Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din neđel|skn izdaja celoletno vJugo-•lavtll SO Din, za Inozemstvo 100 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 In2D,ve£fl oglasi nad 45 mm vIMne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din □ Pn vefijem c1 naročilu popu?t
Izide ob 4 z)u(ra)
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici »I. в/Ш Rokopisi se ne vračalo. netranklrana pisma ae ne spre/ema/o > t/rednMtva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2329
Političen lisi sta slovenski narod
Uprava /e vKopltarlevl ul.Sl.ft Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inserate. Sara/evo št. 7563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Пипа/ št. 24.797
Kdo ie kriv vojne?
Radič in Pribičevič sta radi opozicije proti vladi šla tako daleč, da sta brez vsake potrebe spravila na dan v evropski politiki sploh najvažnejše vprašanje: Koga zadeae krivda na svetovni vojni. Stjepan Radič je trdil najprej v narodni skupščini, da je stara Srbija izzvala vojno: za njim je pritekel Svetozar Pribičevič in ponavljal oziroma modificiral Radičeve izjave in to ne samo v skupščini, ampak tudi na javnih shodih, kjer sta ta dva politika dajala programatiftne izjave. Programatičnega značaja je bila torej tudi izjava o krivcu vojne. Učinek je bil naravno velik; zlasti germansko, tako avstrijsko kot rajhovsko časopisje je izjave beležilo kot bi se mu odvalil težak kamen od srca in je borba za izbris madeža »krivca na svetovni vojni« dobila v bivšem srbskem nacijonalistu Pribičeviču in hrvatskem Radiču nova zaveznika, ki govorita sicer iz opozicije, vendar pa v imenu svojih strank.
Radič-Pribičevičeva izjava jc nepotrebna, naša država nima niti najmanjšega povoda, da načenja to vprašanje. Izjava je nepremišljena; dokaz je njeno stalno popravljanje, ki žal — prvotnega besedila ne more več izbrisati. Izjava je pa tudi državi skrajno škodljiva; kajti Jugoslavija jc reparacijska država!
Ni treba biti diplomat, ki gleda na evropske razmere po vojni; že navaden, preprost politični agitator bi moral vedeti, da je ABC verzajske in drugih mirovnih pogodb ter po njih ustvarjenega povojnega stanja stavek, ki je tvoril podlago vsem mirovnim konferencam: Nemčija je kriva svetovne vojne. Logična posledica tega izhoda je vojna odškodnina, so reparacije. Ves današnji sistem evropskih držav sloni na tej premisi in logičnem zaključku. Vsa evropska, da svetovni: 4 politika se vrti okrog tega načela in katerokoli vprašanje bukne, zadene takoj na to načelo in njegovo izpolnitev. Odtod silna borba v antanti sami; odtod ameriško poseganje v Evropo, ki ga poznamo, če imenujemo starega modifikatorja plačevanja reparacij Dawcsa in novega Parker Gilberta. Odtod kardinalna težava francoskega - nemškega prijateljstva oziroma sovraštva, srednjeevropska odškodnina od strani nasledstvenih držav — z eno besedo: Brez reparacijskcga problema povojne Evrope sploh ni!
To je eno!
Drugo zadeva v prvi vrsli Nemčijo in to jc njeno stremljenje: Kako izbrisati s sveta madež krivca na svetovni vojni in kako izvajati iz tega uspeha logične posledice, ki bi bile: Sprememba versajske in drugih mirovnih pogodb v tem smislu, da če odpade krivda, odpade tudi kazen — Nemčija bi reparacij več ne plačevala. Priznati moramo, da dela Nemčija za ta cilj tako smotreno in vztrajno, da se da njeno delo primerjati kvečjemu v manjšinskem prizadevanju. Ustanovila se je posebna organizacija z revijo: Kriegs-schuldfragc. Nemška vlada je objavila vse diplomatske akte od francoske do svetovne vojne; delo, proti kateremu so običajni kon-vcrzacijski leksikoni navaden pritlikovcc. — Njena diplomacija je započela z delom najprej v bivših nevtralnih državah; dalje pa organizirala v inozemstvu sistematično propagando. Pri vstopu v društvo narodov jc stavila pogoj, da ta njen korak ne sme značiti priznanja Versaillesa, zlasti pa ne stavka, da nosi Nemčija odgovornost na svetovni vojni. Skratka: Nemci sami delajo temeljito in v tej psihozi smo že mi sami, kar dokazujeta najbolj Radič in Pribičevič.
Tretje, najvažnejše pa je Jugoslavi]a kot reparacijska država Naša država dobiva letno okroglo 500 milijonov dinarjev vojne odškodnine. Na našo državo sc je družba »o krivdi svetovne vojne« najprej vrgla. Znan jc diplomatični spor radi umora v Sarajevu in spravljanje naše vladarske hiše v zvezo z njim. Umor v Sarajevu je pač še vedno tako živ in konkreten, da se da javnosti lažje prikazati kot tiho in tajno delo diplomatov kateregakoli prcstolncga mesta v Evropi. Če sc naj posreči dokazati, da jc bil umor v Sarajevu kriv svetovne vojne, da je umora bila kriva Srbija, bo Nemčija sprožila vprašanje vojne odškodnine. Z drugimi besedami: Kdor v Jugoslaviji taji nemško krivdo in jo sprejema sam nase, sc odreka letnim 500 inilij. dinarjev, zahteva posredno, da sc naši državi naloži vojna odškodnina, pljuje v lastno skledo.
Zato razumemo državnega poslanca, ki jc imenoval tovrstne Radič-Pribičevičcve izjave za največji in najhujši protidržaven akt. Zato
Ljubljanskemu prebioalstou!
Ljubljansko mestno občino čakajo velika in neodložljiva gospodarska in soci-jalna vprašanja, predvsem stanovanjski problem, elektrifikacija mesta in regulacija Ljubljanice. Vse te in druge ogromne naloge more rešili samo izvoljen občinski svet in le ob sodelovanju vseh delavoljnih sil v meščanstvu in občinskem zastopu. Da se lo omogoči in da se Ljubljana po tolikih letih reši iz težke gospodarske in finančne krize, sta se SLS in SDS kot obe največji stranki občinskega sveta v sporazumu s svojima kluboma občinskih svetovalcev dogovorili za složno komunalno delo v občinskem svetu. Dogovor, ki zasleduje le koristi Ljubljane in njenega prebivalstva in lci samoumevno ne izključuje sodelovanja drugih manjših skupin občinskega sveta, je bil danes od obeh strani odobren in podpisan. Pomenja naj za ljubljansko občino začetek nove dobe, ki naj ob obojestranski stvarnosti, obzirnosti in lojalnosti prinese Ljubljani uresničenje vsaj najvažnejših in najnujnejših gospodarskih potreb in načrtov.
V zavesti, da more velike naloge izvesti le avtonomno občinsko zastopstvo, sta se obe stranki tudi zavezali, da bosta pri vseh faktorjih v Ljubljani in Belgradu, ki morajo imeti vpliv na delovanje ljubljanske mestne samouprave, storili vse, da ne pride v nevarnost niti vprašanje občinske samouprave kot take, niti vprašanje njenega brezhibnega delovanja.
V Ljubljani, dne 26. marca 1926.
Prof. Evgen Jarc, t. č. načelnik kluba občinskih svetnikov SLS.
Ivan Tavčar,
t. č. načelnik kluba občinskih svetnikov SDS.
Preračun m finančni zik@n
sprejela
Minister za oošto in brzojav Vla«ko Kocič umrl
r Belgrad, 26. marca. (Tel. »Slov.«) S 193 glasovi je narodna skupščina sprejela danes proračun iu fin. zakon. S tem je dokončana ena izmed najvažnejših nalog vlade in ena najvažnejših točk vladnega programa. Proračunska debata, ki se v vseh državah smatra kot najvažnejša, je tudi danes pokazala tisto temeljno linijo drž. politike, ki prevladuje, obenem pa je glasovanje dokaz tega, da se bodo lahko osnovne linije državne politike, kj jo zastopa današnja vladna koalicija, nemoteno še nadalje vodile. Večina 193 glasov je večina, ki daje najbolje jamstvo za solidno ln vztrajno delo na konsolidaciji naših notranjih razmer, za povzdigo gospodarstva in kulturnega napredka naše države, na podlagi katerega lahko gledamo z najboljšimi nadami v bodočnost, da bo naš položaj nasproti inozemstvu tak, kakor ga naša država po svojem bogastvu in veličini zasluži. Obenem dokazuje glasovanje, kako ničeve so bile nade opozicije, ki je bila začela v začetku proračunske debate z najostrejšo obstrukeijo in na podlagi tega skušala v javnosti raztresti vesti o kratkotrajnosti vlade. Ne glede na to, da je vlada dobila z današnjim glasovanjem veliko zaupanje od strani take večine, je jasno, da bo vlada nadaljevala z izvajanjem svojega programa. Ministrski svet, ki je slutil tako glasovanje, se je ua dananšnji seji bavil s tem. Sklenil je, da skupščina dela čimveč in čini hitreje. Zato jo pričakovati samo malenkostnih počitnic ob priliki naših velikonočnih praznikov. Skupščinska seja, na kateri se je vršilo glasovanje, je bila kratka in mirna. Zanimivo je dejstvo, da je KDK zapustila sejo, ne da bi formalno glasovala proti proračunu. S tem sta si Stjepan Radič in Pribičevič formelno hotela pustiti odprta vrala za vstop v vlado, ne da bi ju kdo v vlado vabil. Sejo je otvoril predsednik dr. Perič, kol tajnik je posloval posl. P>ed-janič. Pred dnevnim redom je predsednik dr. Perič sporočil poslancem smrt poštnega mi-
nistra V 1 a j k a K o c i č a s sledečimi besedami: »Čast mi je obvestiti skupščino o težkem in nenadnem dogodku. Včeraj je ugasnilo mlado življenje našega tovariša. Četudi je bil -e mlad, je pokojnik sodeloval v političnem življenju več kot 20 let. 8 let je bil član te hiše. Spočetka se je posvetil državni službi. Pozneje pa se je udejstvoval kot javni delavec. Na tem polju je deloval z veliko ljubeznijo, energijo: zlasti kot minister je vse svoje sile posvetil službi domovine. Iz naše srede ga je iztrgala težka bolezen.« Poslanci so po predsednikovem govoru počastili spomin pokojnega ministra.
Nato je Pribičevič v imenu KDK podal izjavo, da se KDK vzdržuje glasovanja, kar je z ozirom na dosedanjo obstrukeijo vladna večina sprejela z ironičnimi vzkliki. Rezultat glasovanja o proračunu je bil sledeč: Skupno so glasovali 204 poslanci. Za proračun 193, proti 11. Nato je predsednik zaključil sejo in sklical prihodnjo za sredo. Na dnevnem redu je 1. razprava o predlogu o spremembah in dopolnitvah v zakonu o zaščiti industrijske svojine; 2. o poročilu o zakonskem predlogu o nošenju orožja; 3. o zakonskem predlogu o golobih pismonoših. Jutri se seja radi pogreba ministra Kociča ne bo vršila.
Vlajko Kocič je bil rojen 1. 1886. v Vla-sotinei, okraj Vranja v Srbiji. Po dokončani ljudski in srednji šoli je obiskoval pravno fa-kultelo v Belgradu in otvoril istotam po dovršenih študijah advokatsko pisarno. Že od zgodnje mladosti jc bil pristaš radikalne stranke. Prvikrat je bil izvoljen narodnim poslancem 1. 1920. Ko je sedanji ministrski predsednik sestavil prvi kabinet, je bil dr. Kocič vanj pozvan kot poštni minister. Ta resort je obdržal tudi v drugem kabinetu. Mlad še, a nadarjen politik je odšel nepričakovano iz našega javnega življenja.
Posl. Smodel za upokojence in tobačno delavstvo
r Belgrad, 26. marca. (Tel. »Slov. ) Danes je imel fin. odbor sejo, na kateri je razpravljal o predlogu fin. ministra, da se povišajo iz viškov dohodkov, ki jih izkazuje monopol-ska uprava, izdatki za monopolske vpokojeuce za 1,312.272 Din in sicer na podlogi predloga monopolske uprave, ki ga je fin. minister odobril 20. junija 1927. Ta predlog je bil nujno potreben, ker bi se sicer za tekoče proračunsko leto 1927-28 odobrene proračunske svoto monopolskih delavcev ne mogle izplačati
za nazaj od 1. aprila 1927 in bj 1. aprila 1928 zapadle. Stjepan Radič je vstal in govoril, da je treba ta predlog odkloniti, češ da je treba varčevati. Nasproti temu so govorili posl. Žerjav, Kramar in Petejan in nastopili za to, da je treba mouopolskini delavcem še več dati. Ta složen nastop takozv. seljakov je vzbudil veselosl v odboru. Posl. Smodej je v svojem govoru naglasi], da je treba glasovati za predlog vsem, sicer bodo monopolski delavci zgubili še to, kar jim jc naklonila nionopolska
se čudimo tistim narodnjakom, ki so te izjave nc samo prenašali, ampak jim celo gromovilo ploskali. Čudimo se sicer tudi Radiču, dasi smo pri njem na nepremišljene besede že navajeni. Čuditi pa sc moramo Pribičeviču, ki jc jugoslovanski nacijonalizcm vzel v zakup, a mcČc radi opozicije blato na našo državo, ugled, jo oprano hoče umazati in ji, v gospo-
darski krizi se nahajajoči, izpodkopati finance!
Vprašanje jc le: Ali la dva gospoda nc poznata evropskega reparacijskcga problema, ali jima manjka čut odgovornosti, ki ne sme prenehati, tudi če je stranka v opoziciji. Ne v prvem, nc v drugem slučaju moža nc spadata v politiko.-


Poljski general Sikorski,	s.,
ki ga je Pilsudski enostavno odstavil, ker ga ni v svojih vojaških spisih dovolj pohvalil.
uprava. Naglaša, da je v plenumu fin. odbora jasno očrtal upravičene zahteve tobačnega delavstva in upokojencev. Ker nionopolska uprava tem zahtevani ni v polni meri zadostila, bodo poslanci Jugoslovanskega kluba vztrajali še nadalje v svoji zahtevi, pa naj bodo v vladi ali v opoziciji, ne pa, kakor Kramer in Žerjav, ki sta spomnila, da ima tudi monopolske delavstvo svoje težave in bolečine. Posl. Smodej ponovno zahteva, da glasujejo za ta predlog. Njegov nastop je napravil globok vtis. Večina fin. odbora je sprejela predloge,
Pravilnik o pokojninah tobačnih delavcev
Dne 14. marca je fin. minister podpis pravilnik o povišanju in izenačenju pokojn monopolskega delavstva. »Jutro« je poroča i da ta »pravilnik« nudi malenkostno pobolj-šanje. V resnici je pravilnik glede prejemkov isti, kakor je bil pravilnik, ki je v veljavi od 20. jun. 1927. Spremenjen je bil le v nekaterih točkah, ki se ne tičejo pokojnin. Spremembe v glavnem tiče v tem, da bo pokojnine izplačevala monopolna uprava sama. Pripomniti pa je treba, da od pravilnika od 1. 1927 doslej upokojenci še nič nimajo, ker po pravilniku določenih povišanj doslej še niso dobili. Fin. minister namreč še ni podpisal naloga, naj se začno izplačevati povišanja, ki bodo veljala od 1. aprila 1927. V tem oziru je Jugosl. klub stalno zasledoval lo zadevo, poznavajoč bedo tobačnih upokojencev. Poslanci Jugosl. kluba, ki so v stalni zvezi s Strokovno zvezo tobačnih upokojencev, so tolmačili potrebe in želje tobač. upokojencev, ko so bili v opoziciji in ko so bili v vladi. Kakor je upati, bo fin. minister tekom prvih dni prihodnjega meseca podpisal tozadeven nalog za izplačilo povišane pokojnine.
