je bila informacija `e podana preko Radia Ptuj in Radia Slovenske
gorice.
Po sestanku pri `upanu se je iskanje nadaljevalo s pomo~jo gasilcev
na{e gasilske zveze, lovcev LD Destrnik, sorodnikov in policistov s
slu`benimi psi. Preiskali so teren naselij Gomila, Jir{ovci in Drstelja.
V soboto so pregled nadaljevali policisti, zahtevno gozdno obmo~je
Jir{ovc in Drstelje pa so v nedeljo znova pregledali na{i lovci.
Naslednje dni so sledile objave v {tevilnih ~asopisih in na radiu ter zbiranje obvestil. V ~etrtek, 11. oktobra, so akcijo iskanja nadaljevali ~lani
[portnega dru{tva Placar.
Pregledali smo obmo~je Placarja, Drstelje, Jir{ovc. Kljub vsem
prizadevanjem Antonije Sok {e nismo na{li. Zato bomo {e naprej zbirali informacije in z iskanjem nadaljevali. Hvale`ni smo vsem, ki ste
nam ali pa nam {e boste pomagali pri iskanju.
Poveljnik CZ
Branko [irec

Ob~an - 25. oktober 2001

Ugodnosti zaradi star{evstva, pokojninske dobe,
od{kodnine za vojno in povojno nasilje...
V zadjem ~asu se ljudje zelo pogosto
obra~ajo na nas z vpra{anji o uveljavljanju
dr`avnih pokojnin in ugodnosti zaradi
star{evstva; glede na to, da se 31.12.2001
iztekajo roki za uveljavljanje od{kodnin, ki
gredo `rtvam vojnega in povojnega nasilja,
smo pripravili kraj{e povzetke odgovorov.
Dr`avno pokojnino lahko uveljavijo
dr`avljani s stalnim bivali{~em v Sloveniji,
ki:
- nimajo pravice do pokojnine po katerihkoli na{ih ali tujih predpisih,
- z lastnimi dohodki ne presegajo
premo`enjskega cenzusa za pridobitev
pravice do varstvenega dodatka,
- so dopolnili 70 let in
- so med 15 in 65 letom starosti najmanj 30
let prebivala v Sloveniji.
Zahtevo za uveljavitev te pravice je treba
vlo`iti na obrazcu pri pristojni enoti Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V zavarovalno dobo (brez pla~ila
prispevkov) se {teje tudi ~as skrbi za otroka
v prvem letu otrokove strosti, ~e v tem ~asu
o~e ali mati nista bila zavarovana na drugi

podlagi, in je bil otrok v navedenem ~asu
dr`avljan Slovenije. Navedeno obdobje se
{teje samo enemu od obeh star{ev na podlagi sporazuma. S to dolo~bo je
omogo~eno tudi izbolj{anje `e odmerjenih
oz. pridobljenih pokojnin. Zahtevki za
ponovno odmero pokojnine se vlagajo na
predpisanem obrazcu pri pristojni enoti
Zavoda za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Status `rtve vojnega nasilja in pravico
do od{kodnine lahko pridobi oseba le v
primeru, ~e so jo okupatorske sile v ~asu
od 6.4.1941 do 15.5.1945 izgnale, poslale v
tabori{~e, mobilizirale v vojsko, poslale na
prisilno delo, nasilno odvzele star{em ali
prisilile, da so pobegnile pred vojnim nasiljem. Posebej velja poudariti, da do od{kodnine niso upravi~ene osebe, ki so utrpele
tak{no nasilje od partizanskih enot ter revolucionarne oblasti, kar ka`e na veliko
diskriminatornost tega zakona do mnogih
`rtev. Na to hudo napako sem v parlamentu opozoril in vlo`il potrebne amandmaje,
vendar stranke, ki zagovarjajo kontinuiteto

s prej{njim sistemom, vztrajajo na tak{nem
diskriminatornem po~etju, ki me~e slabo
lu~ tudi pred mednarodno javnostjo.
Zahtevke za pridobitev pravic se vlaga na
pristojni upravni enoti v Ptuju, kjer imajo
tudi potrebne obrazce.
Kot `rtve povojnega nasilja se {tejejo politi~ni zaporniki in po vojni pobite osebe, ki
so utrpele nasilje od 15.5.1945 do 2.7.1990.
V primeru po vojni pobitih oseb so lahko
vlagatelji in upravi~enci do od{kodnine njihovi svojci in sicer otroci in posvojenci, v
dolo~enih primerih pa tudi pastorki, vnuki,
star{i, bratje in sestre, ~e jih je zavarovanec
pre`ivljal do svoje smrti.
Pri uveljavljanju zahtevkov po zakonih
o `rtvah vojnega in povojnega nasilja
velja opozoriti, da rok za vlo`itev
zahtevkov za pridobitev statusa `rtve in s
tem povezanih pravic do od{kodnine
pote~e 31.12.2001! Zato velja z vlo`itvijo
zahtevkov pohiteti.
Franc Puk{i~,
poslanec DZ

NAVODILA ZA MERJENJE
KRVNEGA PRITISKA DOMA
Povi{anemu krvnemu pritisku re~emo
tudi tihi ubijalec, ker ga ne ~utimo,
povzro~a pa hude posledice. Po{koduje
`ile v mo`ganih (mo`ganska kap), na srcu
(sr~ni infarkt), v ledvicah (odpoved ledvic), o~eh (slab{i vid) in podobno. Zaradi
teh posledic ga moramo zdraviti.
Zdravimo ga z zdravim na~inom `ivljenja
in z dieto. ^e to ni dovolj, preidemo {e na
zdravila.
Vi{ina krvnega pritiska se spreminja
odvisno
od
{tevilnih
dejavnikov.
Ugotovili so, da naraste tudi pri
zdravniku. Temu pravimo »pritisk bele
halje«. Nastane podzavestno zaradi
`iv~nosti, ~akanja in podobno. Zato je
pomembno, da si bolniki pritisk redno
merijo tudi doma in ob kontrolah
prina{ajo zdravniku doma izmerjene vrednosti. Kajti »doma~i« pritisk je tisti, s katerim `ivijo, torej tisti, ki jim dela najve~
{kode. In {e nekaj: ni razloga, da bi jemal
zdravila, kdor ima visok pritisk enkrat na
dva ali tri mesece, ko pride k zdravniku,
doma pa ima normalnega. Zdravniki zadnja leta vse bolj upo{tevamo »doma~e«
krvne pritiske.
Pred za~etkom merjenja pritiska doma
morajo bolniki prinesti v ambulanto svoje
aparate, da zdravnik preveri, ~e dobro
merijo. Nato si merijo pritisk enkrat tedensko ali enkrat na dva tedna:
- vedno ob isti uri, zjutraj pred jedjo {e
preden so vzeli zdravila (na primer: v

Ob~an - 25. oktober 2001

soboto okrog 8 ure),
- vedno na isti roki,
- pred merjenjem se morajo sprostiti,
posedeti vsaj 10 minut, roka, na kateri
merijo pritisk, naj bo brez obla~il ali pa
naj bo rokav tako ohlapen, da ga lahko
brez te`av potegnejo do ramena.
Pomembno je, da rokav ne stiska `il, ker v
tem primeru izmerijo previsok pritisk,
- pritisk izmerijo dvakrat zaporedoma v
razmaku 10 minut,
- v karton~ek vpi{ejo datum in ni`ji pritisk
od obeh izmerjenih,
- ~e si pritiska ne merijo sami, jim ga naj
meri vedno ista oseba.
Man{eta mora biti pravilno name{~ena:
- dva prsta nad pregibom na notranji
strani komolca,
- ne sme biti preve~
zategnjena,
da
lahko
med
`e
name{~eno man{eto
in nadlaket brez
te`av polo`imo dva
prsta,
- pri aparatih, ki
merijo nad zapestjem,
mora
biti
man{eta en prst nad
pregibom zapestja
in tudi ne preve~
zategnjena.
Pri polavtomatskih
merilnikih je treba s

puhalom v man{eto napihniti za 40 mm
`ivega srebra ve~ zraka kot je obi~ajen
bolnikov zgornji krvni pritisk. Pri
avtomatskih merilnikih, pa je treba
poseben gumb nastaviti za 40 mm `ivega
srebra vi{e, kot je obi~ajni zgornji krvni
pritisk.
Normalni krvni pritisk je: zgornji od 100
do 140, spodnji od 60 do 90, sr~ni utrip ali
pulz pa od 60 do 100.
Priporo~ljivo je, da uporabljamo vedno
isti merilec, ki ga je treba enkrat letno
umeriti pri poobla{~enem serviserju.
Va{ zdravnik
Franc [UTA, dr. med.