Toda ta pravilnik je provizoren. Izdelan je že tudi definitiven pravilnik o delavskih plačali in o pokojninah. Ko stopita ta dva v veljavo in ko se prevedejo še pokojnino v dinarske, potem se bo položaj tobač. upokojencev vsaj deloma zboljšal.
Sfanovanrski zakon
r Belgrad, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o predlogu o stanovanjskem zakonu. To vprašanje bo proučil poseben odbor ministrov, ki je dobil od min. sveta nalog, da prouči vprašanje v sporazumu z bivšim ministrom za soc. politiko dr. Gosarjem ir Kujundžičem.
Pred родазапГ« z Avstrro
r Belgrad, 26. marca. (Te!. : Slov. ) Na današnji seji vlade se jc razpravljalo o nadaljevanju pogajanj z Avstrijo. Vlada je sklonila, da se da gospodarsko-fiu. odseku ministrov nalog, da prouči to vprašanje in da v najkrajšem času stavi ministrskemu svetu predlog, glede nadaljevanja pogajanj. Končno je ministrski svet razpravljal o redukciji uradništva v raznih ministrstvih. Fin. minister je poročal o zakonskem načrtu o stabilizaciji dinarja. Kakor poročamo na drugem mestu, bo odpotoval v London.
Nov proces v Skoplju.
r Belgrad, 26. marca. (Tel. »Slov,«) V Skoplju se je danes pričel proces proti pomočnikom makedonstvujočih atentatorjev. Obtoženih je oseb. Proces bo trajal več dni.
osite polčevlje!
Za pomlad rabite udobne čevlje, ГЧјм OCQ" lahke in elastične, pripravne za hojo.
Naši polčevlji so iz dobrega boksa. Elegantna oblika in okraski ustrezajo popolnoma Vašim željam.
Obiščite nas, ker moremo vsakomur postreči! —
Vrsta 9937/40992
Kostanjeva drva
ta tanin iu smrekovo чкого oziroma čreslo plačuje ni po najugodnejših dievnih cenah iu proti takojšnjemu, na željo akreditivnenui plačilu.
Ernest Marine, Ce!!e,
Zrin.skega ul. 4. Telefon iuterurbau št. 136.
2 leti kredita
Vseh vrst
stroji za mizarje in kolarse
posamezno in v ccloli z ali brez moutir. motorja
Polnojarmeniki
Welher werhe I. wartisfcin
Wien X.. LaxenDur6ersirt>sse i2
svoje zaloge: 10.000 moških, dam-skih in otroških klobukov, katere bom prodajala po globoko znižanih cenah (pod lastno ceno) samo
do dne 7. aprila 1928 do 8 zvečer.
Ne zamudite ugodne prilike, ki se Vam sedaj nudi!
IVANKA ŠMALC, Ljubljana, Marijin trg štev. 1.
4. K. Skaheme
SjjulAjOUa
in sliene reumatično-neuraigično bolesti le-čite' — Izlečenje v i dneh /.aiamčeno.
Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI
Trieete, VI. Fabio Filzt 23.
!t=lll=
Iščejo se zastopniki
za prodajo naših patentiranih
motornih lin ročnih brizgaimc
Ogniegasni strokovnjaki če možno z motornim kolesom, vendar ni pogoj.
Maschinenfabriks-Gesellschalt Union
\Vicn. VIII/2., Uemulsprgilrtvl Stailthahnbogen Nr.72 __:_
Zadružna gospodarska banka d.d.
Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO TeHon ^t.2057,2470 n 2979
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000 vloge nad Din 300,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'V/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubljanii Karel Ceč,
izdaja teli: dr. Fr. Knlovcc.
Uredniki Frane TemtfUvt
Mariborska oblastna skupščina.
Včeraj se je vršila redna seja mariborske oblastne skupščine. Sejo je otvoril predsednik oblastne skupščine g. dr. L e s k o v a r, ki je konštatiral, da je seja bila pravilno sklicana in da je sklepčna. Za tajnika je imenoval g. dr. Kečkeša in Štabeja. Nato pa je takoj prešel na dnevni red in je podal naslednje
poročilo oblastnega odbora
Visoka skupščina!
Ko smo v zadnjem zasedanju sklepali o proračunu, nam je delalo največje težave vprašanje, katere posle in v kakem obsegu nam bo odstopila državna uprava. Imeli smo sicer že uredbo ministrskega sveta o prenosu poslov na oblastne samouprave, vendar pa je takrat bilo še popolnoma negotovo, kako se bo izvršil prenos v navedeni uredbi neštetih poslov-
Prevzem raznih poslov
Od takrat pa do danes se je to vprašanje že precej razčistilo. Oblastna uprava nam je izročila vse posle, ki so našteti v čl. 2. uredbe o prenosu poslov. Prevzeli smo vse bolnice in hiralnice, vse rasadnike, dečjo stanico v Mariboru ter upravo cest in nadzorstvo nad okrajnimi zastopi v cestnih zadevah. Prevzem kmetijske šole v Mariboru in v Št. Jurju ob juž. žel. se bo izvršil ta teden in imamo že odlok ministrstva kmetijstva in vode, da pride še pred 1. aprilom v Maribor delegat tega ministrstva, ki bo izvedel predajo navedenih ustanov.
Nadzorstvo nad okraj, zastopi
V	smislu točke 2- prehodnih določil zakona o oblastni in sreski samoupravi spada v delokrog oblastne samouprave tudi nadzorstvo nad poslovanjem občin v oblasti. Oblastni odbor mariborske oblasti je prevzel te posle s 1. julijem 1927. Po duhu navedene točke bi moralo preiti tudi nadzorstvo nad okrajnimi zastopi, katerih je v oblasti 17, v področje oblastnega odbora. Točka 7 pa je v tem ozeru toliko pomanjkljiva, da ne navaja izrecno okrajnih za-stopov med onimi samoupravnimi edinicami, katerih poslovanje preide pod nadzorstvo oblastnih samouprav. Ta okolnost povzroča nemogoče m nevzdržno stanje. Po zakonu o okrajnih zastopih imajo namreč ti v nekaterih ozirih nadzorstvo nad poslovanjem občin, posebno kar se tiče nadzorstva nad upravo temeljne imovine. Naravno in samoobsebi umljivo bi bilo torej, da bi moral oblastni odbor prevzeti nadzorstvo nad poslovanjem okrajnih zastopov, ker ima že nadzorstvo nad občinami, ki so, kakor preje rečeno, podrejene v nekaterih poslih nadzorstvu okrajnih zastopov. Veliki župan mariborske oblasti pa tega nadzorstva nad okrajnimi zastopi še ni izročil zaradi pravkar omenjene pomanjkljivosti v zakonu. Radi tega je smatral oblastni odbor za svojo dolžnost, da predoči pristojnim ministrstvom nevzdržnost tega stanja, ki se naj odpravi zakonitim potom.
Težave v računski stroki
Ogromno težav se je premagalo tudi v računski stroki. Kljub skromnemu številu tamkaj zaposlenega uradništva, je ta oddelek skoro da popolnoma urejen- Naložene so vse knjige in poslovanje se vrši točno po predpisih. Obstojala je upravičena bojazen, da bo 1. aprila nastopil majhen zastoj pri nakazovanju prejemkov osobju, katerega smo prevzeli s prevzemom poslov, danes pa lahko mirno trdim, da bodo 1. aprila vsi prejemki redno nakazani kakor pod državno upravo, ter da se prehod iz ene uprave v drugo ne bo niti opazil.
Izvrševanje proračuna
V	proračunu za leto 1928 so v poglavju IV. prihodov uvedene različne davščine, takse in dokalde, katere bi se v smislu tozadevnih uredb morale pričeti pobirati že s 1. januarjem 1928. Ker pa je bil proračun odobren šele z odlokom ministrstva financ z dne 24. januarja 1928, so se zamogle tozadevne uredbe razglasiti šele po odobritvi proračuna, tako da so postale izvršne dne 28. februarja 1928. Proračun sc je vsled tega zamogel začeti izvrševati šele s 1. marcem-Iz pravnega stališča sicer ni bilo zadržkov, da se s proračunom uvedene davščine, takse in doklade ne bi pobrale za nazaj od 1- januarja dalje. Praktično pa to ni bilo izvedljivo, deloma pa bi bili pri alkoholnih pijačah točilci preveč prizadeti. Zato se je začela pobirati trošarina na alkoholne pijače šele s 1. marcem. Davek na nočni obisk ravno tako tudi šele s 1. marcem 1928. Vse ostale davščine in doklade pa ee pobirajo že od 1. januarja 1928 dalje.
Pri izdelavi pravilnika za pobiranje doklade k državni trošarini na opojne pijače, smo upoštevali kolikor mogoče upravičene težnje prizadetih korporacij. Tako smo dogovorno s producenti piva določili, da se trošarina na pivo pobira pri producentih samih in sicer v mesečnih obrokih. S tem smo olajšali delo finančni kontroli, točilcem in prihranili mnogo na režijskih stroških. Na drugi strani pa se je s tem tudi prepreč^ točenje neobdačenega piva.
Ravno tako se jfobira doklada na trošarino na žgane alkoholne pijače (žganje, rum, špirit) pri producentih in pri veletrgovcih.
Delo za oživotvorjenie dohodkov po proračunu za leto 1928 jc v glavnem izvršeno, izvesti bo lc še nekatere podrobnosti- Doseda-danji naši dohodki od 5. marca do danes znašajo 1,450.000 Din. Iz tega se vidi, da je proračun realen ter da bodo predvideni dohodki dosegljivi.
Gradbe
Oblastni odbor je v dobi od zadnjega zasedanja skupščine nadaljeval z javnimi deli na podlagi za leto 1927 odobrenega proračuna, to je iz sredstev 10-milijonskega investicijskega posojila.
Ker je pa organizacija posameznih uradov oblastnega odbora šele v novembru lanskega leta dozorela tako daleč, da se je z deli sploh lahko začelo, »o se vse zgradbe vršile pretežno
v zimskem času. Iz tega sledi, da niso mogle biti vse postavke do zakonitega roka izčrpane ker se po 31. marcu iz prejšnjega proračuna ne sme več trošiti. Oblastni skupščini bo radi tega predložen predlog, da odobri naknadne kredite v višini dne 31. marca t. I. zapadlih zneskov iz lanskega proračuna.
Izmed cestnih zgradb so bila izvršena sledeča dela:
1- Nadaljevanje cestne zgradbe Lisično — Prevorje — Sv. Urban. Tekom zime so gradbena dela napredovala od km 6 do km 5, torej za 1 km. Upati je, da bo cestna zgradba dovršena ze letošnjo jesen.
% 2. Za zgradbo ceste Gornja Radgona — Sčavnica — Sv. Benedikt se vrše trenotno vse predpriprave, nakar se bo pomladi pričelo z zgradbo v večjem obsegu.
3.	Za ceste v Mežiški dolini se je potrošilo okroglo 100.000 Din, neizrabljenih ostane, če všteiemo most čez Dravo pri Dravogradu ca 450.000 Din. Popravil se je Kultcrerje/most čez Mežo, podporni zidovi na cesti Prevalje — Črna; nabavil se je gramoz ter nastavili so se 4 novi cestarji. Za dobavo lesa za most v Dravogradu je javna licitacija že izvršena in se bo poprava mosta izvršila kakor hitro bo ugodnejše vreme.
Z ostalim kreditom se bo za ceste v Mežiški dolini nabavil gramoz, prepleskali železni mostovi in popravili manjši objekti, take da bodo ceste prišle zopet v dobro Vozno stanje-
4.	Do 1. aprila t. 1. bo za cesto Radmo-zanci — Turnišče v Prekmurju že dobavljen ves gramoz, na kar bo oblastni odbor takoj pristopil k zgradbi te prepotrebne cestne zveze, za katero je bil ves kredit lanskega proračuna izrabljen.
5.	V Medjimurju je oblastni odbor subvencioniral nekatere občine, da so lahko nabavile za tnunicipalne ceste potreben gramoz ter je izvršil popravo za gospodarski promet potrebnega lesenega mosta čez Murieo v Kotoribi.
6.	Oblastni odbor je izplačal po 10.000 Din okrajnemu zastopu v Ljutomeru in občini Štri-gova, da si pribavita načrte za ceste Ljutomer — Cezanjevci in Presika — Strigova.
7.	Oblastni odbor je izplačal nekatere subvencije onim občinam, ki so siromašne in grade važne nove ceste in mostove, katere so bile prizadete po poplavi.
8.	Za vpostavitev porušenih mostov na cesti Luče — Solčava je bilo v smislu proračuna iz leta 1927 okrajnemu zastopu v Gornjem gradu izplačanih 100-000 Din. Neizrabljenih je še 150.000 Din, ki se bodo porabili tekom letošnje pomladi.
9.	Za regulacijo Mure je oblastni odbor izplačal okrajnemu zastopu v Ljutomeru 50.000 dinarjev, da zgradi najnotrebneiše obrambne
zgradbe ob Muri pri Spodnji Moti. Neizrabljenih je ostalo še 450.000 Din. Da se še tekom letošnje spomladi ob Muri urede najnujnejše obrežne zgradbe je oblastni odbor ustanovil posebne gradbene odbore, ki bodo pod tehničnim nadzorstvom vodstva regulacije Mure izvršili potrebna dela v Petanjcih — Buhovcih — Dokleževju — Ižakovcih — Melincih in tudi na Zgornji in Spodnji Bistrici ter pri Bučečov-cih. Za zgradbo prekopa pri Miklivcih v Medjimurju bo oblastni odbor prispeval 100.000 dinarjev in se bo z delom pričelo čim bo tudi država otvorila kredit.
10.	Na Dravi se iz oblastnih sredstev zavarujejo obrežja na točkah, katere v letošnjem gradbenem programu države niso prišle v poštev, kakor pri Muretincih, Zabovcih pri Vur-bergu.
11.	Izmed savinjskih pritokov se terensko regulira Hudinja v predelu med Škofjo vasjo in Majdičevim mlinom pri Celju. Dela so do polovice že izvršena. Poleg oblastnega odbora prispevajo k temu delu še mestna občina celjska, okoliške občine, nekaj industrijcev in tudi drugih interesentov. Od postavke za Savinjo je ostalo neizrabljenih 350.000 dinarjev, kaieri znesek se bo porabil za regulacijo Savinje pri Celju, čim se bo z deli v večjem obsegu pričelo in ko bo tudi država dala svoje kredite na razpolago.
12.	Dela na Mislinji pri Bukovski vasi se bližajo koncu.
13.	Izvršena jc že delna regulacija Meže v Farni vasi pri Prevaljah in je bil v to svrho izčrpan ves kredit v iznosu od 60.000 Din.
14.	Za regulacijo vseh ostalih vodotokov za katere so bili krediti v lanskem proračunu, pa se vrše predpriprave. Tu sem spadajo Dra-vinja, Žičnica in Rogoznica.
15.	Za melioracije je bilo izplačanih vodni zadrugi v Dolnji Lendavi 30.000 Din. Za regulacijo Libenice in občini Slivnica pri Mariboru za csušitev travnikov tudi 30.000 Din. Ostali zneski bodo izplačani tekem meseca aprila, ko bodo izvršene licitacije del.
16.	Izmed hudournikov je bila subvencionirana zgradba Bistrice nad Muto z 20.000 Din. Za vodovode pa se je izplačalo občini Ljubno v Savinjski dolini 20.000 Din, občini Sv. Peter ped Svetimi gorami 50.000 Din in občini Ribnica na Pohorju 15.000 Din.
17.	Vsled slabih vremenskih prilik oblastni odbor tudi še ni mogel pričeti s sanacijo plazov, za kateri namen ima rezervnega kTedita 100.000 Din.
Izmed večjih novih zgradb, ki se v letošnjem letu pripravljajo, naj omenim:
1.	Zgradbo novega mostu čez Dravo pri Zgornjem Dupleku, h katerem bodo v glavnem prispevali okrajni zastop v Mariboru, občine in interesenti.
2.	Zgradbo nove okrajne ceste Stranje — Zibika v Šmarskem okraju, ki se je že pričela
PTaditi.
Pogled v dvorano Uniona v Ljubljani ob priliki žrebanja II. stadionske loterije.
Dr. Pregelj:
Naše namšje*
Bratje in sestre! Pesem slaviino zapojmo, temu, kar večno v tem svetu in času, v tem žitju in občutju živi:
pesem Najlepšega, pesem Najvišjega,
pesem Nesmrtnega, pesem Neskončnega v mrtvi minljivosti tega sveta in teh dni... Pesem slaviino zapojmo največjemu
dobremu v nas! Pesem prve in zadnje lepote v nas! Prve in zadnje svetlobe v nas! Pesem vse odrešilne ljubezni, pesem nas vseh in za vse,
pesem ene Skrivnosti: MATERE...
*
Matere . ..
Vrela življenj, viri zvestobe, čistih plamenov svete Vestalke, blagoslovljeno, Vestalke, Vaše ime! V pušči Hagara usehla umira, z mrtvim še mlekom dete doji ...
Blagoslovljena Hagara, Tvoje ime! Ptica Pelikan je grudi razrlla v hrano mladičem krvi je prelila ... Blagoslovljeno, Pelikan, tvoje ime!
* Ta himna se je prednašaln na proslavi Materinskega dne v IjubJjauski operi dne 24. marca 1928.
Matere ...
V solzah umirajo nedolžne mučenice, težko krivdo očetov in svojih nesrečnih sinov, krhajo srd, lomijo meč,
še sovražnika gomilam so ljubeče odvetnice, šc tujim ranam v smrtni sragi zadnja zadnja
sladkost...
Bratje in sestre! Pesem zapojmo slaviino temu, kar večno v tem času in svetu, v tem žitju in občutju živi:
pesem Najlepšega, pesem Najvišjega,
Pesem iz sanje in zadnje modrosti vseh
mož!
Matere, Matere! Tvoje oznanja in priča Vesoljnost Boga: Luč, Lepota, Ljubezen! Luč Njegovo? — Imamo nebo! Lepoto božjo? — Imamo ze m 1 j o! Ljubezen nebes? — Mati zrcali jol
Bratje in sestre! Pesem zapojmo slaviino, pesem Najlepšega, pesem Najvišjega, pesem iz sanje in zadnje ljubezni vseh mož; pesem, ki sama sebi odpeva, Sama sebe razodeva in kakor Bog
sama sebe slavi:
MATI.
Tudi za vse ostale ceste, ga katere so v proračunu za leto 1928 predvidene večje ali manjše vsote, so predpriprave v teku.
Predlogi oblastnega odbora
Po poročilu je dr. Leskovar skupščini stavil predloge oblastnega odbora.
Prvi predlog: glede uredbe o agrarnih operacijah v ljubljanski in mariborski oblasti. Ta uredba je za obe oblasti skupna.
Drugi predlog se nanaša na uredbo glede dodatka k službeni pragmaiiki za nameščence mariborskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi samoupravi. Spremenile naj bi se točke 3, 17, 40 in 53 te uredbe. Naložil naj bi se poseben pokojninski fond za zidanje stanovanjske hiše za nameščence pri oblastnem odboru.
Tretji predlog: Osnutek o organizaciji cestne vzdrzevalne uprave. Ker je oblast sprejela mnogo cest v svojo oblast, mora tudi skrbeti za njihovo dobro stanje.
Oblastni odbor ima že precejšnje število uradnikov, vendar jih bo moral imeti še več, da se bo poslovanje lahko vršilo redno in brezhibno. Zato se predlaga, da se dvoriščno poslopje v Koroščevi ulici preuredi v sobe za uradniško poslovanje. — Vsi predlogi so se izročili odsekom, nakar je bila seja zaključeua. Prihodnja seja bo v sredo popoldne.
V nedelio v „Umorni"
Kakor da je resnična predstava aH kaj sličnega, je vrelo v nedeljo popoldne od vsepovsod v unionsko veliko dvorano.
Zunaj pust dan, deževen. Ulice prazne. Pred Unionom pa gruča pri gruči, pa kako ša prihajajo od vseh strani! Vse nervozno hili skozi široka vrata proti dvorani — ta je že polna do zadnjega kotička, natlačena do neverjetnosti. Pa le še sprejema venomer nove prišlece, kamor kdo more, se stisne vsak. Samo, da vidi na oder, joj, ko to ni več mogoče, se napolnijo še hodniki, stopnišča, predvežje — da se bo vsaj malo slišalo...
Na odru dolga miza, okrog nje sede gospodje, vsak svojo polo imajo pred seboj. Nekaj nervozno razgovarjajo, prelistavajo zapisnike, sezname, pogledavajo na uro, opazujejo šum in gibanje v dvorani, po galerijah, opazujejo vsakovrstni svet, ki se je razpostavil po obsežnih prostorih. Vse najdeš in vidiš: delavca v oguljeni suknji, gospoda s polcilin-drom, brhko služkinjo z otrokom v naročju, postarno kuharico resnega obraza, študente vseh sort in starosti in obeh spolov, rosne može s skrbno negovano brado, polizane цо-spodiče, tam opaziš uniformo poštarja-pismo-noše, pa ono finančnega stražnika, vojaka, orožnika, vmes najdeš tudi častitljivo postave postreščeka v svoji »galat uniformi, ki se jo preril nekam v ospredje. Vse se preriva, nestrpno stopica, povrašuje na levo in desno, koliko je že kaj ura in zakaj da gospodje kar ne začno. Pretežna večina njih je oborožena s svinčniki in papirji, vsak pa tudi skrbno prelistava svoje listke, podobice« orlovskega Stadiona, stadionske srečke. Ugiba se na vse strani in na vse načine, komu pripado vila, komu kolesa, šivalni stroji, ure. Ta poudarja, C- bi vilo takoj prodal, če mu jo sreča prisodi^ deugi ga pobija, da je pač nespameten, ako to stori v teh časih, ko ne veš, kakšen bo jutri stanovanjski zakon..., eden pa se oglasi, ^eš, da se še prihodn ji teden, ako mu je vila Stadion« prisojena — oženi. Itd.
Točno ob treh pa pozvoni zvonec ob dolgi mizi na odru. Vse namah ulihne, se umiri, debate in razprave so zaključene.
Predsednik Slovenske orlovsko zveze g. prof. Ovsenek se dvine in pojasni pomen Stadiona, ki naj bo svetilnik slovenskega naroda, spomenik njegove kulture in njega požrtvovalnosti. Pove, da so srečke vse razprodane, da jih je v Ljubljani celo zmanjkalo, zahvali se vsem navzočim za ogromno udeležbo, ki kaže obenem zanimanje za Stadion in za današnjo loterijo. Potem predstavi navzočega zastopnika oblasti, ki je pregledal in našel v redu vse številke, soznani nato občinstvo, kako se žrebanje vrši
Na odru sta postavljeni dve takozvanl srečonosni kolesi. V prvem kolesu so številke, ki pomenijo tisočice, v drugem pa številke, ki pomenijo enice, deeetice in stotioe. Pri vsakem kolesu je po ena v krasno narodno nošo oblečena deldica in sicer pri prvem kolesu sedemletna Milica Mašič, pri drugem pa osemletna Bronica Hvale. Obe kolesi se zavrlita nakar deklici sežeta po številke. Milica potegne številko 47, Bronica pa 333, kar je dalo številko 47.333, ki je zadela glavni dobitek »Vilo Stadion«. (To srečko je prodal orlovski odsek v Velikih Laščah.) Na enak način so bili izžrebani vsi ostali dobitki, ki jih objavljamo na sedmi strani.
Zahvala
II. slodionska loterija je dosegla popoln uspeh, ki nit ne zaostaja za onim prve sla-dionsiee loterije. Slovenija je ponovno pokazala, da zna ceniti veliko delo, ki ga vrti Slovenska orlovska zveza z graditvijo monu-mentalnega Stadiona. Zato se podpisani odbor najiskreneje zahvaljuje vsem številnim kupovalcem in razprodajalcem stadionskih sretk, zlasti še agilnim orlovskim odsekom ter obilnim prijateljem stadionske akcije za njih velikodušne irtve, s katerimi so pripomogli, da se bo grodilrv lega trajnega s/H)-menika slovenske kulture nadaljevala.
Akcijski odbor za II, sladioniko loterijo,
Pap2l obsodil kafolike-fašiste
T Rim, 26. marca. (Tel. »Slov.«) »Osser-vatore Romano« objavlja danes zvečer govor, ki ga je imel včeraj papež pri slovesnem sprejemu članov škofijskega odbora, zastopnikov katoliških organizacij in katoliških vi-sokošolcev in v katerem je protestiral proti monopoliziranju mladinske vzgoje ne samo s fizičnega, temveč tudi z moraličnega in duhovnega stališča. V nagovoru je obžaloval, da so se voditelji katoliškega narodnega cen-truma — (centrum se je, kakor znano, brezpogojno izjavil za fašistični režim in je imel te dui narodni kongres v Rimu) — zbrali na Kapitolu, ne da bi bili prišli v Vatikan. Obžaloval je dalje, da so se narodni katoliki na Kapitolu spominjali njega in se pečali z njegovo osebo, ne da bi mislili na spor, ki obstoji med italijansko državo in Sv. Stolico radi garancijskega zakona. Dalje jc govoril papež o vzgoji mladine in dodal dobesedno: >Vcmo, da ni malo krščanskih staršev, ki poznajo bistvo krščanske vzgoje, za katero ima misijo edino cerkev, žalostnih zato in v resnih skrbeh, ker morajo na eni strani ugotoviti neprestane poskuse, ali bolje rečeno, že izgotovljene načrte, ki merijo na pravo mo-nopoliziranje mladinske vzgoje, ne samo s fizičnega, temveč tudi z moraličnega in duhovnega stališča, na drugi strani pa, ker morajo ugotoviti težkoče, ovire, odkrite ali skrite grožnje, ki se stavijo na pot mirnemu razvoju katoliške akcije.« — Glede kongresa narodnega centruma je izjavil- »Toda na Kapitolu in drugod so naš molk napačno tolmačili, ker niso mislili na to, da je bolje molčati, ne zato, ker morda ne bi bilo ničesar povedati, temveč zato, ker se ne smejo razmere otežkoče-vati, ki že same po sebi niso dobre.« — Ko je papež še omenil razliko med versko in cerkveno politiko, je končal: »Ljubi otroci, stvari, o katerih Vam govorimo, so pač žalostne, še žalostnejše pa je, da so jih katoliki odobravali in aplavdirali « — Ponatis tega govora je ▼ italijanskih Ustih prepovedan.
Tura*??eva prdfga na Primorskem
e Gorica, 26. marca. (Tel. »Slov.«) V svojem nagovoru na fašiste je Turati poudaril, naj se fašisti ne dajo motiti, da je razpoloženje v inozemstvu proti Italiji. Če prejšnji sovražniki ponujajo oljkovo vejico ali goloba, je lahko vejica suha, golob oa iz papirja. Ves svet tako sovraži italijanski narod, ker ni pričakoval, da bo Italija v vojni zmagala. Ruski revoluciji manjka luč ideje in luč načela. Fašisti pa imajo moža, idejo in veliko moč. Mogočni finančniki ameriški in angleški so priznali moč italijanskih fašistov Za stabilizacijo lire, ki jc večna, so dali denar. Vsi bankirji se lahko spustijo proti liri, toda lira bo ostala. Svet bi rad vedel, kaj fašizem želi. Turati je dejal: »Ni še nastopil trenutek. To,
kar hočemo, bomo povedali, ko bo čas nastopil. Ta trenutek bomo mi izbrali Lahko gremo proti severu, lahko proti jugu, lahko pa se ustavimo in pričnemo zopet korakati.« Nato je Turati prešel na domačo politiko. So ljudje, ki ne znajo in nočejo znati italijanskega jezika, so duhovniki, ki služijo Bogu z veseljem, kakor služijo Italiji slabo. Treba je delati. Če bi bili več delali, mesto da se prepiramo, bi bili dosegli večje uspehe.
Demonstradfe za Dalmaciio
e Trst, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Generalni tajnik fašistične stranke Turatti je prišel v Trst. V hotelu »Savoia« se je vršila sabljarska tekma med njim in dvema Trža-canoraa. Potem Je obiskal badliko sv. Justa. Za tem se je vršila prisega novih fašistov na »lavnem trgu. Z balkona prefekturne palače je imel Turatti nagovor na zbrane mase, nato defilirali fašisti in milica, Dopolavoro in Ballila. Z dežele je prišlo mnogo šolskih otrok pod vodstvom učiteljev. Parade so se udeležili tudi oklopni avtomobili. Slovesnost je motil dež. Opoldne se je vršilo v Rossettijevem gledališču zborovanje. Tržaški fašistični tajnik Cobol je poročal o delovanju tržaškega fašija. Končal je z besedami: »Storimo, kar na mje mogoče, da nas ne bo pekla vest. Na Jadranu ima naše mesto posebno misijo (klici : »Živela italijanska Dalmacija!«) Navajeni smo gledati realnost. Imeti moramo vero. v bodočnost, da lahko mislimo (buren aplavz, klici: »Živela italijanska Dalmacija!«) na Dalmacijo. (Vzkliki, ploskanje.) Ta vera postane gigantska v mislih na duceja.«
Mussolini pomazan -Slovenci obsojeni
e Gorica, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Pred tukajšnjim sodiščem se je danes vršil proces per diritissima (naglo postopanje) proti sedmim kmetom iz Iderskega pri Kobaridu, ki so obtoženi, da so v noči na Jožefov praznik z govejim blatom pomazali 18 Mussolinijevih glav, ki so bile naslikane v isti noči po hišah v Idorskem. Obtoženci so povečini mladi fantje ! razen dveh, in sicer Anton Kurinčič ml. 26 let ! in st. 40 let, Ivan Gabršček, Uršič Franc, Stanko Jermol, Ivan Pintar in Ivan Verlič. Obto-i ženci so bili aretirani v torek ponoči in odve-! deni v Kobarid, od tam v Tolmin in končno v i goriške zapore. Obtožence so branili odvetniki j i'u rani, Papillo in Rassignoli. Po vehement-uem govoru državnega pravdnika Gasperija, ki je zahteval za vse obtožence 30 let, je senat razsodil takole: Gaberšček, Uršič in Kurinčič mlajši na 18 mesecev, 900 lir, Gaberšček radi mladoletnosti na 15 mesecev in 700 Пг, ostali pa so bili oproščeni. Proti razsodbi so se obsojenci pritožili, ker se smatrajo za nedolžne.