3

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

»TETA Z RDE^O KAPICO«
»Spolno izrazoslovje« je del na~ina na{ega
`ivljenja, na{ega vsakdana (tudi preteklosti
in sedanjosti) in kot tako zelo zanimivo in
povedno, bogato v rabi besed. Izrazi se
spreminjajo, prilagajajo, izginjajo, bogatijo,
siroma{ijo, vulgarizirajo… pa vendarle jih
uporabljamo: izgovarjamo, poslu{amo ali
beremo.
Spomladi 1998 sem se odpravila v Haloze
sonda`no raziskovat besede, izraze v zvezi
s spolnostjo. Spra{evala sem po idealu
mo{ke lepote, o pora{~enosti, doma~ih
izrazih za mo{ki spolni ud, o idealu `enske
lepote, o izrazih za velike `enske prsi, o
debelih `enskah, suhih `enskah, o izrazih
za `enske spolne organe, o menstruaciji,
spolnem ob~evanju, neplodni `eni, neplodnem mo{kem, o zunanjih znakih
zaljubljencev, o nezvestobi, o mo`eh in
`enah, ki varajo svoje zakonske partnerje,
in o kletvicah v zvezi s spolnostjo.
Povpre~na starost vpra{anih je bila 59 let;
mo{kih 52, `ensk pa 65 let. Mladih ljudi v
glavnem ni bilo doma, ker so bili v {olah ali
pa v slu`bah. V kratki raziskavi sem ugotovila razliko med mo{kimi in `enskami v
rabi besed. Besede mo{kih so bile
pogumne, so~ne, glasne, grobe, dovoljene
so kletvice; pri `enskah pa na eni strani
strah, prepoved, hkrati pa mamljivost in
bogastvo izra`anja. @enske so bile tihe,
nejasne, podrejene in prikraj{ane v
izra`anju. Zaradi tradicionalne vzgoje,
delitve na mo{ka in `enska dela, so imela
mlada dekleta verjetno manj svobode pri
spolnosti, pobude in prve korake je delal
fant, mo{ki.
@enskam, v primerjavi z mo{kimi, zunanji
spolni znaki na mo{kih ne pomenijo veliko.
Za `ensko je idealen mo{ki tisti, ki ima
naslednje vrline: dobrota, dobra vzgoja in
pogum. Mo{kega pa zelo o~arajo `enski
zunanji spolni znaki: lepa bedra, dolgi lasje,
srednja postava, prsatost. Mo{ki gradijo
svoje po`elenje in strast po `enski na tistem,
kar vidijo in je vidno vsem, se pravi drugim
tekmecem, in so pri spolnosti usmerjeni
navzven. @enske so bolj ~ustvene, usmerjene navznoter, k sebi in mo{kemu.
Zavedajo se, da je lepota minljiva in sprejemajo tiste vrednote, ki so trajnej{e.
Mo{ka pora{~enost za `enske je nekaj
velikega, ve~ vrednega in pokazatelj
zrelosti. Pora{~enost ni za vsako dekle, je za
odraslo in zrelo `ensko. Pora{~en mo{ki je
»divji« mo{ki, ki ga lahko »ukroti« in mu je
kos le odrasla, zrela in pametna `enska,
`enska z izku{njami.
Izrazi za mo{ki spolni ud so blagi, bojazljivi,
infantilni: lulek, lul~i. Pri pojmovanju
`enskih spolnih organov pa se sli{i perverznost, eroti~nost (mucika), igrivost
(pi~kica). Mo{ki so pri uporabi teh izrazov
pogumnej{i, direktni, `enske pa bojazljive
in omejene v izra`anju.
Zanimive in privla~ne so `enske z ve~jimi
prsmi. Prsi so tisti `enski organ, ki je najbolj

4

viden. Mo{ki gradijo svojo strast in po`elenje po `enski na vizualnosti, na tistem, kar je
vsem vidno.
Mo{kemu je idealna in primerna `enska s
srednjo postavo, ne predebela in ne suha;
vsekakor pa je bolje ve~ kot manj kilogramov. @ensko z ve~imi kilami mo{ki
»lahko vsaj kje prime in ima kaj prijeti«! V
preteklosti kme~ko `ivljenje v Halozah ni
bilo lahko, zato so si mo{ki verjetno iskali in
izbirali krepke in zdrave `enske, ki so lahko
opravljale vsa kme~ka dela. Zato tu ni {lo
toliko za spolni u`itek ({e vedno so bile in
so privla~nej{e bolj suhe in postavne
`enske) ampak za na~in pre`ivetja, ki je
povezan z na~inom dela - kmetovanjem.
Nose~o `ensko bremenijo nasledni izrazi:
{irina, debelost in te`a. To so tisti znaki, po
katerih
mo{ki
najprej
prepoznajo
nose~nice. Nose~o `ensko primerjajo z
`ivino - debela ko `ivina; ta primera jim je
najbolj blizu in pri roki, ni poni`evalen
izraz. Do nose~nice pa tudi nimajo posebnega, spo{tljivega odnosa; njihov odnos je
nevtralen, navezujo~ na vidne in merljive
`enske lastnosti.
Ker je bila menstruacija tista stvar, za katero
dolgo niso vedeli vzroka in ker je povezana
s krvjo, so tako `ensko ozna~ili za bolno.
Beseda je jezikovni tabu, nikoli ni izre~ena
naravnost. Uporabljajo nekak{ne primere iz
delovnega `ivljenja (cigl vozi), podobnosti
(ma rde~o), motiva iz pravljice (teta z Rde~o
kapico). Beseda je tabu (skrita, prikrita, neznana stvar), ker je vzbujala pri
posameznikih in posameznicah strah,
bojazen pred krvjo, neznanim. Ta bojazen
se izgublja, ker tudi menstruacija postaja
pojav, kateremu je vzrok znan. Iz preteklosti je znano, da je prvim ljudstvom nekaj
neznanega in povrhu povezanega {e s krvjo
vzbujalo strah in grozo. Ko so videli te~i kri
iz telesa, jih je prevzel strah in za~eli so se
bati za svoje `ivljenje. Kri je pomenila
bolezen, ne~istost, umazanost in bolnega in
ne~istega ~loveka so se izogibali, bil je
tabuiziran. @enske so v ~asu mentruacije
izolirali, `ivele so v posebnih ko~ah in niso
smele imeti stike z mo{kimi. Hrano so jim
nosile `enske, ki so bile same ne~iste ali pa
`e stare. Bolezen je neko~ pomenila urok,
ki ga je nad posameznikom priklical
sovra`nik in neprijatelj. Izhajajo~ iz vsega
tega, je menstruacija danes ostanek neznanega, predvsem pa ne~istega in
umazanega, vzbuja grozo, sram in stud,
zato se te besede {e danes izogibajo in
uporabljajo nadomestne.
Spolno ob~evanje ima pridih lepega,
ob~utka ugodja in zadovoljstva, naravnega
(kanar~kati, lub~kati, ljubiti) in pomeni, da
se imata partnerja rada in sta drug z drugim
zadovoljna in sre~na. Vulgaren izraz se kurvata je uporabljen, ko gre partnerjema za
golo spolno ob~evanje, za zadovoljitev
spolnih potreb, za u`itek, ne pa dragoceno
`ivljensko vrednoto.