Streljanje v Ženevi
v Ženeva, 26. marca. (Tel. »Slov.t) V hiš:. madjarskega zastopnika pri Društvu narodov Hevesyju se je nocoj pripetda krvava drama. , Hovesyjev madjarski sluga Szabo se je rad1 j ljubosumnosti spri z ameriškim .šoferjem Goa- j tesom, v katerem je Madjar najprej pretepel j Američana, nakar je Goates šel po revolver in i štirikrat ustreli' na Madjara, tako da je Szabo umrl. Dasi je stanovanje Hevesyjevo eksterito-rijalno, je Hevesy dovolil policiji vstop za po trebno preiskavo.
Romunska v!ada demisijonira?
v Bukarešt, 26. marca. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih se govori,, da sta imela danes ministrski predsednik Bratianu in vodja narodnokmetske stranke Maniu sestanek v privatnem stanovanju nekega skupnega prija telja. Bratianu je baje prizna! Maniu, da bo vlada kmalu demisijonirala, vendar pa da časa demisije še ni mogoče določiti. Bratianu je baje izjavil, da mora vlada začeta pogajanja za posojilo končati in da se zato demisija ue more izvršiti pred junijskim zasedanjem Sveta Društva narodov, ker se romunska vlada nadeja, da bo zunanji minister Titulescu na junijskem zasedanju Sveta Društva narodov iz-posloval ugodno rešitev madjarsko-romunske-ga optantskega spora.
Grki zahtevajo Ciper zate
v Atene, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je obhajala 50 letnica okupacije otoka Cipra po Angliji. Vršile so se velike slavnosti, katere pa je domače prebivalstvo bojkotiralo. Dve tretjini domačega prebivalstva je grške narodnosti. Grki so to priliko porabili za protiangleške demonstracije in za manifestacije za združitev otoka z Grčijo.. Grško prebivalstvo je že večkrat zahtevalo zbližanje z Grčijo, angleška vlada pa je to zahtevo vedno odklonila.
Angleško-franroeka banka y Atenah.
vAtene, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Ces. oto nianska banka namerava ustanoviti v Atenah nngleško-fraucosko banko pod imenom Anglo-Frank-Diskout-Bank,
Romunska kraljiea-vdova v Grčiji.
v Atene. 26. marca. (Tel. »Slov.t) Romunska kraljica-vdova, ki je na potu na otok Ciper. se je v Constanzi vkrcala na p; rnik, ki je sedaj dospel v Pirej. Kraljica s princesi njo Ilenno v Pireju ni izstopila.
Ratifikacija grško-romunske
pogodbe
\ Atene, 26?marca. (Tel. . Slov.«) Romunski ministrski predsednik Bratianu je obvestil grškega zunanjega ministra Zaimisa, da je romunski parlament z velikim navdušenjem ratificiral grško-romunsko pogodbo. Upa, da se bodo odnošaji in mir na Balkanu učvrstili še dalje.
Prvi volivm govor v Francifl
v Pariz, 26. marca. (Tel. ?.Slov.<) Poinca-re je včeraj v volivnem govoru v Bordeauxu poročal o svojem delovanju kot ministrski predsednik. Zagovarjal je znsedbo Porurja, ki je prinesla Franciji čistega dohodka 1.5 milijarde frankov in brez katere bi Nemčija nikdar ne bila sprejela Dawesovega načrta. Dalje se je zavzemal za narodno edinstvo ter je kot svoj program za bližnjo bodočnost označil obnovo gospodarske moči v Franciji in v kolonijah, dovršitev sanacije valute, uvedbo .starega standarda in reformo davkov. Nepravično obrekovanje je, če se francoski zunanji politiki podtikajo bojevite zahrbtne misli. Francija nima druge želje, kakor da je država v sedanjih mejah mirna in zavarovana proti vsakemu napadu. Človeštvo more ozdraviti od svojih ran samo z gospodarskim, intelektualnim in moraličnini sporazumom. Francija bo delovala za mir z navdušenjem, toda z odprtimi očmi.
v Pariš, 26. marca (Tel. »Slov.«) Že tri dni divja na atlantski obali v Franciji velik vihar. V bližini La Rochelle je visoka plima preplavila otoka Re in Oloron in napravila veliko škode. V zalivu pri Aiguillonu ie morje podrlo nasipe ter preplavilo in uničilo obširna polja. V veliki nevarnosti se nahajajo trije ribiški parniki med Bordeauxom in La Ro-chellejem. Dosedaj jim ni bilo mogoče poslati pomoči. Škoda je zelo velika Železniška zveza z Biarrizcm je bila več ur prekinjena.
Slovenci v Italiji
Grobokopi slovenskega zadružništva na Go-riikem. V teku prvega meseca fašistovskega ko-misnrjenja je bdo odpovedanih nad en milijon vjog. Komisar je bil primoran ustaviti izplačila. Nato je začel sondirati teren. Kmalu je dobil nn svojo stran več liberalnih magnetov in drugih zadružnih mlačuežev in nezadovoljnežev, ki sc niso nikdar mogli otresti kapitalističnih vplivov in jim izrazita krščanskosocialna linija odstavi jenega načelstva ni šla v račune. Smatral je, da je položaj že dovolj zrel, da skliče sestanek zadružnikov, na katerem se mu bo izreklo zaupanje. Razposlal je osebna vabila za sestanek na zastopnike vseh aktivnih članic: izmed pasivnih posojilnic so bile vabljene le tiste, ki so pod fašistovskim ali liberalnim vplivom in o katerih je komisar upal, da se bodo izrekle zanj.
Sestanek je bil sklican za četrtek 22. marca iti sicer v dvorani »Littorio« v Trgovskem domu, ki so ga fašisti zasegli in izpremenili v sedež svoje stranke. Zborovalno dvorano Zadružne zveze v zadružni palači je komisar oddal fašistovski zadružni zvezi (Federazione Consorzi agrari), ki vodi konkurenčni boj proti Zadružni zvezi sami (!). Na sestanek je prišlo 60 ljudi.
Komisar je poročal o stanju Zadružne zveze, seveda v italijanskem jeziku. Nesramno je napadal prejšnje načelstvo in tudi posamezne člane; zavedal se je, da ni od napadenih nikogar v dvorani in da ne bo nikdo tako nepreviden. da bi morda pred fašistovsko justico iskal zadoščenja. Izvlekel je novo bilanco, ki jo je sestavil po njegovih navodilih njegov oproda ravnatelj Bajec, in »dokazal«, da je prejšnje načelstvo grozovito slabo gospodarilo in spravilo zvezo pred polom; v zadnjem trenutku je vlada posegla vmes. Organiziranje moderne mlekarske centrale v Trstu, ki razpečava mlečne izdelke 42 mlekarskih zadrug in je prinesla goriškim goram nad 2 milijona lir, je imenoval »riskantno pustolovščino«; podjetje je prikazal kot pasivno za "00.000 lir s tem. da je štel kot pasivo tudi investiran kapital. Na koncu je zbrane pozval, naj predlagajo 12 mož, izmed katerih bo on izbral štiri v sosvet. Komisarjevo poročilo je prevedel g. Alojzij Bajec, ravnatelj Zadružne zveze, ki je vehementno napadel bivše načelstvo, pod katerim je služboval sedem let. Proti govorniku je vstal v dvorani velik šum. Med tem se je dvignil g. Karel Črnigoj, predsednik posojilnice v Sv. Križu na Vipavskem, dn prečita izjavo, ki so jo podpisali zastopniki 37 nrat nilnic, ki so lastnice 85 odstot. vseh vlog pri zvezi (okoli 5 milijonov). Izjava pravi, da zastopniki hranilnic ne sprejmejo na znanje komisarjevega poročila, ker so bili načelstvo, nadzorstvo in občni zbor nasilno razpuščeni: zahteva, da komisar takoj odstopi in skliče občni zbor, končno hranilnice izjavljajo, da za dobo komisarijata ne prevzemajo jamstva. Še ni g. Črnigoj do konca prebral izjave, ko je g. Bajec skočil It komisarju in pričel tolmačiti Črnigojeva izvajanja. Komisar je govornika prekinil in s povzdignje-nim glasom izjavil, da je zborovanje zaključeno. Nato so odposlanci izročili komisarju omenjeno izjavo.
V dvorani so nastali burni prizori. Ravua-telj Bajec je ponovno napadel bivše načelstvo, nakar mu je neki kmečki zadrugar zavpil: »Vi. ki trdite, da je nova bilanca pravilna, ste sestavili vendar tudi prejšnje bilance, ki so izkazovale dobiček!« G. Bajec je nato izjavil, da ni sestavljal prejšnjih bilanc po vesti, ampak po navodilih načelstva. V dvorani se. je dvignil vi-i bar ogorčenja, padali so vzkliki: »Lažnivec! Goljuf! Izdajavec slovenskega zadružništva, fašistovski podrepuik!«
Tedaj so prihiteli na pomoč komisarju slovenski liberalci, ki so s tem javno prešli k fašizmu. Vstal je g. Ignacij Križman, direktor pisarne dr. Medoeščka o Gorici, bivši voditelj slovenskega učiteljsiva, ki. je leta 1920. hotel zapeljati Učiteljsko zvezo v komunistično delavsko •ibornico v Trstu, v zadnjem času pa agitira za »Dopolavoro« po Vipavskem: »Rodoljubi! 2X2 je 4. Združimo sc s komisarjem, on nas bo rešil. Mi, ki bomo v sosvetu, bomo varovali vaše interese.« (Nekdo je tedaj pripomnil: »Tako govori rodoljub, ki je prav te dni pognal na boben kmečko posestvo ua Kanalskem.«) Več zadružnikov je ponovno zahtevalo, naj se skliče občni zbor. Komisar je nato izjavil, da ima novodila iz Rima, da na sestanku ne sme biti govora o občnem zboru; zahteva po občnem zboru pomeni upor proti vladi! Učitelj Vodopivec, posestnik v Kaninjah, je pozval zadružnike, naj izrečejo komisarju zaupanje za njegovo delo. Zborovalci so sprejeli poziv z ledenim molkom. Učitelj Vodopivec in Križman sta pričela zbirali imena zu sosvet. Odposlauci zveznih članic so odklonili članstvo v sosvetu. Med splošnim šumom in ogorčenimi protesti je učitelj Vodopivec prebral 12 imen, nakar so se morali zborovalci raziti. Omeniti je še treba, da je posegal v razpravo tudi neki gospod, ki je branil prej interese svojega kamnoloma kakor slovenskega zadružništva.
Sestanek je bil očividno sklican zato, da se prikrijejo resnični nameni in da se prikaže razpust kot plod iskrene skrbi fašistovskega režima za blaginjo slovenskega ljudstva, ki so ga do danes izkoriščali slovenski politikanti, Toda načrt je spodletel. Odposlanci slovenskega ljudstva so v senci detektivov neustrašeno izpričali neomajno zaupanje v svoje voditelje. Prejasno vidi slovensko ljudstvo v bodočnost, kot mu jo pripravljajo fašisti!
Zborovanje v Trgovskem domu je prvo dejanje tragikomedi je. ki jo vprizarja fašistovski komisar na izpitem in obnemoglem telesu goriškega ljudstva s pomočjo oprod iz tabora slovenskih liberalcev. Ti so iz užuljauega osebnega ponosa in radi lastnih interesov že volili med italijanskim velekapitalom in slovenskim zadružništvom, med fašisti in lastnimi brati. Priznati pa jim je treba, da so bili prvič tako junaški, da so javno izpričali, da so oni tisti, ki pomagajo kopati grob slovenskemu narodu.
Granata ubiia tri voznike
e Gorica, 26. marca. (Tel. >Slov.<) V Rožni dolini blizu židovskega pokopališča se je danes opoldne pripetila težka nesreča. Pri odvažanju vojnega materijala je nenadoma eksplodirala večja granata, ki je zažgala še dve drugi. Voznik Franc Rijavec in še dva druga, katerih identiteta se ni ugotovila, so bili nn mestu mrtvi. Tudi konj je ubit. V Šenlnetru pri Gorici je neki domačin pilil ko-vinasto cev. Nenadoma je želatina, ki se je nahajala v cevi, eksplodirala.
v Praga, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Obisk 16 Člansko deputacije praškega občinskega sveta pod vodstvom primatorja dr. Ваха v Belgradu je določen na dan 16. aprila t. 1.
Stabilizacija dinarja
r Belgrad, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Skup ščina bi bila imela sprejeti pooblastilni zakon o 18 milijardnem posojilu do 1. aprila. Ker pa še niso vsa pogajanja končana, se je ta rok preložil do 15. apr. V glavuem gre za končni podpis sporazuma med našo državo in fin. sku pino, ki nam daje posojilo, v katero svrho bo ffn. minister v prvih dneh aprila odpotoval v London. Posojilo bi se potem v narodni skupščini sprejelo okrog 1. maja. V zvezi s tem posojilom pa je bil tudi zakonski predlog o stabilizaciji uašega dinarja. O tej stvari piše »Politika« tole:
Dosedanja stabilizacijska i>olitika je izr vršila faktično stabilizacijo dinarja, ki traja že tri leta. Dinar se vzdržuje na 9.12—9.13 švicarskih frankov za sto dinarjev. S tem se je ustvarila možnost, da se izvrši tudi zakonska stabilizacija, ki jo namerava minister sedaj ob priliki zaključitve velikega državnega posojila.
Ta stabilizacija se more izvršiti samo z ustanovitvijo močnega deviznega fonda pri Nerodni banki in z odplačilom velikega dela državnega dolga pri Narodni banki. S tem bi papirni denar imel stvarno kritje. Kritje bi obstojalo v devizah, ki bi služile za vzdrževanje stabiliziranega kurza denarja tudi tedaj, ko gospodarstvo samo ne bi bilo v stanu, da samo da dovolj deviz za vzdrževanje. Vsekakor je treba pripomniti, da stabilizacijo vrednosti dinarja vzdržuje samo kmetijstvo in industrija. In če bi ti dve panogi ne bili v stanu stabilizacije vzdržati, hi se kurz z nobenimi posojili in nikakim kritjem ne mogel popolnoma stabilizirati. Skušnje so pokazale, da je naše gospodarstvo v stanju vzdržati stabiliziran kurz v rednih iu izrednih razmerah, če niso izredne razmere tako slabe, kakor v lanskem letu. Iz poročila Narodne banke se vidi, da je gospodarstvo izkazalo prebitek v devizah, a predlanskem in prejšnja leta tega prebitka ni bilo. Dejansko je ta prebitek tudi po prej obstojal, toda ni izhajal iz naše produkcije, ampak od zadolževanja v inozemstvu.