Z neplodno `ensko je nekaj narobe, ker ne
more imeti otrok. Zani~ljivo ji re~ejo jalova
baba. Vendar je za mo{kega, huje ~e je
neploden. On je zani~ljivo postakl, za ni~
sposoben, ni mo{ki. Humorno takemu
mo{kemu pravijo meglo ima v jajcih.
Zaljubljenca takoj prepoznajo po zapeljivih
o~eh, zanemarja kme~ka dela doma in hodi
na veselice, tja, kjer je velika verjetnost, da
bo sre~al-a svojo izbranko ali izbranca. Prvi
in velik razpoznavni znak zaljubljenega
~loveka je bilo prav zanemarjanje
kme~kega dela. To pa je lastnost, ki na
kmetih ni za`eljena, saj je le-ta vir in na~in
pre`ivetja. Vendar je bilo zaljubljencem to
»napako« mo~ spregledati, saj ni bila trajna.
Pri izrazih za mladega so uporabljeni `e
stalni in uveljavljeni pridevniki: lep, super
in mlad. Mlado dekle primerjajo z dobro in
lepo ma~ko, ki navadno slab{alno pomeni
premeteno `ensko, ki je ni mo~ ugnati.
Mo{ki se mlademu dekletu res te`je upre, v
primerjavi s starej{o `ensko, katera svojo
mladost in lepoto lahko zavestno ali pa
nezavedno uporablja sebi v prid. Mlado
dekle ali `enska ima prednost pred mo{kim,
ki ji dvori, v tem, da izbira.
Za neporo~eni par, ki `ivi dalj ~asa skupaj,
uporabljajo izraza `ivita na koruzi in `ivita
na koruznici. Pri starih poganih sta
koruznica in koruznik pomenila prile`nico
in prile`nika, dveh, ki se {e nista poro~ila.
@enske so poudarile, da je bilo v preteklosti
nezvestobe manj. Cerkev je veliko vplivala
prav na zakon `ene in mo`a. Izraza za
mo`evo nezvestobo kurvir in prasec sta
zelo ostra. Nezvesta `ena pa je nezvesta.
Definicija kletve je: grozna, grda beseda,
navadno izre~ena v afektu. Vendar ni samo
to; je tudi popestritev ~lovekovega izrazoslovja, izre~ena na humoren in duhovit
na~in. Kolnejo mo{ki, `enske so bile pri
na{tevanju kletvic zadr`ane. Kurc te gleda
deluje na ravni vulgarnosti. Je posmehljiva
zavrnitev spolnega ob~evanja, zavrnitev
kakr{negakoli mo`nega odnosa. Podoben
pomen ima ko te jebe in je zavrnitev
mo{kega na pi~ka, kak si lepa. Pizda
hudi~eva vklju~uje osebo, ki ji ne more{
zaupati, ki ti je naredila kaj slabega.
Jelka P{ajd

Ob~an - 25. oktober 2001

25. oktober 2001

Leto VI, {tevilka 5
VSEBINA
1. ODLOK

2. SKLEP

O REBALANSU PRORA^UNA OB^INE DESTRNIK ZA LETO 2001

o dolo~itvi cene vzgojno – varstvenega programa v vrtcu v ob~ini
Destrnik

1.
Na podlagi 15. ~lena Statuta Ob~ine
Destrnik (sprejetega na 3. redni seji, dne
12.02.1999) in 3. do 10. ~lena Zakona o
financiranju ob~in (Uradni list RS {t. 56/98)
je Ob~inski svet Ob~ine Destrnik na 22.
redni seji dne 15.10.2001 sprejel

ODLOK
O REBALANSU PRORA^UNA OB^INE
DESTRNIK ZA LETO 2001
1. ~len
Z odlokom o rebalansu prora~una Ob~ine
Destrnik za leto 2001 (v nadaljnjem besedilu
ob~inski prora~un) se zagotavljajo sredstva
za financiranje javne porabe v ob~ini
Destrnik.
2. ~len
Ob~inski prora~un za leto 2001 obsega
292.093.149,00 SIT, in sicer:
a) bilanco prihodkov in odhodkov:
- Prihodki 290.093.149,00 SIT
- Odhodki 265.213.149,00 SIT
- Sredstva na @R 2.000.000,00 SIT
- Ra~un financiranja
- Najetje kredita pri banki 20.000.000,00 SIT
- Odpla~ilo dolga (posojil) 46.880.000,00 SIT
Podrobnej{i pregled prihodkov ob~inskega
prora~una in njihova razporeditev sta zajeta
v bilanci prihodkov in odhodkov ter v
ra~unu financiranja, ki sta sestavni del
ob~inskega prora~una.
3. ~len
Od prihodkov iz to~ke a) prvega odstavka
prej{njega ~lena se po 11. ~lenu Zakona o
financiranju ob~in v rezerve izlo~i del skupno dose`enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, in sicer najmanj 0,5%.
Izlo~anje v rezerve se praviloma izvr{i vsak
mesec, vendar najkasneje do 31.12.2001.
Izlo~anje v rezerve preneha, ko rezerve
Ob~ine Destrnik dose`ejo 2% letnih prihodkov prora~una ob~ine.

4. ~len
Prihodki od prodaje in najema ob~inskega
premo`enja ter prihodki, ki jih dose`ejo
upravni organi s svojo dejavnostjo, se

Ob~an - 25. oktober 2001

vpla~ujejo v prora~un.
V prora~un ob~ine se stekajo tudi vsi drugi
prihodki, ki jih realizira ob~ina, s tem da se
namenski prihodki postavk prora~una
usmerjajo na ustrezne postavke odhodkov
prora~una (namenska poraba).
5. ~len
Sredstva ob~inskega prora~una se med
letom enakomerno delijo med vse nosilce
oziroma porabnike v okviru dose`enih prihodkov, ~e ni z zakonom ali s posebnim
aktom ob~inskega sveta oziroma s pogodbo
med Ob~ino Destrnik in nosilcem oziroma
porabnikom sredstev druga~e dolo~eno.
6. ~len
Porabniki sredstev ob~inskega prora~una so
dol`ni porabljati sredstva ob~inskega
prora~una le za namene, ki so opredeljeni v
posebnem delu prora~una.
7. ~len
Sredstva se porabnikom prora~una med
letom dodeljujejo praviloma enakomerno
kot mese~ne akontacije, vendar v odvisnosti
od zapadlosti obveznosti ter ob upo{tevanju
likvidnostnega
polo`aja
ob~inskega
prora~una.
8. ~len
Sredstva za pla~e delavcev v ob~inski upravi
in javni zavodih se bodo porabnikom
prora~una zagotavljala mese~no glede na
{tevilo in strukturo delavcev.
9. ~len
Ob~inska uprava ter drugi porabniki
prora~una morajo izvr{evati svoje naloge v
mejah sredstev, ki so jim odobrena z
ob~inskim prora~unom.
Porabniki prora~una na ra~un ob~inskega
prora~una ne smejo prevzemati obveznosti,
ki bi presegle z ob~inskim prora~unom
dolo~ena sredstva.
10. ~len
@upan lahko za~asno zmanj{a zneske sredstev, ki so v posebnem delu ob~inskega
prora~una razporejeni za posamezne
namene ali za~asno zadr`i porabo teh sredstev, ~e prihodki ob~inskega prora~una med
letom niso dose`eni v predvideni vi{ini.
O ukrepu iz prej{njega odstavka mora

`upan obvestiti ob~inski svet in predlagati
ukrepe oziroma ustrezno spremembo
ob~inskega prora~una.
11. ~len
Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki
so porabnikom prora~una odobrena v
ob~inskem prora~unu, so odgovorni `upan
in direktor ob~inske uprave ter predstojnik
finan~nega organa kot odredbodajalci.
12. ~len
Ob~inski svet na svojih sejah odlo~a o porabi sredstev rezerv Ob~ine Destrnik za
izdatke, nastale kot posledica izrednih
okoli{~in, za katere so sredstva zagotovljena
v prora~unu. To so zlasti: poplava, su{a,
po`ar, potres in druge naravne nesre~e, epidemije, `ivalske ku`ne bolezni in rastlinski
{kodljivci. V nujnih primerih lahko o porabi
sredstev rezerv odlo~a `upan, ki o tem
obvesti ob~inski svet na prvi naslednji seji.
13. ~len
@upan je poobla{~en, da odlo~a o:
- porabi sredstev prora~unske rezerve
ob~inskega prora~una za pokrivanje premalo predvidenih odhodkov na posameznih
postavkah in za nepredvidene odhodke
ob~inskega prora~una do vi{ine 150.000,00
sit za posamezni primer oziroma skupaj
300.000,00 sit med dvema sejama
ob~inskega sveta. O svoji odlo~itvi obve{~a
ob~inski svet;
- o prenosih sredstev med razli~nimi
postavkami istega namena na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki;
- o porabi sredstev rezerv za premo{~anje
likvidnostnih te`av prora~una;
- o za~asni vezavi teko~ih likvidnostnih
prora~unskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti
tudi druge osebe, ki so odgovorne za
finan~no poslovanje.
14. ~len
Ob~ina lahko najame posojilo le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte,
namenjene za opravljanje gospodarskih in
drugih javnih slu`b v vi{ini 10% primerne
porabe ob~ine, za kar pa mora pridobiti
soglasje ministrstva za finance.
Pogodbo o najetju posojila skladno z
prej{njim odstavkom sklene `upan ali direk-

5

tor ob~inske uprave po pooblastilu `upana.

2.

15. ~len
^e bodo prihodki v letu 2001 dose`eni v
manj{em obsegu, kot so predvideni z bilanco, bodo za kritje primanjkljaja porabljena
razpolo`ljiva sredstva rezerv ob~ine (v
skladu z 12. ~lenom Zakona o financiranju
ob~in).

Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na podlagi
31. ~lena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, {t.
12/96), Pravilnika o pla~ilih stro{kov za programe vrtca (Uradni list RS, {t. 44/96, 39/97,
1/98, 84/98) in 15. ~lena Statuta Ob~ine
Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik,
{t. 1/99), na 22. redni seji dne, 15.10.2001
sprejel

16. ~len
Ta odlok za~ne veljati z dnem sprejema na
Ob~inskem svetu Ob~ine Destrnik.
[tev.: 032-01/2001-22R-4
Vintarovci, 15.10.2001
@upan Ob~ine Destrnik
Franc PUK[I^, univ. dipl. ing. el.

SKLEP
o dolo~itvi cene vzgojno – varstvenega
programa v vrtcu v ob~ini Destrnik
I.
Cena programa pred{olske vzgoje v Ob~ini
Destrnik zna{a:
- celodnevni program pred{olske vzgoje v
rednem oddelku
56.107,00 SIT.

II.
V primeru, ko gre za polno mese~no odsotnost otroka zaradi bolezni, lahko star{i uveljavljajo, na podlagi zdravni{kega potrdila,
za~asno oprostitev pla~ila programa vrtca.
III.
Cena programa se uporablja za izra~un
pla~ila star{ev za otroka z veljavnostjo od
01.09.2001 dalje.
Vi{ina pla~ila star{ev se dolo~i na podlagi
pravilnika o pla~ilih star{ev za programe v
vrtcih.
Destrnik, 16.10.2001
[tev.: 032-01/2001-22R-3
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, univ.dipl.ing.el.

KMETIJSKI NASVET

Kakovost vina je odraz mnogo{tevilnih
dejavnikov: tla, klima, letnik, pridelava in
zrelost grozdja, ~as in na~in trgatve, predelava grozdja, priprava mo{ta, vrenje,
pretoki, `veplanje, uporaba enolo{kih
sredstev, stekleni~enje in nenazadnje
primerna ponudba.
Cilj vinogradnikov in vinarjev je pridelati
dobro vino. Zato je treba izkoristiti naravne danosti – “ponudbo” narave, vsako
leto znova. Vsako leto so namre~
druga~ne vremenske razmere in tako je
letnik vsako leto druga~en.
^e ste mo{t primerno `veplali, razsluzili
(pretok po 24 – 48 urah) in dodali selekcionirane kvasovke, se je vrenje kmalu
pri~elo. Uporaba selekcioniranih kvasovk
je zelo koristna iz dveh razlogov. Ob njihovi uporabi se vrenje pri~ne prej, kot bi
se sicer. Za`eljeno je, da mo{t ~imprej
preide v fazo vrenja, ~eprav ga za{~itimo
z `veplanjem, da so mo`nosti oksidacijskih procesov (porjavenje) ~im manj{e.

6

Tudi premo~no `veplanje povzro~i, da
mo{t ne vre. V takih primerih si pomagamo na razli~ne na~ine: mo{t pre~rpamo
preko ~rpalke, dodamo selekcionirane
kvasovke, ki so bolj odporne na `veplo,
dodamo mo{t, ki `e vre, ali mo{t segrevamo. V praksi dodamo `veplo samo enkrat
– ali grozdju ali drozgi ali mo{tu!
@veplamo 20 – 80 mg/l SO2 kar pomeni:
-40-160 ml 5% `veplaste kisline –H2SO3
na hl
-2 – 8 g uteko~injenega SO2 iz jeklenke ali
plo~evinke na hl
-3/4 – 2 2/3 `veplenice/hl (~e tehta 3g)
Ob dodatku selekcioniranih kvasovk je
tudi vrenje bolj mirno, kar je za`eljeno, da
ne izhlapi toliko aromati~nih snovi. Na
grozdju in v mo{tu so tako imenovane
navadne ali divje kvasovke, ki povzro~ajo
burno vrenje, pa tudi pri~ne se ne tako
hitro.
Vinskemu mo{tu priporo~ajo dodati
enolo{ka sredstva. Katera in koliko je
odvisno od stanja mo{ta, kar je v veliki
meri odvisno od staranja grozdja in tudi
strojne opreme in predelave.

Zakaj dodatek enolo{kih
sredstev?
-S tem dose`emo bolj{e senzori~ne lastnosti (~ist vonj, okus, barvo, bistrost,
izrazitost cvetice, aromo…) in stabilnost
vina (beljakovine, kovine…),
-zni`a
se
vsebnost
oksidacijskih
polifenolov (zni`anje potrebe `veplanja),
-zni`a se koli~ina te`kih kovin (`elezo,
baker),
-vrenje poteka enakomerneje in ~isteje,
-prej lahko opravimo prvi pretok,
- iz mo{ta pravo~asno odstranimo snovi,
ki motijo ali ovirajo normalno vrenje.
Enolo{ka sredstva lahko dodamo mo{tu
ob razsluzevanju (takoj po stiskanju) ali
med vrenjem, po navodilu proizvajalca in
na osnovi izku{enj. Na~eloma se dr`imo
tega, da dodamo mo{tu pripravek enkrat
– ob razsluzevanju ali med vrenjem.

Enolo{ka sredstva, ki jih uporabljamo:
aktivno oglje, kremen~evo ~istilo, `elatina, bentonit…
Vsekakor je zelo primerna uporaba bentonita (med vrenjem), ki je snov na osnovi
gline, in ve`e nase beljakovine, ki bi
lahko v vinu povzro~ile motnost.
Od tega, kak{no vino `elite, je odvisno,
ali ste zaustavili vrenje. Vrenje najenostavneje zaustavimo s pretokom in
`veplanjem (10 – 12 g SO2/hl).
Nepovreti
sladkor
najenostavneje
dolo~imo s pomo~jo refraktometra.
^e niste prekinjali vrenja, je ravno tako
potreben hiter prvi pretok mladega vina,
en – dva tedna po kon~anem vrenju.
Ob 1. pretoku moramo mlado vino
primerno `veplati s 6-10 g prostega
SO2/hl vina. 1 dcl 5 –6 % `veplene kisline
je enako 5 g prostega SO2/hl vina; 10 g
VINOBRANA = 5 g prostega SO2 na 100 l
vina, 1 `veplenica (trak) = 3 g prostega
SO2 na 100 l vina (odvisno od velikosti
`veplenic). Pri mladem vinu je obvezno
redno (tedensko) kontroliranje `vepla, saj
ga mlado vino tako reko~ veliko porabi.
To najenostavneje naredimo z VINI
REAGENTOM. En teden po prvem pretoku mora vino vsebovati 50 mg/e prostega `vepla, ~e ga ne, do`veplamo na
omenjeno dozo.

Dolo~anje nepovretega
sladkorja:
suho vino – vsebuje do 4 g/e nepovretega
sladkorja
polsuho vino – vsebuje 4 – 12 g/e
nepovretega sladkorja
polsladko vino - vsebuje 12 - 50g/e
nepovretega sladkorja
sladko vino - vsebuje 50 g/e nepovretega
sladkorja
Nata{a ^eh, in`.agr.

Ob~an - 25. oktober 2001

[OLA IN U^ENJE
za njih je treba tudi kaj
narediti).

Staro reklo, da je dol`ina minute odvisna
od tega, na kateri strani strani{~nih vrat si,
bi lahko malce preoblikovala in dejala, da
je hitrost minevanja dnevov v mesecu
odvisna od tega, ali jih mora{ pre`iveti
med {olskimi klopmi pri poslu{anju
dolgo~asnih u~iteljev ali v ~asu po~itnic s
prijatelji ob bazenu. Seveda ~as pouka te~e
po~asi in leno, po~itnice pa minejo tako
hitro kot sleherno nadaljevanje Prijateljev
ob ~etrkih. Dejstvo je torej, da je {ola ena
najdolgo~asnej{ih, hkrati pa tudi ena naj
pomembnej{ih stvari na svetu. Zato bom,
dragi {olar, povzela nekaj koristnih nasvetov, kako, koliko, kdaj, s kom in zakaj se
u~iti, da bodo dnevi , prebiti v u~ilnicah,
hitri in ~im manj traumatski ter da bodo
po~itnice naslednje leto polne denarja in
nagrad, ki jih bo{ dobil za odli~en uspeh.