Torej, resnično fnndiranje stabilizacije je povečanje proizvodnje dela, večja štedljivost in pametna državna uprava.
Stabilizacija, ki se sedaj namerava, obstoji v tem, da dobi Narodna banka rezerve. Tako bi mogla v težkih letih Narodna banka izvršiti to svojo obveznost, ki jo prevzema s stabilizacijo za preskrbo tržišč z dovoljnimi inozemskimi plačilnimi sredstvi. Z drugimi besedami, banka more svoje novčanice izmenjati s tujimi devizami za izplačevanje dolga v inozemstvu.
Stabilizacija sloni na sedanji edinifti dinarju, ki se mu odredi stalna vrednost v zlatu Na tej podlagi bi se določale vrednosti tujih deviz na našem tržišču. Sedanji dinar bj ostal v svoji vrednosti tak kakoršen je danes in ka-koršna je bila njegova vrednost v treh letih njegove dejanske stabilizacije. Njegova kupna moč bi bila ista in ostala bi stalno taka, ka-koršna se s stabilizacijo ugotovi.
Zakon o Narodni banki zabranjuje novf zadolžitve države pri Narodni banki. Zato se razmerje med državo in Narodno banko bistveno ne iapremeni. To bi imelo za posledico, da bi se v finančnem in denarnem poslovanju v državi ničesar ne izprenienilo tudi papirnati denar se ne bo menjal.
Ati „Narodu" v cmravtfilo
Prosim, da mi ata Narod oprosti, da sem prosil za nedržavno službo. Saj sem bil trikrat na tem, da ga vprašam za svet, toda ata so vsakokrat spali in okoli vratu so imeli napi sano: »Ein alter Mann, nicht \vecken, lebens-gefahrlich, bitte sch6nk Naj bodo ata prepri čani, da bom zmerom v skrbi za njih zdravje — N. Velikonja.
V soboto gre nemški parlament naraien
v Berlin, 26. marca. (Tel. >Slov.) Prihod-njo soboto bo državni kancler na koncu seje predložil državnemu zboru dekret državnega predsednika o razpustu. Prej bo dr. Stresemann še enkrat v velikem govoru obrazložil svojo zunanjo politiko, v katerem bo negativni uspeh ženevske raaorožitvene konference označil kot neuspeh Društva narodov ter se izjavil za to, da napravi Nemčija primerne korake v Ženevi, da pred jesenskim plenarnim zasedanjem Društva narodov v razorožit-veuem vprašanju povzroči načelno odločitev. Nemški nacionalci hočejo pri tej priliki najostreje kritizirati zunanjo politiko vlade, ker so odločeni, da izvojujejo volivni boj na platformi zunanje politike, dasi so eno leto od govorno sodelovali.
v Berlin, 26. marca. (Tel. »Slov.«) Deželne vlade so bile že obveščene o tem, da se bodo volitve v državni zbor vršile 20. maja. Državna vlada jih je prosila, da izvršijo tehnične priprave za volitve.
UKRAJINCI SE BIJ NI,TO.
v Varšava, 2G. marca. (Tel. »Slov.«) Iz so. vjetske Ukrajine prihajajo vesti o šteWlniu aretacijah in dveh političnih usmrlitvau radi narodnoukrajinske propagande proti sovjel skemu režimu. Čuje se, da je bilo aretiranih 50 oseb, med njimi znani ukrajinski učenjaki. Obe usmrčeui osebi sta bili baje »"»'« člana ukrajinske socialne demokracija
\anfiavm*
„PAiTll.1 »
r^ffi .OTii.STiS..'*' .......""2*
imuMMi., .jaailtiB*'
»анимкШгмшв
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, pre-hladu kakov tudi gripi.
Panflavin pestile imajo proli vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstva
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se v vseh lekarnah.
□	Felberjev otok in mestna občina. V
nedeljski številki smo prinesli poročilo o Fel-berjevem otoku, ki ni bilo točno. Občina bo napravila še letos do junija novo dravsko kopališče. Prostor za to kopališče ji je ponudil dr. Schmiderer in se je občina glede cene že dogovorila in je občinski svet že tudi sklenil, da se sme od dr. Schmidererja posestvo kupiti. Ta sklep se še ni izvršil. Med tem so ponudili dediči pokojne gne. Popič mestni občini v nakup Felberjev otok. Ker bi tudi ta otok mogel priti v poštev za dravsko kopališče, se je občina spustila z njimi v razgovore, da bi na otoku postavila kopališče, ako bi občinski svet ta načrt odobril. Do kakih sklepov še ni prišlo, ker so cene za otok visoko pretirane. Mnogi člani občinskega sveta so sploh proti temu, da bi kopališče bilo na Fel-berjevem otoku, ker je otok od Maribora preveč oddaljen in ker bi bilo treba od kamniške strani na otok napraviti dolg most, ki bi stal stotisoče dinarjev. Schmidererjevo posestvo pa leži tako rekoč v mestu in naprava dolgega mosta sploh odpade. Za električno vodno napravo pa Felberjev otok sploh ne pride v poštev, ker so se strokovnjaki odločili za drug prostor, ki leži več sto metrov višje nad otokom. Ako sc občina v par dneh ne sporazume z lastniki otoka, potem se začne takoj z delom za dravsko kopališče na Schmidererjevem posestvu, kajti z delom se ne more dalje odlašati, ker mora novo kopališče biti pripravljeno že koncem majnika in je torej čas za to veliko napravo zelo kratek.
□	Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da naznanijo takoj vsa stanovanja, katera so pravomočno odpovedana v tajništvu društva hišnih posestnikov, Gregorčičeva ul. 8, da bo brez vsake ovire in brez. zamude mogoča pravočasna oddaja praznih stanovanj iskajo-čim najemnikom.
□	Avtobus promet v Mariboru. Vozni listki stare izdaje po dva dinarja (rdeči) izgube z današnjim dnem veljavo in se izdajajo sedaj samo za vožnje od 6—750 zjutraj po en dinar. Za vožnjo od 8 naprej se izdajajo vozni listki nove izdaje po en dva, tri, štiri, in pet dinarjev. Šoferji imajo nalog, da na listek zaznamenjujejo z modrim svinčnikom vstopno postajo, dan in čas vstopa, po dokončani vožnji pa naj potniki vrnejo listke šoferju.
Cel/e
£r Materinska proslava ▼ Celju. Kako popularna je po&tala Širokim plastem naroda materinska proslava, ki jo no praznik Marijinega oznanjenja prirejajo katoliške organizacije, je v nedeljo pokazala nabito polna dvorana Narodnega doma. Kljub temu, da se je istočasno vprizoril »Paeljoiu v mestnem gledališču, ki je bilo tudi skoro docela zasedeno, je biln dvorana v Narodnem domu skoro premajhna za pestro množico, ki je s pozornostjo sledila slavnostni akademiji. Otvoril je proslavo g. I. PerSuh s kratkim nagovorom, spominjajoč se zlasti beroizma katoliških inuter v tužni Mehiki. Predlagano protestno resolucijo so udeleženci sprejeli z velikim navdušenjem. Za tem je pevski zbor Kat. proevet. društva zapel Ferjančičevo »Rožic ne bom trgalac in Foersterjevo >Ave Marija- iz opere »Gorenjski slavčekc. Simbolična vaja >Za materjo t, ki jo je efektno izvajalo troje orlic ob spremljevanju moškega zbora, je napravila mogočen vtis in občinstvo kar ni nehalo ploskati. Glavno točko programa je izpolnila uprizoritev Meškove dramatizacije >Mati< po Andersenovi pravljici. Vobče je proslava napravila kar najlepši vtis.
•©• Sv. Jurij oh Tahorn. Prošlo nedeljo se je vršil v tuk. cerkveni dvorani javen politični shod Slovenske ljudske stranke, nn katerem sin ob občem odobravanju poročala gg. dr. V. Voršič in tajnik SLS I. Peršuh. Udeležba na shodu je prekašala skoro vse dosedanje strankine shode v Št. Juriju in je bila dvorana celo premaihnn, da bi zajela množico poslušalcev. Shoda se je udeležilo tudi lepo število nasprotnikov, ki so z vzorno mirnostjo sledili mislim poročevalcev. Senljurčani bodo vse storili, da zmaga v nedflljo dne 1. aprila pri občinskih volitvah načelo poštenja in vzajemnega sodelovanja vseh dobrih in katoliško-zavednih ljudi in bodo vrgli svoje kroglice v 1 ozir. 2. skrinjico.
.O- Ljudska knjižnica na Cankarjevi cesti 4 jo odprta vsak delavnik med 5. in 7. uro zvečer. Prijatelje lepe knjige vabimo, du se knjižnice živahno poslužujejo.
pripisati, da je bilo zanimanje za zborovanje in
za naš plemeniti sadjarski pokret nepričakovano živahno. Zborovanje sta otvorila in vodilu šolski upravitelj g. Jenko in župan g. Draksler. Okrajni kmet referent g. \Vernig je v daljšem predavanju razložil velik gospodarski in etični pomen sadjarskega pokreta. Sadjarstvo in vrtnarstvo stu spričo današnje gošpodarke krize poleg gozdarstva edini kmetijski panogi, ki obetata ostati v Sloveniji dobičkunosni. Ru/.en tega jc zgodnje navajunje k delu v sodnem vrtu tudi najboljše sredstvo, da se ticepi naši mladini veselje in ljubezen do domače frrude. Vnoštevu-joč velike gospodarske in moralične vrline sadjarskega pokreta se je včlanilo že pri ustanovnem zborovanju v podružnico 56 navdušenih sadjarjev in vrtnarjev. Za predsednika je bil izvoljen naš vueti sadjarski učitelj iu buditelj šolski upravitelj g. Jenko, za podpredsednika bič " " " - ' "
CJublfansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 8 »večer.
Torek, 27. marca: JULIJ CEZAR Dijaška predstava. Izven. Sreda. 28. marca: MLADOST. Red A Četrtek, 29. marca: Zaprto. Petek, 30. marca: MLADOST. Red I) Sobota, 81. marca: Zaprto.
OPEKA. Začetek ob pol 8 irečer.
Od 26. do 31. marca je opera zaprta radi gostovanja v Subotici in Belgradu.
Mariborsko gledališče
Torek, 27. marca ob 20. uri: URIL GROF CELJSKI.
Ab. A. Kuponi. Sreda, 28. marca ob 20. uri: ORLOV. Ab. D. Kuponi. Zadnjikrat.
Prireditve in društvene vesti
Ljubljana.
Slovensko kat. akad. starešinstvo priredi v fcetrtek dne Ш morca ob 8 zvečer predavanje v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. Predava predsednik obl. odbora g. dr. M. Natlačen »O naši oblastni politiki«:. Gg. starešine in akademiki vljudno vabljeni!
»Ljubljana* ima danes skupno pevsko vajo ob 8 zvečer. Padi vrhniškega koncerta udeležba slrogo bvezna.
* Framnsko predavanje. V torek 27. marea ob 9 zvečer predava g. profesor dr. Leben v Iranco-Bko-slovanskem klubu v Narodnem domu. Naslov predavanja: P. Morand, znameniti sodobni francoski pisatelj.
Opozarjamo na današnje predavanje ->Boji v visokem gorovju Julijskih Alp< Slovenskega planinskega društva v dvorani hotela Union ob osmih zvečer, ki bode golovo zanimivo. G. dr. Gvidon Мауег nam bode'pokazal v slikah kakšno težavne in naporno nalogo so v svetovni vojni Izvrševali turisli in kako velike važnosti je bilo to njihovo delo zn potek in odločilov bojrv. Alpinskl oddelek j c bil sestavile poleg znanih turistov samo i* naj-
g. Napret in za blagajnika g. župan Draksler. Novoustanovljeni sadjurski -najboljše gospodarske uspeli
Spori
Zagorje ob Savi
Ljudska stavbna zadruga je kupila nadur-hinski travnik ob Lampetovi cesti med vilo p;. Mečiloška in Kat. domom. Na njem bo s podporo oblastne skuoščinc zidala večdružinsko stanovanjsko poslooje. ki bo v pritličju imelo prostore za delavsko kuhinjo.
Stari trg pri Ložu. V vseh krajih od Rakeka do Starega trga je videli letos, da raste zanimanje za sndierejo. na pobeljenem drevju in pomlajevanju ter gnojenju. Največ zaslug zn lo ima Sol. uprav, v Grahovem g. Mercina. Nai bi poklicani (Občinski in sodni) uradi z odločnejšim nastopom pritisnili na škodljivce s-dnega drevja, ki krr.deio sadie in uničujem mladike, kar ubija dobro voljo sndierejeem! — Notranjski Kras izginja, ker ne'teti ljudje kopljejo kamenje z gramoz. Vendar naše cesto niso šo nič boljše! Gg. poslanci in vse pristojne oblasti, pridite nas pogledat. knkšna pota imnmo: spomnite sc, da se ceste posipljejo z gramozom, ne na z dolgovi cestnih odborov, iz katerih hočejo člani u'ti vzpričo nedo?lntnih sredstev in sploShegn zabavljanja. — V šoli Stari trg vrtita dve gs. učiteljici tečaj 7,n odrastla dekleta (šivanje, higijena, gospodinjstvo). Kdai bomo vsi razumeli, da bi mornli zn tnko veliko okolico in oddaljene kraje imeti vsako leto tečaj za kuhanje in gospodinjstvo? Kdai dobimo nove lične slovenske tnble s ltraievnlmi napisi?
Šoštanj. Tuk.ijSnii zelo delavni g. župnik Pavel Gril, znani požrtvovalni graditelj velikega društvenega doma Slomškov dom , ki je koinnj začel voditi preobsežno, nad 5000 duš broiečo župnijo Sv. Mihaela pri Šoštanju, je, zbil od prennpornega duSnopastirskega dela (18 razredov šole, 2 eltsku-rendo 1 Vi ure daleč), že v soboto resno obolel in ni mogel v nedeljo več vršiii službe božje. Vročina so mu stalno stopnjuje in bati se je nniresnejših kompltkncii. Gnal se je, dokler ga ni bolezen vrgla na bolniško posteljo. Priporoča se sobratom v me-mento.
Dol pri Hrastniku. Ustanovitev nove sadjarske in vrtnarske podružnice. Ob obilni udeležbi kmetovalcev in d-laveev-sad j.irjev iz celega okoliša se je vršil v nedeljo, dne 25 t. m ustanovni občni zbor sadjarske in vrtnarske podružnice. Nesebičnemu in zaledno idealnemu sodelovanju domačega dnhovništvn in ličiteljstva ■i. ljudstvom v vseh gospodarskih vprašanjih je
boljših vodnikov. (iosfwi predavatelj ima veliko zbirko slik Julijskih Alp in je zbral za to predavanje najzanimivejše. Predprodaju vstopnic v pisarni Slovenskega planinskega društva in na večer predavanja pri blagajni od 7. ura naprej.