1. Primerno delovno mesto
je osnova za dobro u~enje.
Poskrbi predvsem za dobro osvetlitev
sobe, da se o~i med u~enjem ne bodo
preve~ utrudile. ^e te moti hrup kosilnice
ali avtomobilov od zunaj, zapri okno in
posku{aj ustvariti ~im ti{je okolje. V~asih te
med u~enjem lahko moti tako ne`ni zvok,
kot je pti~je petje. Tedaj je najbolje, da ga
uti{a{ s tebi prijetno glasbo, ki naj ne bo
preglasna in naj slu`i le kot zvo~na podlaga. Ne izbiraj glasbe, ki te bo dekoncentrirala ali spodbujala k petju. Izklopi televizijo in mobilni telefon, ker te bosta samo
motila. Pisala in ostale pripomo~ke imej na
dosegu roke. Vse malenkosti, ki so na mizi
in motijo koncentracijo, pospravi v najbolj
oddaljen predal.V sobi naj ne bo prevro~e,
ker te bo to samo uspavalo, ne priporo~ajo
pa hudega mraza, da zaradi otrplih prstov
ne bi mogel pisati.
Ni zdravo, da si ves ~as na istem mestu:
nekaj ~asa lahko sedi{ ob mizi, lahko na
kav~u ali le`e{ na posteljo, vendar glej, da
to ne bo le dober izgovor za spanje.

2.Primerno delovno mesto
je osnova za dobro u~enje
(vendar ne prina{a petic,
Ob~an - 25. oktober 2001

Treba bo sesti h knjigam, ni druge re{itve.
Spanje na zvezkih ali klicanje vede`evalcev za vpra{anja v testu ne pomaga. @e
vsak dobro pou~en vrabec na veji ve, da je
najbolj{e sprotno u~enje. La`e bo, ~e
na~rtuje{ ~as, ko se bo{ u~il. Pri tem bodi
pozoren na to, da po pouku ali kosilu
uvede{ odmor, ki naj traja kako uro. Po
obroku namre~ mo`gani nekaj ~asa niso
dovolj prekrvavljeni. Vedno mora{
upo{tevati predviden ~as za u~enje. Ko
za~ne{ z u~enjem, je najbolje ponoviti snov
od prej{nji~, da se mo`gani malo segrejejo. Ne za~enjaj s predmetom, ki ga najbolj
sovra`i{, temve~ s tistim, ki ga ima{ rad.
Kasneje pa se le spravi k matematiki.

3. Izdelaj si na~rt u~enja.
To ti bo olaj{alo pregled nad nalogami, ki
jih {e mora{ narediti (oziroma tistimi, ki si
jih `e naredil). Koristilo ti bo, da si izdela{
koledar in vanj vpisuje{ datume kontrolnih
nalog ali datume, ko bo{ vpra{an, da bo{
la`e na~rtoval u~enje snovi skozi dalj{i
~as.
In zakaj je na~rtovanje u~enja tako
pomembno? Da se izogne{ kampanjskemu
»matranju« zadnjo no~, kar je lahko zelo
utrudljivo, pa ne prina{a sadov, ne kratkoro~nih (beri: petic) in ne dolgoro~nih (beri:
znanja).

4. Med u~enjem delaj premore.
So nujni, ker se mo`gani utrudijo (podobno kot ~e bi tekal brez po~itka). Treba je
paziti, da odmori niso prepogosti in
predolgi, saj lahko zmotijo koncentracijo.

5. Na~ini u~enja
so razli~ni. ^eprav so knjige drage, lahko v
njih pod~rtuje{ (razen, ~e so izposojene).
Pod~rtuje{ z razli~nimi barvami, pri ~emer
se potrudi, da so pod~rtane le klju~ne
besede, ki se ti bodo nato pred tablo “zabliskale” in te spravile iz zagate. Tudi letnice
ali nove tuje besede je dobro pod~rtati. Ob
kak{ni te`ji snovi ti bo la`e, ~e jo bo{ prebral na glas. Tako bodo mo`gani snov
videli, povedali in {e sli{ali! Pri u~enju tujih
jezikov je dobro, da nove besede izpisuje{
in naredi{ svoj slovar~ek. Ob ponavljanju
snovi ti bodo pri{li prav miselni vzorci.
Glej, da bodo barvni, napisani z velikimi
tiskanimi ~rkami in da bodo pregledni,
druga~e se lahko v njih izgubi{. Ob huj{ih
problemih lahko vpra{a{ za nasvet so{olca,
ki snov obvlada. Tudi u~enje v dvojicah je
u~inkovito, vendar je treba biti discipliniran, da se s prijateljem ne zamotita s
pogovorom o drugih stvareh. ^e ni~ od
tega ne bo delovalo in bo v redovalnci {e

vedno mno`ica “zakoli~enih {tevilk”, ti
svetujem in{trukcije, pri ~emer vedi, da
samo pla~ilo in{truktorju {e ne bo prineslo
dvojke in da bo rezultat v spri~evalu {e
vedno sad tvojega dela.

6. U~enje se za~ne `e v
{oli.
Vem, da je med urami pouka dosti pomembnej{ih stvari, kot je poslu{anje u~itelja.
Dopisuje{ si lahko s sosedom iz zadnje
klopi, ri{e{ lahko karikature u~itelja, igra{
se s kartami… Vendar ti priporo~am, da
kljub temu poslu{a{ “tistega tam spredaj”,
razmi{lja{ o snovi in si pomembne zadeve
izpi{e{. ^e ~esa ne razume{, takoj vpra{aj.
Tako ti bo snov bolj jasna, prihranil bo{
denar, ker ti ne bo treba kopirati zapiskov
in {e glava bo ostala “cela”, ker ti je zadnjo no~ pred testom ne bo treba “razbijati”
ob nerazumljivih, prvi~ sli{anih informacijah.

7. Skrbno delaj doma~e
naloge.
Tako bo{ snov {e bolj ponovil in poglobil.
So{olci te bodo imeli raje, ker jim bo{
doma~e naloge rade volje posojal.

8. Strah pred kontrolkami
Vsakemu se je `e zgodilo, da se je u~il
doma “kot nor”, nato pa je pred tablo vse
pozabil ali zame{al.
Takega strahu se je treba lotiti sistemati~no:
- pred preizkusom ne razpravljaj o snovi in
se je ne u~i v zadnjem trenutku.
- Osredoto~i se na naloge in ne opazuj
drugih ali so enako zgro`eni kot ti.
- Ve~krat preberi navodila; ~e ~esa ne
razume{, vpra{aj.
- Za~ni z nalogo, ki se ti zdi najla`ja.
- ^e se ti sredi dela zatakne, ohrani mirno
kri! Preberi vse {e enkrat, morda si kaj
spregledal.
- ^e popolnoma obti~i{ pri nalogi, za~ni
re{evati drugo.
- Pisanje “plonklistkov” je dobra zamisel,
saj se bo{ v ~asu sestavljanja iz njih dosti
nau~il. Le uporabi jih ne!

In za konec:
vedi, da se u~i{ zase in za svoje znanje.
Samoiniciativa je pri tem zelo pomembna.
Ko bo{ star{em dokazal, da zmore{ pri
u~enju sam, te ne bodo ve~ »gnjavili« in
silili k u~enju, temve~ ti bodo zaupali.
Tako bo{ lahko sam razporejal, kdaj in
kako se u~iti. Lahko se zgodi, da ti bodo ob
bolj{ih ocenah pove~ali {e `epnino ali
podalj{ali izhode ob vikendih. Potruditi se
je vredno, ne?
V.[.

7

DOLI^
Mogo~e ni ravno sredi{~e sveta,
a Doli~ je kraj, kjer sem doma.
Zjutraj petelini zapojo
in nov dan pozdravijo.
Kar naenkrat polna je cesta.
Vsi hitijo v mesta.
Tako na{e lepe vasi
niti pozdravijo ne vsi.
^ez dan ro`e cveto.
Gozdovi v pesmi {umijo.
Pti~ki brezskrbno pojo.
Travniki zelenijo.
Pogledam v nebo,
belo modro pisano.
Po njem se obla~ki podijo,
ki samo sonce krasijo.
Na teh oblakih gradim si kraljestvo:
z jezerom, labodi, pala~o, zlato cesto…
In ko zve~er svet utone v no~,
za{epetam: »ljubi moj doma~i kraj,
lahko no~!

babice in dedki govorijo,
kako neko~ bistra je bila.
In kapljice vode kri~ijo,
da rade ~iste bi `ivele.
Prisluhnite klicu na pomo~, d
a `ivljenje ne bo odteklo pro~.
Pustimo nekaj lepote naravi,
saj del smo tudi mi sami.
Kraj Doli~ meji na vzhodu na vas Levanjci,
na zahodu na Destrnik, na severu Gomilci in
na jugu na Jane`ovski Vrh. Sestavlja ga ve~
zaselkov, ohranjena so tudi njihova stara
imena: Gobov{ak, Lako{ak, Pratonek. Cesti,
ki je neko~ povezovala Rogozni{ko in
Pesni{ko dolino, se je reklo Ilo{, a danes ni
ve~ prevozna. ^ez »doli~ko grabo« je {e pred
leti vodila pe{pot, ki so jo uporabljali {olarji
iz Levanjc, Doli~a, Zgornjega Velovleka in
dela Jane`ovskega Vrha. Ob nedeljah in
cerkvenih praznikih pa so po njej hodili
verniki k ma{i v cerkev svetega Urbana na
Destrnik. Ob tem se mi spomin ustavi, ko
smo {e kot otroci pre`iveli veliko ~asa v
gozdi~ku, v katerega je vodila potka, in tam
se je ~as za nas ustavil, tako da so nas star{i
morali v~asih iskati. Mi pa smo se lepo igrali,
plezali po drevesih, pa tudi do kak{nega
pretepa je pri{lo. @al pa je s pove~anjem
{tevila sodobnih prevoznih sredstev omenjena pot zarasla z grmovjem – podobno poje
tudi pesmica:
Kje so tiste stezice,
ki so v~asih bile,
zdaj pa raste grmovje
in zelene trave.

Kri` v Doli~u
Vas, kjer sonce vzhaja na levem in zahaja na
desnem
bregu
skromnega
potoka
Princigena, se imenuje Doli~. Smo ena
manj{ih vasi ob~ine Destrnik. Le`i na nadmorski vi{ini pribli`no 300m in ima le 43
hi{nih {tevilk, nekaj jih ima {e ~rke. V vasi
`ivi trenutno 152 prebivalcev. [tevilo z leti
upada, saj je leta 1937 tukaj `ivelo 180 prebivalcev.
Doli~ se razteza preko dveh hribov, ki ju
lo~uje najni`ja to~ka, potok Princigena. Ime
potoka izvira iz dogodka, ko bi se naj v njem
utopil neki princ.

PRINCIGENA
Mirno te~e in {umi, poto~ek ta `e dolge dni.
S sabo nosi del davnine, ko te~e ~ez hribe in
ravnine.
Ne ustavlja se nikjer, voda gre naprej,
~eprav po~asi umira `ivljenje v njej.
O prijateljici Princigeni,
v~asih hitri, v~asih leni,

8

Iz zgodovinskih virov in ustnih izro~il na{ih
va{~anov nisva izvedeli, od kod izhaja ime
Doli~, pa tudi letnica prve omembe ni
znana. Ustno izro~ilo govori, da je bilo tu
neko~ mlinar Klajn{ek, ki je imel ob potoku
Princigena, tam kjer je sedaj Rodo{kova
njiva, mlin na kamne. V bli`ini, na desnem
bregu ¸Doli~a, je `ivel in delal kolar Franc
[rejner, vi{je od njega na za~etku vasi, pa je
bil kova~ Vaupoti~.
Sredi 20. stoletja pa so na levem bregu delovali pintar – sodar Arnu{, kroja~ Bra~ek,
{o{tar – ~evljar Franc ^eh, njegovo delo pa
je nadaljeval njegov sin Ignac in kova~
Vinko [ilec.
Od kulturnih spomenikov stoji na za~etku
spomenika Novakova kapela, ki ima {e
nekatera druga imena, za katera pa nisva
uspeli dobiti podatkov, kdaj in v kak{en
namen je bila zgrajena. Sedaj pred kapelo
blagoslavljamo velikono~ne jedi, njen zvon
pa zazvoni umrlim va{~anom. Na posestvu
Arnu{evih, ob nekdanji poti ~ez »doli~ko
grabo«, stoji kri`, ki je bil letos obnovljen.
Kri` pa je neko~ stal tudi na posestvu
Hauptmanovih, a ga `al ve~ ni.
V Doli~u so neko~ `ivele ve~ ali manj znane
osebnosti. To so bili bratje Osojmik, ki so se
izselili med 2. svetovno vojno (znani partizani) in Marjan Kramberger – pisatelj in svobodni umetnik. Danes pa nadaljuje literarno
izro~ilo mlada pesnica Suzana Arnu{.

Novakova kapela
V na{i vasi je bilo neko~ veliko malih kmetij,
tudi vini~arij, od ve~jih kmetij pa sta bili
Malekova in Hauptmanova. Danes je velika
sodobna kmetija pri Arnu{evih –
Kurbusovih, ki se ukvarjajo z `ivinorejo in
pridelavo mleka. Temu sledita z enako
dejavnostjo kmetiji Mur{ec in Po`egar –
Mu{i~, na nekdanji kmetiji Hauptmanovih
pa so Arnu{evi {e ne dolgo nazaj imeli
konje. S pridelavo jabolk se ukvarja Marjan
Ta{ner, ki je tudi avtoprevoznik in eden od
dveh obrtnikov v na{i vasi. Dru`ina Puk{i~
se ukvarja s pridelavo breskev in orehov.
Osrednji dru`abni center va{~anov je
Gosti{~e Furman, kjer se da dobiti dobro
kapljico pa tudi prigrizek. Pri hi{i se ukvarjajo z lastno pridelavo vina in vzrejo drobnice.
Pred leti umrli Feliks Koser pa je na obmo~je
Slovenskih goric in {e {ir{e do svoje smrti
izkopal 99 studencev. Ostali prebivalci so
prete`no delavci, vsak pa ima ko{~ek zemlje, na kateri goji vinsko trto in prideluje sadje
ter zelenjavo za svoje potrebe.
Tudi Doli~ se razvija skladno z ostalimi kraji
v ob~ini Destrnik. V letu 1955 so na{i dedje
napeljali elektriko v svoje nekdanje
domove. Temu so sledili nakupi radijskih
sprejemnikov, pozneje pa tudi televizorjev.
Sledili so tudi tehnolo{kim procesom v letih
po 2. svetovni vojni. Po letu 1990 so v krajevni skupnosti Destrnik napeljevali telefonsko omre`je. Prebivalci Doli~a smo bili
slo`no za izgradnjo, ~eprav je bilo treba
od{teti veliko denarja in pomagati z lastnim
delom. Dokon~no priklju~itev telefona smo
pri~akali leta 1992. V letih 1993 – 1994 smo
se priklju~ili na mestni vodovod. Letu 1996
smo se prebivalci Doli~a razveselili asfaltne
prevleke na{ih makadamskih cest, ki so bile
do takrat slabo vzdr`evane. Otvoritev
asfaltne ceste je bila leto kasneje v »doli~ki
grabi«. Pred asfaltiranjem cest sta bila na
novo zgrajena dva mosta ~ez potok
Princigena. Lani so bile postavljene tudi krajevne table, ki ozna~ujejo na{ kraj. Ob cesti

Ob~an - 25. oktober 2001

Krajevne table

Otvoritev kapele v Doli~u

Ptuj – Lenart je avtobusno postajali{~e, ki pa je `al velikokrat tar~a
vandalov, ki po{kodujejo zaveti{~e na{ih otrok, ki ~akajo na {olski
avtobus. Pridelovalci mleka so si mlekarno zgradili v lanskem letu iz
opu{~ene osemenjevalne postaje. Pred tem so morali nositi mleko v
sosednjo vas Gomilce. Zbiralnico so financirali v prvi vrsti prodajalci mleka, ki pa jim je finan~no pomagala Ob~ina Destrnik in
Mlekarska zadruga Ptuj.
Va{~ani si `elimo, da bi se lahko ~imprej priklju~ili na telefon (ISDN)
in kabelsko televizijo, saj so `e polo`eni zemeljski kabli. Da bi ob
na{ih cestah zasvetila va{ka razsvetljava in da bi bil polo`en asfalt {e
na nekaterih gramoznih cestah, je le skromna `elja prebivalcev
Doli~a.
Va{~ani Doli~a s prikazom starih kme~kih in obrtni{kih opravil
sodelujemo tudi pri praznovanju kme~kega praznika na Destrniku.
Veselimo se pri postavitvi majskega drevesa, veselo pa je tudi takrat,
ko kjerkoli v vasi zaigra va{ki godec Stanko Mu{i~ s svojo frajtonarico.