Sadjarsko predavanje. Člani Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ljubljani se obveščajo, da se vrši v torek dne 27. marca sadjarsko predavanje in sicer ob 20 v šoli pri sv. Jakobu, ki bo kot nekak uvod za enodnevni tečaj za precepljevanje sadnega drevja, katerega priredi SNVD v Ljubljani, nato v četrtek dne 29. marca ob 8 zjutraj v prostorih Kmetijske družbe (glej Sadjarja in Vrtnarja št. 3). Prednva g. Fr. Kafol ;0 najlažjih načinih cepljenja na domačem vrtu. Člani in nečlani zlasti posestniki vrtov se vabijo k obilni udeležbi! —■ Tajnik.
Ostali kraji.
Bled. Prostovoljno gasilno društvo Mlino priredi na binkošlni ponedeljek dne 28. maja veliko tombolo. Dobitki v vrednosti 10.000 Din. Tudi novoustanovljena društvena godba na pihala bo imela isli dan svoj prvi koncert.
Ljutomer. Orlovski odsek v Ljutomeru priredi na cvetno nedeljo dne 1. aprila t. 1. tombolo s 250 krasnimi dobitki. Tombola se vrši ob 4 pop. v dvorftni >Katoliškega doma* v Ljutomeru.
Naše difaštvo
Na rednem občnem zboru J. a. k. d. »Krek' v Pragi dne 18. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor. Predsednik: Lazar Jože, c. phil.. podpreds. in blagajnik: Perll Eman. st. med., tajnik in knjižničar: Velker Hugo, st. med., revizorja: dr. Hribar France, Košir Vinko, st. ooop.
Cerkveni vestnlk
Kraljestvo božje, U. lelo, št. 3. Vsebina: Vstajenje v sSveti Rusiji*. — Katoličaustvo v Srbiji. — Katarina Rostopčin. — Vzhodnu cerkev. Kristjani bizantinskega obreda. — Slovanski cerkveni zbor v Lvovu. — Iz življenja: Župnik Aljaž na mednarodnem kongresu. — Razgled po katoliškem svetu. — Veeti s krščanskega Vzhoda. — Listnica uprave. — Glasnik. — Slike: Zasilna župna cerkev Device Marije v Belgradu. — škofje nn konferenci v Lvovu leta 1927.
P*oizsvedovanfa
Zatekel so je iirnosiv pes. Dobi se Trnovski pristan 8.
Športno prednvanje prof. dr. Sarabonn. Popularni športni predavatelj prof. dr. Sarabon je prevzel v ciklu predavanj, ki jih priredi ljubljanska športna podzveza, predavanje o temi: ^Olimpijska idejam, ki se vrši v torek 27. t. m. ob 20 v dvorani Kmetijske družbe na Turjaškem trgu 3. Predavanje je namenjeno vsem članom športnih klubov in tudi širši publiki. Vstop prost.
SK Judran. Danes zvečer ob 20 seja upravnega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
NOGOMET.
Jugoslavija : Madjarska 1: 2. Jugoslovanska in madjarska nogometna reprezentanca stu se srečali v nedeljo tretjič v Budimpešti. Prvo srečanje v Budimpešti je končalo lani /. rezultatom 5:0 za Madjarsko, v revanšu je zmagala v Zagrebu Jugoslavija s 5:1. Preteklo 'nedeljo v Budimpešti so zmagali zopet Madjari, vendar z zelo tesnim rezultutoni 2 : 1.
Igralo se je pred približno 15.000 gledalci. Prvi polčas je bila igra lepa in zanimiva. Madjari so bili večinoma nekoliko v premoči, vendar so prvi uspeh dosegli naši. Jugoslovanski vrutar ^iflis ter branilca Ivkovič—Beleslin so dolgo časa zadrževali napade madjarskeRa forwarda; preslabo podpirana od centerhalfa Podtija končno I nista mogla ubraniti, da so Madjari proli koncu J pivega polčasa popravili rezultat na 2 : t. V dru-1 gem polčasu igra ni bila več zanimiva. Poblika je prenesla zanimanje v prvi vrsti na radiote-legrafični opis posameznih faz tekme, ki jo je i Madjarska ob istem času igrala v Rimu proti italijanskemu moštvu. To je vplivalo tudi nu obe i moštvi tnko, dn je ostalo pri rezultatu 2:1, ki i ne izrazi dovolj razlike med obema moštvoma.
Naš teain je imel par slabih mest. Predvsem se jc ponesrečil poskus s centerhalfom Politi jem, slab je bil tudi srednji napndnlec Beeić. Slaba igra teli dveh igralcev nn najvažnejšfh mestih jc seveda neugodno vplivala nn igro celega moštva. Slabše kot navadno je bilo tudi I levo krilo Ciller, izvrstno igro pa so podali šiflis, Ivkovio, desno krilo Mnrjanovič ter stranka halfa Arscnijevič in Popovič.
Tekmo je vodil dunajski sodnik Prcssler v zadovoljstvo obeh moštev.
DOMAČE PRVENSTVENE TEKME.
četrto kolo prvenstvenih nogometnih tekem v Ljubljani je prineslo Iliriji in Hermesu vsakemu po dve nadaljnji točki. Prvenstvena tabe-. la kaže sedaj sledeče stanje: Ilirija 18 točk, Primorje 14, judrun 5, Hermes 4, Slovan 4, Slu-j vija 1. Nedeljski dve tekmi je zopet oviralo sla-! bo vreme; spolzka tla so provzročala posebne i težkoče tehnično slnbejšima moštvoma Slaviji in J Jadranu.
j V Mariboru je SSK Maribor utrdil svoj položaj na čelu prv. tabele z zmago nad Svobodo, Železničarji pa so postali nnjresnejši kandidat za tretje mesto v mariborskem prvenstvu s tem, da so nodvludali SK Ptuj. Rapid se hoče radi resnih incidentov, ki so se pripetili 18. t. m. povodom pokalne tekme Rapid : Maribor, odtegniti nadaljnim tekmam z SSK Mariborom. Ako ne bo spremenil svoje odločitve, je smatrati SSK Maribor že za prvaka mariborskega pod-zveznega okrožja.-V nasprotnem slučaju absol-virata navedena dva kluba prihodnjo nedeljo odločilno tekmo.
V naslednjem nekoliko poročila o posameznih tekmah: Ilirija : Jadran 19:1. Kompletna Ilirija je vzela srečanje z Jadranom takoj od kraja z resne strani. Z izjemo srednjega krilca De-k'eve, ki ie bil v začetku nekoliko poškodovan, ter par »kikserjeve branilca Verov.ška, je bila cnajstorica podzveznega prvaku v dobri formi. Zlusti napadalna vrsta se je pokazala z dobre strani, Jadranova obramba nikakor ni mogla zadržati sistematičnih, razantnih prodorov ter napadalne vrste ter je proti koncu igre popolnoma
MIE.O
klonila. 7 : 1 se je glasil izid ob polčasu, v drugi polovici je padlo še 12 golov. Jadran je zadel v začetku sezone na pretežke nasprotnike. Pričakovati je, da se bo to drugače borbeno in ain-bicijozno moštvo v prihodnjih tekmah proti lažjim protivnikom pokazalo v neprimerno boljši luči in da se bo skoro vigralo. Igro je vodil s. s. Derža j.
Hermes : Slavija 6 :1. Hermes je bil glede skupne igre in tehnike mnogo boljše moštvo. Zasluženo je dosegel že v prvem polčasu številko 4 :0, nato pa je po odmoru precej popustil. Slavija se je odslej branila z večjim uspehom, vzdržala je odprto igro in dosegla popolnoma zasluženo tudi svoj častni gol. Vodmntčani so se pokazali vztrajnejše od Hermesu. Tekmo je vodil g. Vodišek.
Maribor : Svoboda 6 : 0. Svoboda se je morala omejiti le na obrambo. Zanimiva tekma ravno ni bila, ker ie svoboda popolnoma resig-niralu in skušala Ie onemogočiti visok poraz. Sodnik g. Fischer je imel lahek posel.
Železničar : Ptuj 0:5. Železničarji so se rc-vanžirali Ptu ju zn svo j jesenski poraz 4 : 2. Vendar pu bi lahko Ptuj lažje odpravili, ako pa ne bi bili poncenjevali. Dočim je njihov napad dobro delovni in pri vsakem napadu ogrožal nu-sprotnikova vrata, so krilci in branilci igrali slabo. Vseh pet dobljenih goalov gre nn njihov rovaš. Ptujčani imajo talentiranega vratarja. Sodnik g. Nemec.
Maribor : Svoboda rez. 4 : t. Mariborova rezerva si je z lahkoto priborila dve točki v prvenstveni tekmi proti ^Svobodi.
Italija : Madjarska 4 : 3. V Rimu sta se srečali v nedeljo nogometni reprezentanci Italije in Madjarske. Igro je oviralo slabo vreme, navzlic temu pa je bila dobro obiskala, deloma tudi zato, ker se je pričakovalo, dn bo prisostvoval tekmi, ki je imela izrazito političen značaj, sum mussolini. Madjari so v prvi polovici igre vodili že 2:0, kasneje so prevladali domačini, ki so končno dosegli tudi zmago. Igro je vodil nemški sodnik Buuwens.
Prvenstvene tekme v Zagrebu. Odločilna prvenstv. tekma med Grndjanskim iu HASKom je privabila blizu 5000 gledalcev. Grndjnnski jc igrnl solidno, HAŠK nenavadno slabo. Zmaga je pripadla Grnrl jonskemu v razmerju 3 :0. Grnd-janski je po tej zmagi siguren letošnjega prvenstva zagrebške podzveze. Nadaljnja dva rezultata v L razredu sta: Concordia : Železničarji 3 : 1, Viktorija : Dcrby 4 : 2.
Medmestna tekma Belgrad : Subotica v Subotici je končala z 1 : 0 za Belgrad.
>Kdaj prideš?«
»Kadar bom hotela.«
»Dobro. Toda niti minute ne kasneje.<
IZKAZ
Izžrebanih številk II. stadionske loteri e
Žrebanje se jc vršilo v nedeljo, 25. marea v Ljubljani pod nazorstrom
Glavni dobitek »Vilo Stadione r vrednosti 160.000 Din je zadela srečka št. 47.333.
10 dobitkov v rrednosti po 4000 Din (šivalni stroji) so zadele srečke: 11.736, 21.681, 26.218, 36.145, 52.025, 58.720, 68.676, 72.267, 73.509, 74.623.
20 dobitkov v vrednosti po 2000 Din (kolesa) so zadele srečke: 6286. 7228, 10.856, 18.372, 22.984, 28.070, 35,258, 41.180, 44.831, 1.6.663, 50.191, 52.908. 54 880, 59.061, 63.041, 65.070, 68.681, 69.663, 69.777, 72.264.
10 dobitkov v vrednosti po 1000 Diu (nihalne ure) so zadele srečke: 20.892, 25.891), 41.667, 47.254, 57.954, 58.849. 61.14«. 62.529, 65.486, 66.980.
10 dobitkov v vrednosti po 500 Din (/.ep-П0 ure) so zadele srečke: 3388, 5804, 12.808, 12.914, 28.039, 38.030, 47.987, 56.23.1, 61,440. 66.П60.
20 dobitkov т vrednosti po 250 Din (razni predmeti) so zadele srečke: 353. 572, 842. Г»в03, 16.403. 18.612. 2L810, 24.115, 26.672, 26.542, 28.201, 29.424. 29.777, 81.485, 37.684, 49.143, 52.755, 64.031, 67.748, 73.279.
1928 ob 3 popoldne ? veliki dvorani >Uniona< zastopnika državne oblasti.
20 dobitkov r vrednosti po 200 Din (razni predmeti) so zadele srečke: 1400, 2770, 3119, 3575, 11.156, 23.569, 33.428, 40.969, 42.279, 42.511, 42.556, 47.731, 49.301, 50.702, 60.488, 61.109, 62.497, 63.665, 04,256, 65.707.
110 dobitkov v rrednosti pa 100 Din (razni predmeti) so zadele srečko: 451, 740, 874, 2272, 2660, 2738, 2892, 3164, 35u8, 3730, 3986, 4126, 4363, 5687, 5852. 6118. 6411, 7632. S805, 10.047, 11.970, 13.100, 13.751, 13.858. 15.353, 16.002, 16.641, 17.293, 17.335, 17.625, 18.120, 19.187, 19.240, 20.200, 20.921. 22.148, 24.089, 24.620, 25.337, 28.622, 28.905, 29.038, 20,437, 29.977, 30.103, 30.647. 31.207. 31.406, 32.167, 32.582, 32.626, 33.298, 33.497, 33.793. 33.93P, 34.395. 35.927. 36.070. 36.903. 37.199, 37.433, 37.607, 37.846, 39.171, 41.062, 41.440. 42.075, 42.713, 42.978, 44.354. 44.575, 45.082, 46.017, 46.767, 46.836, 46.909, 50.778, 52.886, 54.369. 54.499, 54.758, 54.972, 65.674. 56.314, 56.645. 56.700, 57.035, 58.427, 59.248. 59.292, 59.642. 60.609, 60.743, 61 268, 61.470, 62 037. 65.98F, 66.663, 66.914. 67.129. 67.599, 68.580. 70.419, 70.785, 72.880. 78.470, 73.633. 78.986. 74.308. 74.832.
Јш
t /
aj/e novega
KOLEDAR.
Torek, 27. marca. Janez Damaeoau, Ru-perl. — Jutri: Janez Kapistran.
Novosadska »Temenska napoved ia 27. marca: Oblačno. Nekoliko dežja na Primorju iu v sredini države. Brez dežja v severnih krajih ia aa vzhodu. Vetrovi l>odo postali sla-bejši. Temperatura se ho zvišala.
Dunajska vremenska napoved za 27. marec: Na Štajerskem in Koroškem oblačno s padavinami, drugod pa povečini oblačno in milo brez bistvenih padavin.
Vreme v Beigradn dne 26. marca: Ves čas košava. Temperatura se je znatno zvišala. Cel dan vedro iu solnčno.
ZGODOVINSKI DNEVI.