Foto: Janez Nipi~

O samem kraju Doli~ in njegovih prebivalcih
zgodovinski viri pi{ejo zelo malo ali skoraj ni~. Njegova zgodovina
smo mi, prebivalci, ki tukaj `ivimo in vztrajamo stoletja, morda
tiso~letja. Njegova `iva zgodovina pa so na{i starej{i sova{~ani, ki pa
`al tudi ne vedo povedati o nastanku kraja.
Zgodovina je za nami, pred nami je prihodnost, v kateri si Doli~ani
`elimo skladnega razvoja z ostalimi kraji v na{i ob~ini, `ivljenja v
slogi ter medsebojnega spo{tovanja.
Pri nastanku teksta so nama prijazno pomagali va{~ani Doli~a in se
jim zahvaljujeva za pomo~.
Mojca Puk{i~
Sabina [el

Ostale fotografije: Mojca Puk{i~
PESMI: Suzana Arnu{ iz zbirke Moje pesmi – moj svet

ZDRAVO IN SRE^NO @IVLJENJE
Ljudski rek pravi, da hrana »prive`e du{o«.
V zadnjih desetletjih se je ta modrost prav
v najbogatej{ih industrijskih de`elah sprevrgla v svoje nasprotje. [tevilni ljudje trpijo zaradi bolezni, ki jih pogojuje
prehrana, ali zaradi prevelike telesne te`e
ter si z neugodnimi prehrambenimi
navadami v najslab{em primeru kraj{ajo
`ivljenje.
Ob vsem tem je zdravo `iveti in zdravo
jesti neverjetno preprosto. Lepo urejena
izlo`ba zelenjavne trgovine poka`e, kako
raznovrstna in bogata je izbira zelenjave.
Previdno du{ena in za~injena s primernimi sve`imi zeli{~i nam prav vsaka zelenjava odli~no tekne. [tevilne vrste, na primer
paradi`nik, koprc ali solata, so izvrstne
tudi surove. Razen kulinari~nega u`itka,
ki dobro de du{i, dobi telo tako reko~
mimogrede mno`ico za `ivljenje pomembnih snovi, ki nam ohranjajo zdravje.
Minerali, vitamini in balastne snovi poskrbijo, da vsi na{i organi, od srca, prek
`elodca pa vse do ko`e, iz zelenjavne
prehrane kaj pridobijo. S tem se od znotraj
za{~itijo
in
oboro`ijo
proti
najrazli~nej{im boleznim.

BU^KE
Enako kot njihove velike sorodnice bu~e
so bu~ke izvrstne za shuj{evalne diete.
Ker imajo malo kalorij in vsebujejo

Ob~an - 25. oktober 2001

mo po bu~kah.

SOJA

razmeroma veliko hranilnih snovi, so
~udovite spremljevalke diet, ki postanejo
zaradi bu~k okusnej{e in ne pripeljejo do
pomanjkanja biolo{kih snovi. Da bi lahko
~im bolje izkoristili v ma{~obah topen
provitamin A, kuhamo bu~ke vedno z
dodatkom olja. Za za~injanje uporabljamo
sve`a zeli{~a, ki ugodno vplivajo na prebavo in ~revesno floro in poudarijo ne`en
okus preproste zelenjave.

Zdravilni recept:
Bu~ke v solati
Sestavine za 2-4 osebe: 500g majhnih
bu~k,1 ~ebula, dve `lici olja, `lica kisa,
`lica limoninega soka. Bu~ke o~istimo in
operemo. Nare`emo jih na tanke rezine. V
malo vode jih na hitro pokuhamo. ^ebulo
olupimo, drobno nare`emo in zme{amo z
bu~kami. Iz olja, kisa, limoninega soka in
malo soli pripravimo preliv in ga prelije-

Soja ima kot vir beljakovin v primerjavi z
mesom pomembno prednost: njene
aminokisline, najmanj{e gradnice beljakovin, lahko v procesu prebave veliko
la`je izkoristimo kot tiste iz mesa, rib ali
perutnine. Z drugimi besedami: sojine
beljakovine so idealno prebavljive, {e
zlasti za ljudi, ki izlo~ajo premalo
`elod~ne kisline. Mednje sodijo ljudje s
te`avami zaradi napa~ne prehrane ter tisti
s prezgodnjimi znaki staranja. Njim lahko
prehod na sojine beljakovine povrne
umsko sve`ino in mladosten videz.

Zdravilni recept:
Zrezek iz tofuja
Sestavine: 500g tofuja, dve `lici olja, sol in
poper. Tofu nare`emo na rezine,
posolimo in popopramo. Olje segrejemo v
ponvi in v njem pope~emo rezine tofuja,
enako kot bi pekli meso. Postre`emo z
ri`em in zelenjavo.
Petra Le{nik

9

Do`ivljajski spis

Do`ivljajski spis

Na obisku
pri sosedovih

Sre~anje z
ra~unalnikom

Zelo rad obiskujem sosede. Pri sosedovih je zanimivo, ker imajo tri
otroke. Nekega dne smo z o~etom in mamo od{li k njim na rojstni
dan. Ko smo pri{li tja, smo se Andrej, Aleks in jaz odlo~ili, da se
bomo lovili. Loviti sem za~el jaz. Tekel sem za Andrejem, da bi ga
ujel. Tekla sva po stopnicah. Spodrsnilo mi je, udaril sem se na rob
stopnice in si razbil ~elo. Odhitel sem v hi{o in si rano zmo~il z vodo.
Potem sem tekel do mame da jo je pogledala. O~etu je svetovala, da
me pelje k zdravniku. Ko me je pripeljal do operacijske sobe, je
zdravnici povedal, kaj se je zgodilo.
V operacijski sobi sem bil pribli`no petnajst minut in rana je bila
za{ita. Potem mi je zdravnica rano pokrila z obli`em. Smela sva
domov.
Doma sem se umil in {el spat. Takrat sem se nau~il, da ne smem
tekati po stopnicah in da moram biti tudi pri igri pazljiv.

Bilo je ob {estih popoldne. Najedli smo se in od{li gledat televizijo.
Ati je od{el na hodnik tam se je nataknil “teniske”, reko~ da gre po
cigarete. Opazil sem, da jih ima na polici. Odnesel sem mu jih.
Povedal mi je, naj bom tiho, da gre po presene~enje. ^ez pol ure se
je vrnil z ra~unalnikom. Priklopili smo ga in pri~eli igrati igrice. Igrali
smo eno uro. Potem smo {li spat, zelo dobre volje.
Ta ra~unalnik bomo imeli do konca `ivljenja.

Uro{ Simoni~

Pouk v soboto
Zjutraj me je ati odpeljal v {olo. V {oli sva bila prva Aleks in jaz.
Potem je pri{la Sandra, za njo pa Petra. Potem je pripeljal avtobus.
Pri{la je u~iteljica, da smo pospravili u~ilnico in se namalicali. Potem
smo {li na igri{~e in za~eli pobirati kamenje, da bo hi{nik lahko kosil
z novo kosilnico. Potem je fant iz drugega razreda na{el regico. Ura
je `e bila pol enajst in smo {li na avtobus.

Nino Kramberger

Vlakec puhec
Vlak ta dolgi, sivi, nagajivi
~ez polja, hribe in doline
piha, puha, piha,
ko lopar rde~ zagleda,
se ustavi in zacvili.
Prosim vstopite, izstopite-tu postaja je.
Sede`ev imam {e veliko,
zato prisedite, dolg ~as mi pre`enite.
Le s kom naj pogovarjam se,
ko preko Zidanega Mostu
proti {irni Ljubljani pomikam se.

Tamara Fekonja

^e potnikov ve~ ne bo,
meni zelo bo hudo.
Le te`ki tovor bom preva`al
in tihe `elje po potnikih izra`al.

Do`ivljajski spis

Sestra in Bambi

Mirjana Rodo{ek

Moja mama je bila nose~a. Ko je rodila sem dobila sestro. Dala sem
ji ime Valentina – Tina. Bila je vesela deklica. Igrali sva se z muco,
lovili, tekali, … Dobili smo srnja~ka Bambija, na{el ga je ata. Hranili
smo ga z mlekom. Najbolj sme{no pa je bilo, ko je iz `epa vzel lizalko. Valentina je to videla. Ko je bil star pribli`no pol leta, je {el na
vrt in pojedel vse jagode. Valentina in Bambi sta se skrivala, jaz pa
sem ju iskala. Ko sem ju na{la sta spet pobegnila. Bilo je lepo, dokler ni od{el. Mislim, da bomo {e dobili srnja~ka in sestro prav tako.
Vem pa, da morajo divje `ivali ostati v naravi. Velikokrat gledam
skozi okno, kako se srne pasejo na travniku. Vesela sem, ko jih
gledam tako svobodne.
Monika Kramberger

[portni dan na
Pohorju - POHOD
Zbrali smo se v {oli ob osmih. Ko smo se peljali, smo lahko gledali
televizijo.
Ko smo pri{li do postaje, smo se najedli. Nato smo {li po gozdu in se
kepali. Ko smo pri{li do peska, smo se najedli. Lahko sem igral
igrice. Ko sem pri{el domov, sem se preoblekel in {el spat.
Aleks Irgl

10

Vlekec
Potniki so v vlak vstopili,
ta pa na znak,
`e bil je na tirih.
Pa vlakec `al se zaletel je,
ker na tire gledal ni,
ker je gledal lokomotivo,
lepo svojo ljubico.
Samo skadilo se je
in motor ugasnil je,
vlakec pa zaprl o~i
in zaspal tja v sanjske dni.
@al se ni~ ni ve~ zbudil,
trudnih o~i ni ve~ odprl,
vso sivino in modrino
je v svet sanj zaprl.
Vlak po tirih je vozil,
Lepotam naproti je peljal,
Ampak `al se zaletel je,
Ko je lokomotivo opazoval.