27. marca: 1905 se je ustanovilo Društvo slovenskih književnikov la časnikarjev. — •1883 se je v Ljubljani ustanovilo Društvo >Narodni dom«. — 1424 je umrl italijanski pesnik Giovani Sercanibi. — 1817 se je rodil l4>tanik Kari Wilhelm Naegeli. — 1845 se je rodil fizik Viljem Konrad Roentgeu (Roent-genovi žarki). — 1892 je umrl ameriški pesnik Walt Whitman. — 1804 je francoski senat ponudil Napoleonu Bonapartu cesarsko krono.
k Dobitki II. stadionske loterije se bodo delili od pondeijka 2. aprila do pondeljka
30.	aprila v Društveni nabavni zadrugi. Ljubljana, Ljudski dom I. nadstropje.
k Oblast prevzela kmetijske posle. Včeraj je ljubljanski oblastni odbor prevzel mlekarsko šolo v Škofji Loki. Prenos je izvršil načelnik ministrstva za kmetijstvo Stojanovič. Danes se izvrši prevzem kmetijske šole na Grmu.
k Ženske obrtne šole. Ljubljanski oblastni odbor je prevzel vodstvo nižjih nadaljevalnih ženskih obrtuih šol v oblasti. Istočasno tudi šolo v >Mladikk. Učiteljici Vera Humekova in Marija Mehle-Vrhovčeva sta z prvim aprilom stavljeni oblastnemu odboru na razpolago, drugo učno osobje pa oetaue v resoru prosvete, podrejeno pa je oblastnemu odboru. Ta novica tudi dokazuje, da je dr. Natlačen dal oblastni skupščini tozadevno pravilno informacijo iu je bila interpelacija dr. Puca le izraz strankarskega strahu.
k Umrla je v Celju g. Marija Drolc, roj. Luk mm, vdova po Božidarju Drolcu, organistu in posestniku pri Sv. Juriju ob Taboru, ki je umrl 19. jan. t. 1.
k Nenadoma je umrla v Gornjemgradu ga Ana dr. Konečnik, vdova po znanem in splošno priljubljenem zdravniku g. dr. Ko-nečniku. Rajna gospa si je ohranila kljub težkim življenjskim preizkušnjam živahno in veselo naravo, bila je izredno dobra in skrbua mati ter je kazala veliko ljubezen do siromakov. Zato jo je vsak, kdor jo je pozaal, spoštoval in ljubil, kar je pokazal tudi njen si' ■ vesen pogreb, ki je bil dne 22. marca. ri
k Kam izginejo kolki? Zadnji čas se dogajajo slučaji, da se izgube kolki, ki jih kdo priloži prošnjam na razne oblasti za rešitev. Izgube se na poti v Belgrad. Prav bi bilo, da bi se priglasili vsi tisti, ki morajo za rešitev prošenj še enkrat plačati kolkovino. Zadeva postane lahko zanimiva. Kdo je zakrivil, da so se kolki izgubili?
k Dve premeščenji. Iz Tešanovec (Slov. krajina) je premeščen v Pertočo za šolskega upravitelja nadučitelj Štefan Poredoe. Ker je posvetil vse svoje moči ljudski prosveti tudi izven šole je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. — Na lastno prošnjo je bil prestavljen tudi učitelj Dionizij Hari iz Dobrovnika v Vučjo gomilo.
■k. Spomenica občin Slovenske krajine.
Na prosvetno ministrstvo je bila poslana spomenica, v kateri občine Slovenske krajine prosijo, da se gimnazija v Murski Soboti ohrani in se izpopolni v osemrazredno. Spomenico je sestavil lokalni šolski odbor v M. Soboti, s podpisi pa jo je podprlo 163 občin — med temi so tudi obmejne madjarske občine razen dveh. Spomenica priča, kako zelo je na srcu slovenskemu in madjarskemu prebivalstvu Slovenske krajine obstoj popolne gimnazije v M. Soboti.
*	Nova telefonska postaja? Ob priliki postavitve telefonske in brzojavne postaje v Puconcih so se tudi vršila pogajanja, da se postavi telefonska postaja tudi v Predanov-cih. Ker so se pri tem pojavile neke manjše ovire, so se pogajanja ukinila. Upanje pa je, da se načrt pozneje vseeno Izvede.
*	Smrtna kosa. V Kranju je umrla gospa Ivana S a j o v i c roj. Bleiweis. Pokopali jo !>odo danes ob polpetih popoldne. V Draganu je umrla gospa Tinka Štetaničeva. soproga trgovca in gostilničarja. Stara je bila šele 25 let.
k Dvodnevni kletarski tečaj se vrši na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 30. in
31.	marca t. 1. (petek in sobota). Začetek vsak dan ob devetih zjutraj. Tečaja se lahko udeleže zanimanci obojega spola. Prijava z dopisnico zadostuje, ali pa tudi samo oeebna prijava prvega dne ob devetih. Siromašni udeleženci dobe denarne podpore za stroSke potovanja, nočpnja in prehrane v Mariboru. Siromainoet pa morajo dokazati s spričevalom
ubožnoeti pristojne občine, katero naj prineao s seboj. — Direktor Andrej Zmavc.
k Sprememba železniškega voznega reda.
Pričenši s 1. aprilom 1928 izostaneta na progi Velika Kaniža—Pragersko brzovlaka štev. 803 in 804; zato pa vozita s tem dnem na progi Velika Kaniža—Pragersko—Ljubljana— Trst nova brzovlaka štev. 801-501-602 in štev. 1101-502-802. Brzovlak štev. 801 odhaja iz Velike Kaniže ob 23.40 uri in prihaja v Pragersko ob 2.28 uri, odkoder odhaja ob 2.40 uri. V Ljubljano gl. kol. prihaja ob 5.14 uri in odhaja v Trst ob 5.20 uri, kamor prispe ob 9.30 uri. V obratni smeri pa odhaja vlak štev. 601 iz Trsta ob 20.45 uri in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 1.23 uri, odkoder odhaja ob 1.29 uri. V Pragersko prihaja ob 4. uri in odhaja v Veliko Kanižo ob 4.10 uri, kamor prispe oh 6.40 uri.
k Napad. V nedeljo so pripeljali v mariborsko bolnico 21 letnega viničarja Antona Legata iz Frama. Legata so nezuani zločinci na cesti napadli in ustrelili v glavo. Legatovo stanje je brezupno.
k Tečaj za preeepljanje sadnega drevja. Ljubljanska kmetijska podružnica priredi sporazumno s podružnico sadj. in vrt. društva v četrtek, dne 29. marca ob 8 dopoldne celodneven tečaj za precepljavanje sadnega drevja. Oni, ki se žele tečaja udeležiti, naj se zberejo ob 8 v prostorih Kmetijske družbe na Marksoveni trgu v Ljubljani.
k Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za izdelavo notranjih del v zgradbi ministrstva za poljedelstvo in vode, ter šume in rude v Belgradu, ki se vrši dne 18. aprila t. 1. v računskem oddelku ministrstva za gradbe v Belgradu. Predračunska svota znaša 7,237.458.90 dinarjev. Natančnejši pogoji o tej licitaciji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg št. l-II.
Pomladantke o<ašce
moderne, v krasni izvršitvi, najlepših modnih vzorcev, boste kupili pri tvrdki
FRAN LUKIČ, Stritarjeva ul. 9.
k Sezijske bolezni. Prehod zime v pomladanski čas je združen z marsikatero opas-uostjo za naše zdravje. Ostri vetrovi dražijo sluznico nosa iu ust iu nagle spremembe v temperaturi vplivajo na telo tako, da je prehlad kaj lahko mogoč. Vsako leto isto: nahod, hripavost, l>olečine pri dihanju, trganje itd. Kako si naj pomagamo? Sicer imamo' celo vrsto domačih zdravil: lipov čaj, med i. dr., ki pa pomagajo le površno. Treba je bolj zanesljivih zdravil. Najbolj zanesljiv pri vsakem prehladu je staro znani Aspirin »Вауегс, katerega učinkovitost se je v zadnjih desetletjih vedno in vedno izkazala. Lahko se reče, da si še nobeno sredstvo ui pridobilo s tako pravico ime ljudskega zdravila kot Aspirin, katerega naj vzame vsakdo, kdor se prehladi. k Desinfieiraj s Sanitoloml k Pri pokvarjenem želodcu, motenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josek-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti strokovni zdravaiki izpričujejo, da se »F r a n z- Jos e fcvoda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah.
Cfublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: P i c c o ! i na Dunajski cesti in B a k a r č i č na Sv. Jakoba trgu.
* * *
0 Poštna hranilnica. V počaščenje pokojnega ministra g. Kociča podružnica tukajšnje poštne hranilnice v torek 27. t. m. med 9 in 10 predpoldnc po naredbi generalne direkcije nc bo poslovala.
O Poroka. Včeraj ob pol 8 zvečer se j« v trnovski cerkvi poročil šolski upravitelj v Čatrežih pri St. Jerneju g. Cene Požar z gno. Ivanko S t r b e k , koneervatoristko iz ugledne sodražiške družine.
0 Umrla je v starosti 73 let gospa Antonija Sodnik r. Zelen. Pogreb bo danes ob štirih popoldne. — Včeraj je umrla gna. Ljudmila Gabršck, učiteljica v Mostah. Oblaki nad Koroško.
0 Butare, oljke ... Radostne oznanje-valke pomladi in človeškega prebujenja so te oljke in butarice. Na trudnega Ljubljančana, ki nameri svoj korak tja k frančiškanskemu mostu, napravijo v teh sivih deževnih dneh naravnost prijeten vtis. Cela razstava jih je tam in slikovite so, bolj kot vsaka preproga. Vsaka butarica, iz bršljana, zimzelena in pobarvanih obljancev narejena, priča o izredni ljubezni in spretnosti, katero je imel preprost kmečki fant, ko jo je pletel. Bolj gosposke so oljke in manj slikovite. Simbol svečanosti cvetne nedelje so. Prodajajo jih dame raznih dobrodelnih društev. Po njih segajo starejši ljudje, dočim imajo otroci še vedno rajši pisane butarice.
O Predavanje o Indiji. Sinoči je pred mnogobrojnim občinstvom imel v kazinski dvorani zelo uspelo predavanje o življenju v Indiji Mr. Šoran Singa ter nam pokazal obenem tudi izredno zanimivo zbirko indijskih slik. Obširnejše poročilo prinesemo jutri. Zaenkrat opozarjamo p. n. občinstvo, da bo navedeni predavatelj govoril danes, v torek, ob 5 popoldne na univerzi o znanih indijskih voditeljih Ghandiju in Tagoreju.
O Stanovanja v novi palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti bodo koncem julijt) t. 1. dograjena in se bodo stranke vselile 1. avgusta t. 1. — Prijave za stanovanja in lokale sprejema do 31. t. m. Pokojninski zavod, Gledališka ul. 8-IV nadstr., kjer so razpoloženi načrti.
© Prebrisana goljufica. Pri gospej Franji B. na Dolenjski cesti se je pojavila predvčerajšnjim neka mlajša ženska in se predstavila za Rozalijo, zaročenko njenega brata. Na dolgo in široko je pripovedovala o bratovi skrajni zadregi in jo končno prosila za posojilo 100 Din. Gospa je verjela in ji je dala zahtevani denar. Goljufica je nato odšla in si pri sestri gospe B. izposodila dežnik, vreden 100 Din, pod isto pretvezo, da je zaročenka njenega brata. Seveda presenečeni brat ni kasneje nič vedel o kaki svoji zaročenki, ki je pripovedovala pri njegovih sorodnikih razne izmišljene storije o njem. Ni izključeno, da je neznana sleparka izvršila še več takih goljufij.
O Pretep na Vodovodni cesti. V nedeljo zvečer je bilo v Ljubljani po raznih lokalih zelo nemirno in je na mnogih krajih prišlo do incidentov. Največji hrup je bil gotovo v neki gostilni na Vodovodni cesti, kjer je zopet enkrat zažarela stara, dasi že pozabljena mržnja med fanti iz Spodnje Šiške in onimi iz severnega dela mesta. V omenjeni gostilni so fantje trčili skupaj in kmalu je prišlo do izzivanja, prepira in pretepa. Siškarji, ki niso bili manj vinjeni kot pristni Ljubljančani, so v prepiru z nožem osuvali 19 letnega elektromonterja Josipa Fickerja in mu prizadejali dve večji rani na plečih in na desni roki. Fickerja so prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. Ko so hoteli stražniki, trije po številu, srborite fante aretirati, so ti pobegnili, vendar pa so jih v ponedeljek dopoldne prijeli in zaslišali. Fantje vale krivdo za poškodbo drug na drugega in tudi na Fickerja samega, češ, da je našel, kar je iskal.
11Г
oblačil lastnega izdelka nudi tur ka JOS. ROJINH, UubHana
O Stoječe ure pri F. Čuden, Prešernova 1
O Največjo izbero ženskih barvastih čevljev ter otroških in moških po starih cenah dobite v trgovini 2 i b e r t, Prešernova ulica.
O Lokal se odda takoj v novi mestni hiši na Ahacljevi cesti št. 10. Informacije daje mestni gospodarski urad.
O Mladenič, bivši trgovski pomočnik, ki trpi na sušenju hrbtenice, živi v veliki bedi. Prosimo usmiljena srca za kak dar, posebno obleke! Sprejema uprava »Slovenca<-.
Neomejena varnost!
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI
Knafljeva ulica it. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820)
zdaf last Ljubljanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom štatula na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1027 je znašalo okroglo Din 50,000.000'—,
Ako pricneš
dan z jakim izmikanjem ust z ODOL-om, si ga pričel dobro! Ta čudotvorna ustna voda odstrani vso nesnago iz ust in nudi popolno varnost pred bakterijami, ki so v stanu uničiti tvoje zobovje. Po izplak-njenju ust z ODOL-om postanejo čista in zdrava. Uničene so vse nevarne zahrbtne klice, sovražniki zob, ki močno in slabo uplivajo na prebavo
Izmivaj usta m snaži zobe z ODOL-om predno ležeš k počitku. Tvoja usta in tvoje zobovje je zavarovano pred nevarnimi klicami, katere bi ponoči drugače nemoteno uničevale tvoje zobovje.
Odol se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah m brivnicah.
Delavstvu in nameščencem LjubHane!
Zavedajoč se današnjega neugodnega položaja delovnega stanu, ki ni nič manj ne ugoden v Ljubljaui kot izven našega mesta-je sklenila centrala kršč. strokovnih organizacij, Jugoslovanska strokovna zveza, da razširi svojo organizacijo v Ljubljaui še med onimi sloji, ki stoje še danes izveo njenega strokovnega gibanja. V tem znamenju se je vršil pred desetimi dnevi občni zbor ljubljanske skupine JSZ, ki tvori po svojem pomenu mejnik med prošlostjo in prihodnjostjo.
Kakšno je naše hotenje? Hočemo, da je vsak član delovnega sloja, pa naj dela več ali manj ročno ali duševno, zaveden delavec, ki bo poznal svoje stališče v družbi, da bo znal ceniti in izrabiti svojo moč, ki jo ima v skupnosti in da bo poznal svoje pravice in dolžnosti. In ravno to nam da strokovna organizacija. Ona zbira in kaže pota, ter daje sredstva za zboljšanje materijalnega položaja. V organizaciji dobi član pomoč, ko mu je najbolj potrebna, ko ga vrže kapitalist iz službe, ali mu hoče pritrgati pri mezdi; ona razmotriva delavski položaj in posreduje delavcu kruh. Izdajalec delavskih pravic je oni delavec, ki stoji izven kroga delavskih bojevnikov, sam ne pripomore prav nič, kvečjemu da zabavlja; pač pa %na koristi od akcije onih, ki se žrtvujejo za skupnost. Naša organizacija je krščanska, to se pravi, hoče delati na podlagi onih idej, ki jih je oznanil svetu Krist in to požrtvovalno ter smotreno. Zato vabimo v našo skupino vse, ki priznavajo krščanski svetovni nazor.