Ob~an - 25. oktober 2001

KOSTANJI, KOSTANJI…
Verjetno ste `e letos poskusili sladke
pe~ene ali kuhane kostanje. [e ne? Potem
je zadnji ~as, da jih kak lep jesenski ve~er
spe~ete ali pa skuhate. Medtem ko bodo
pravi kostanji brbotali v loncu, se lahko vi
poigrate z divjimi.
Potrebujete:
- divje kostanje,
- `elod,
- li~je,
- tanko vrvico (prejico) ali rafijo,
- flomastre,
- `ico in
- lepilo.

Opisali bomo izdelavo {krata Kostanj~ka,
pri ostalih figuricah pa si pomagajte z
domi{ljijo…
-SVETLA ZAPLATA NA KOSTANJU BO
[KRATOV OBRAZ. NANJO S FLOMASTRI
NARI[EMO O^I, NOS IN USTA (ZA NOS
LAHKO NALEPIMO TUDI JAGODO OGNJENEGA TRNA).
-Z @EBLJEM PREDREMO KOSTANJEVO
LUPINO, DA LA@E ZAPI^IMO ZOBOTREBEC, S KATERIM POVE@EMO GLAVO IN
TRUP.
-ZA ROKE IN NOGE UPORABIMO
ZOBOTREBCE, ^E PA @ELIMO, DA SO
GIBLJIVE, POTREBUJEMO TANKO VRVICO ALI RAFIJO. Z @EBLJEM PRIPRAVIMO
LUKNJE, V VSAKO NATO VTAKNEMO
KONEC VRVICE, KI GA NATO Z
ZOBOTREBCEM POTISNEMO GLOBLJE V
KOSTANJ. KONEC ZOBOTREBCA, KI
GLEDA IZ KOSTANJA, ODLOMIMO.
. NA KONCE VRVICE NALEPIMO
@ELODOVE KAPICE, KORUZNA ZRNA,
SON^NI^NA SEMENA, ALI KAR SE NAM
BO PA^ ZDELO PRIMERNO ZA DLANI IN
STOPALA.
-[KRATU NA GLAVO PRILEPIMO KAPO
IZ LI^JA, LUPINO OREHA, VE^JO KAPICO @ELODA ALI JE@ICO DIVJEGA
KOSTANJA.
Nataknimo {krata na leseno nabodalo in
~e ga rahlo zavrtimo med prsti, bo zaplesal in zakopitljal z nogami.

Ob~an - 25. oktober 2001

[E NEKAJ IDEJ…

Ko se boste naveli~ali ustvarjanja, {e
vedno pa vam bo ostalo nekaj kostanjev,
se lahko igrate igrico »nahranimo la~no
muco«.

KARTONSKI [KATLI NA STRANICO
NARI[ETE MA^JO GLAVO IN ODPRTINO
ZA USTA IZRE@ITE Z NO@EM (PROSITE
ZA POMO^ ODRASLE!). TAKO – ZDAJ PA
DOLO^ITE RAZDALJO, S KATERE BOSTE
METALI KOSTANJE MUCI V GOB^EK.
TEKMUJTE KDO JE BOLJ[I V CILJANJU!
Malim in velikim, ki boste ustvarjali in se

igrali, `elim lepe skupne trenutke in
polne ko{arice kostanjev!
Pripravila:
Majda Kun~nik

11

PRILO@NOSTNE ZNAMKE
Pet prilo`nostnih znamk

Po{ta Slovenije je letos izdala 3
redne in 25 prilo`nostnih po{tnih
znamk. Tem se je pridru`ilo {e 5
novih prilo`nostnih znamk, ki so
iz{le 21. septembra, in so obele`ile
pomembne obletnice in dogodke.
Ob stoti obletnici rojstva skladateljev Bla`a Arni~a in Lucijana Marije
[kerjanca sta iz{li znamki z nazivno vrednostjo 95 in 107 tolarjev.
Portreta obeh umetnikov je po grafiki Bo`idarja Jakca upodobil
oblikovalec Du{an Braji~. [e eno stoto obletnico, in sicer obletnico
prve slovenske realke v Idriji, je Po{ta Slovenije prav tako obele`ila
z izdajo prilo`nostne znamke z motivom Risba realke in logaritmi
oblikovalca Klemna Rodmana. Ob 4. oktobru – svetovnem dnevu
varstva `ivali je iz{la znamka z motivom Prstni odtis in muca oblikovalke Mojce Dolinar. Nazivna vrednost znamke je 107 tolarjev.
Leto{nje leto je Organizacija zdru`enih narodov razglasila za leto
dialoga med civilizacijami. V ta namen je iz{la znamka z motivom
Otroci v komunikacijskem krogu, oblikovalke Ur{ke Golob iz
Agencije Kraft & Werk iz Maribora.

[tiri nove znamke z motivi slovenskih gradov
Po{ta Slovenije tudi
nadaljuje z izdajanjem
znamk iz serije Grajske
stavbe na Slovenskem,
na katerih so, oziroma {e
bodo svoje mesto na{li
vsi znameniti slovenski
gradovi in dvorci, ki brez
dvoma
predstavljajo
pomemben del na{e kulturne dedi{~ine.
4. oktobra je Po{ta
Slovenije izdala po dve
redni znamki iz te serije,
na katerih so svoje
mesto
na{li
dvorec
Dobrovo, Bre`i{ki grad,
dvorec Olimje in dvorec Murska Sobota.
Znamke bodo ozna~ene s ~rkovnima
oznakama C in D in bodo ozna~evale
vrednost po{tnine v mednarodnem
prometu, prva za prenos standardiziranega, druga pa za prenos nestandardiziranega pisma.
Doslej so bili na znamkah upodobljeni `e
Predjamski, Velenjski, Blejski in Ptujski
grad, grad Podsreda, Oto~ec ter
@u`emberk in Turjak.
V leto{njem letu bo Po{ta Slovenije izdala {e znamke z bo`i~nonovoletnim motivom, iz{le pa bodo 16. novembra.
Po{ta Slovenije

I[^EMO ANTONIJO SOK

JO JE KDO VIDEL
V torek, 2.10.2001, je od{la od doma ob~anka Destrnika, upokojenka Antonija SOK, rojena 14.2.1925, stanujo~a v Vintarovcih 3. Istega
dne so jo krajani Jir{ovc opazili na lokalni cesti proti Selcem. V
sredo. 3.10.2001, so jo v popoldanskem ~asu nazadnje videli v kraju
Grajen{~ak, kjer se je za njo izgubila sled.
Takoj po obvestilu sorodnikov, da Antonijo pogre{ajo, smo policisti
pri~eli z aktivnostmi za izsleditev pogre{ane. Iskali smo jo s sorodniki, gasilci, lovci in ob~ani – prostovoljci, preko medijev smo
obvestili ob~ane in jih zaprosili, da nas obvestijo, ~e so jo morebiti
opazili. Kljub vsem pridobljenim podatkom pogre{ane nismo uspeli
najti.
Antonija Sok je visoka 163 cm, suhe in vitke postave, oble~ena v krilo rjave barve, `enski
predpasnik na gumbe ro`nate barve, na glavi ima ro`nato ruto, obuta je v ~rne {kornje.
Boleha za mo~no sklerozo, pri sebi pa nima nobenih dokumentov. ^e imate kakr{nekoli
podatke o pogre{ani, Vas prosimo, da pokli~ete na {tevilki 113 ali 02 77 17 911.
Sre~ko Herak
Vodja policijskega okoli{a

12

Ob~an - 25. oktober 2001