Delavcil V strokovno organizacijo!
Nameščenci! Pridite! Delajmo združeni, gradimo in ne razdirajmo enotnih vrst!
Naš organizacijski list je »Pravica«!
Kdor se želi organizirati, lahko to stori vsak večer od 6 do 7 na Starem trgu št. 2, 1. uadstropje.	Odbor.
Afaršbor
□	Prosvetni večer priredi mariborske
Prosvetna zveza v četrtek, 29. marca ob 2(1 v dvorani Zadružne banke. Predaval bo g Šedivy o Podkarpatski Rusiji. — Predavanje bodo pojasnjevale prekrasne izvirne skioptič-ne slike.
□	Petdesetletnica kn. šk. dijaškega semenišča v Mariboru. Mariborsko dijaško semenišče obhaja letos svojo petdesetletnico. Poslopje je bilo pozidano v jeseni leta 1877 zavod pa je bil slovesno otvorjen spomladi 1. 1878. Zadnjo nedeljo se je vršila proslava te obletnice na slovesen način. Zjutraj je imel presvetli škof dr. A. Karlin v semeniški kapeli sv. mašo in sprejem v semeniško dijaško kongrcgacijo. Popoldne ob 5 pa so priredili gojenci slovesno akademijo z izbranim programom. Pevske točke je naštudiral in vodil g. prof. H. Druzovič, učitelj petja in glasbe v zavodu. Izmed drugih točk bi bilo omeniti, da je govoril osmošolec Jožef Oreš-nik o zgodovini zavoda, višjcšolci pa so lepo podali iz češčine prestavljeno zgodovinsko sliko: Slovo sv. Cirila. Sploh so bile vse točke izborno podane in so napravile na vse navzoče globok vtis. — Akademijo so posedli: presvetli g. škof, stolni prošt. dr. Matek, prelat dr. Tomažič, prosvetni inšpektor dr. Kotnik, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, stolni kapitelj, mariborska duhovščina, msgr. Janez Vreže, ki je eden izmed prvih gojencev zavoda, ter številni zastopniki staršev. — Dijaškemu semenišču želimo ob njegovi 50 letnici novega razmaha in razvoia ter obilo božjega bladosloval
Naduha

..Action Francaise"
Kakor znano, je Pij XI. obsodil »Action fiao^vse« (AF/. Cerkev je odklonila gibanje, od katerega je marsikdo pričakoval velikdi uspehov in ustvaritve ter utrditve novih vrednot. Slišalo so se o tem različna mnenja, našo slovensko juv-nnst je o vsej akciji informiral uuiv. prof. dr. h a b i j a n v lanskem »Času«. Ni munjkulo seveda očitkov, da je »Cerkev zopet enkrat pokazala svojo reakcionarnost«, češ da ubija vedno iu povsod vsak poskus, ustvariti kulturne vrednote. AF je bila mnogoobetujoč val kulturnega iu političnega življenja; h gibanju so se s ponorom prištevali nu joclličnejsi moderni francoski duhovi, — in zopet jc »zamahnila cerkev s kruto roko po nebogljeni uiludi cvetki življenja.« Značilno je bilo, da so pripaduli AF tudi zavedni katoličani, da, celo duhovniki.
Kako naj si torej raztolinačimo korak Cerkve? Ali gre res za neupravičeno obsodbo, ali pa tiče morda za vsem še drugi razlogi? Izkazati se da, da je korak Cerkve bil popolnoma upravičen. AF je bila obsojena zato, ker vse-
buje v jedru misli in ideje, ki so popolnoma nc-krščans nikakor cerkve.
led
krščanske, resnični — pravi duh tega gibanja nikakor ni v skladu s tradicijami katoliške
AF je nastala že leta 1889., in sicer je bilo to gibanje prvotno politično usmerjeno. Z ustavno obliko republike niso bili zadovoljni rojulisti. ki so na vse pretege stremeli za tem, du bi obnovili monarhijo. O kraljevini Francoski su sanjali ti krogi ter pričakovali od Francije najslavnejših činov. V to gibanje, ki jc bilo predvsem politično in napram kateremu je Cerkev bila indiferentna, kajti Cerkev dopušča katerokoli ustavno obliko, le da odgovarja božjim in etičnim zukonom, so prišli polagoma dubovi-ideologi, ki so vsemu pokretu dali čisto novo lice. Zanesli so v pokret brezoersko, pogonsko filozofijo, ki stavi politiko nad vse norme: v politiki je dovoljeno vsako sredstvo. V zasledovanju |4>litičnih ciljev trebu izločiti vest, ljubezen do bližnjega, viteštvo, sploh vse. kar nas more ovijati. Dobrobit uuroda, — in tu je mišljena francoska nacija in francosku država, — gre nad vse. Pretirani nacionalizem je posledica tega nazora: pravtuko sledi nujno iz njega zavrnitev demokratične ideje, zavrnitev zveze narodov in mednarodnega prava. »Politika nad vse!« — to je geslo, ki vodi to strujo. Glavni ideolog tega gibanja je postal Charles Maurras, jioleg njega so znani šc .1. Bainville in l^eon Daudet.
Filozofija teh mož je nekršoanska. Država je zemeljski bog iu končno smoter človeštva. Svojo moč uveljuvlja država absolutistično, slič-iio kot rimsko cesarstvo. Državljani se dele v dve grupi: v »instinktivne« in »klasično kulti-virane«. Prvi odgovurjajo »rimskim sužnjem«, drugi »patricijem«. Instinktivni so za to, da služijo klasično kultiviranim. Žc po naruvi, pravi Nlaurrus, ločimo močnejše od slnbejših. močnejši se uveljavijo nad šibkejšimi. Kdor bi hotel "tlteje^sloje dvigniti, bi preobrnil prirodni red. iJižava tega ne sme trpeti, paziti mora, da se ,MU5tinktiVi)i ne jiov/.pnojo do mesta kultivironih. Država pri tem lahko jiorablja tudi nusilnu sredstva, če treba železo, bič, prisilno delavnico, tudi meč. To so zununjn sredstvu. A država ima na tazpolago tudi še notranja prisilna sredstva: da duše in vest zasužnji z religijo (!), ki mora biti |)opolnoma v službi države.
Po tem nauku žive nižji za višje sloje, višji sloji za elito, ki vse odloča, u ta elita živi zu narod in narodi žive zopet zu elito med njimi — in to je baš francosku nacija. Po Maurrasju ni naroda, ki bi Francijo po katerikoli svoj| popolnosti prekašal. Vse nacije naj bi služile Franciji, in če tega ne store prostovoljno, jih treba v to prisiliti: »Kajti prirodna morala oznanja le imo čednost, namreč moč. silo!«
Maurras hoče, naj bi religija držala v oblasti nižje sloje. Za ta smoter se mu zdi najpri-pravnejša katoliško cerkev. A pri tem ne misli katoliške cerkve, kakor obstoja danes cerkev. Niaurras misli cerkev bre/ Kristusa. Maurras rabi »oltarje in svečenike, da umse potolažijo, pomirijo in vzpodbujajo«. Dobesedno pravi takole: >Religija pa, ki pride zu nas vpoštev, je katoliška cerkev, kajti le-ta je religija naše slavne tradicije, njene zasluge za zgraditev Francije so neminljive, v njenem naročju sem preživel svo-
jo mladost... Onu suma pride vpoštev, ker je religija reda, rešiteljica in nositeljica rimske civilizacije in_ pogonskega naturalizma, največja iu najmočnejša organizacija na svetu, brez katere ni mogoč napredek.« Religija naj bi postala dekla države. Maurras nima čuta in ziuisla zu snmovrcdnost religije, njene transcendentne vrednote, njeno posredovanje odrešenja so mu tuji pojavi. Kako misli o Kristusu, najbolje izpričujejo njegove izjave, ko govori o »hebrejskem Kristu,« »Kristusu evangelijev štirih obskurnili Judov«. Naravnost blasfemično hoče potegniti Kristusa v svoje nacionalistično poganstvo: »Rim, Rim, božanski Rini Marija in Julija, je premagal Galilejea, sleparja in anarhista iz Nazaretn. S spoštovanjem se klanjam pred tem katolicizmom brez Kristusa, jaz, neverni katolik!« V iej cerkvi bo živela elita« francoskega naroda. V njej bo vladala zdrava človeška jiomet klasikov in njihova heleno-latinska tradicija.«
Nič čuda torej, če je Rim obsodil AF. njene knjige in njene voditelje, ter pripadnike te struje.
Ostane še vprašanje, kako je bilo možno, da so AF pripadali -zavedni katoliki, med njimi celo nekateri visoki cerkveni dostojanstveniki. Stvar je razumljiva, če pomislimo, da je AF bila prvotno politična struia, ki je stremela za obnovo francoskega kraljestva. Tisti katoliki, ki so bili mnenja, da zavisi bodočnost Francije od tega, so pristali na AF, ker je imela v programu obnovo kraljestva. V AF so videli rovali-stično stranko, ne pa toliko filozofske in kulturne ideologije, ki je bila po svojem pravem duhu poganska. V političnih in gospodarskih ozi-rili so imeli katoliki vedno svobodne roke, da so se lahko družili v tem pogledu celo z neka-toliki. Nikakor pu Cerkev ne more dopustiti, da bi katoliki pristali uu ideologijo, filozofijo in kulfnrni program, ki je v svojem bistvu poganski in protikrščunski, da, ce.lo proti zdravi pameti in naravni etiki. V tem pogledu je Cerkev na-pravila odločne korake in ji moramo z mirno vestjo pritrditi.
Kn jigo iu revije
Nona Mucterlinekooa knjigo. V založbi 1'ugene Fasiinelle v Parizii je pravkar izšla nova Maeterlinckova knjiga l.u vie de 1'espace«, ki obsega naslednja poglavja: četrto dimenzija, kultura sanj. izolacija človeka, igre o prostoru in času, Bog.
Bolgarski časopis o naši glasbi. Prof. glasbe Boris Gajdaron v Lomu na Bolgarskem izdaja ofj 1. 1924. dalje serijo glasbenih zvezkov pod naslovom •Junnšeski Drugurjc, katerih namen jc, posredovati bolgarskim šolskim in privatnim /borom najboljšo dela evrojiske zborne glasbe. Naslednja '». štev-, bo posvečena jugoslovunski /borni glasbi. Urejena bo v sporazumu s Fr. Si-dekom, urednikom >Jugoslayenskog muzičara« v Zagrebu. Obsegala bo med drugimi dela Širole, Gotovoa. Adamiča, Mano ilovica, Lhotke, Lajoni-ea i. dr.
'/.brmn spisi Maksinta Gorke§a. Moskovska državna založbo bo izdalu Zbrmic spise Maksima Gorkega, ki so preračunani na 20 zvezkov. Poleg te izhaja tudi nemška izdaja njegovih zbranih spisov v Berlinu (Malik-Verlagj. Sedaj izide 13. zv. te izdaje, ki obsega pisateljeve spomine nn Tolstega, Čeliooa, Bloka. I.enina i. dr., in dodatni zvezek z beografijo Gorkega od IIje Gruz-deoa.
Veliki staroslooenski besednjak. Staroslo-venski besednjak, na knterem je delal pokojni prof. Vondrak. urejuje sedaj prof. Miloš IVein-gasl. Za to delo bo treba še kakih 10 let. Iz besednjaka bodo izločene vse one besede, ki so na Češkoslovaškem nastale jio 11. stol. Teksti primerov bodo prevedeni na latinski in grški jezik, tolmač besed pa bo v češkem in nemškem jeziku. Besednjak bo imel ok 1200 strani dvo-stolpnega tiska.
*Hroatska Narodna Pjesmat. Izšel je 18. zvezek klimatske Narodne Pjesmeki obsega 7 harmouizacij narodnih pesmi см I Rudolfu Matza za ženske zbore. To je prvi zvezek pesmi, uglasbenih za Iroglasni ženski /.bor. »Hrvatska Narodna Pjesma' izhaja mesečno. Naročnino znaša 150 Din, poedini zv. |ia stane 20 Din. Urednik je Rudolf Mat/., ravnatelj prof. Izidor Škorjač, /agreb, Zrinjski trg 12.
Vsem našim ljudem
priporočamo ze Velikonoč. praznike nakup
„DOP.O" Мши
ki so priznano najboljši in najtrpežnejši izdelek. — Poseben velikonočen popust.
Trgovina »DOKO« Ivan čarman
Prešernovo ulica št. 9, dvorišče.
Ker sem otvoril nn Bledu v vže vpeljanem lokalu, vila Kadoslava
19I1Š.
se cenjenemu občinstvu na jtopleje priporoča za obileii obisk
Tomo Svetina.
Klanjajoč se sklepom božje Previdnosti, nam nepojmljivim, javljamo pre-žnlostno vest, da je nocoj umrla v celjski bolnišnici gospa
Mina Drolc
roi. Lukman
Previdcno s sv. zakramenti jo je Bog poklical k sebi dva meseca za njenim možem.
Ura pogreba sc bo naznanila jutri.
Sv. Jurij ob Taboru - Ljubljana, dne
26. marca 1928.
Minka in Vera, hčerki. Franc in Roza Lukman, starši. - Proi. dr. F. Lukman in Zofija GolavSck roj. Lukman, brat in sestra. • Mihael Drolc, tast. - Jože Golavšek, svak.
Globoko potrti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nam je umrla danes naša predobra mati, gospa
Antonija Sodnih rot. МСИ
v 73. letu starosti.
Pogreb se vrši dne 27. marca t. 1. ob 4. uri pop z Mestnega trga štev. 24.
Liubljana, dne 25. marca 1928. Marija, hči, Alojz, Anton, 3osip, Rudolf, sinovi.

V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša preljuba in predobra soproga, mamica, hči, sestra, gospa
Zmagica Oberman roj. Zagorfan
danes ob 20. uri previdena s sv. zakramenti prerano v 37. letu svojega življenja po dolgi in težki bolezni vdano izdihnila svojo preblago dušo.
Pogreb nepozabljive pokojnice se bo vršil v četrtek 22. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Tešnju.
Tešanj, dne 20. marca 1928.
Dr. Nlko Oberman, odvetnik v Tešnju, soprog. Marka. Mojmir, otroka. Franjo Zagona , poštar v p. v Cerknici, oče. Antonija Zagorian, mati. Mira Majcen v Celju, Stana Zagorjan, pošt. čin. v Ljubljani, sestri. Dušan Zasor.an, žel. čin. na Rakeku, brat.
Sir H. Rider Haggard:
Kieopatra, egiptovska kral'ica
Poleg tega pa sem spletal druge mreže. Slovel sem po vsem Egiptu; moj sloves se je bil tekom dolgih let, ko sem bival v mestu Tape, razširil po vsej deželi. Zavoljo tega je prišlo k meni mnogo odličnih in uglednih ljudi, deloma zavoljo svojega zdravja deloma pa zavoljo tega, kor je bilo znano, da sem imel veliko besedo pri Antoniju in Kleopatri. Na vse te ljudi sem vplival z dvoumnimi besedami in izpodko-paval njihovo udanost in zvestobo, dosegel sem, da jih je mnogo odpadlo, a vendar nobeden izmed njih ni hotel raztrositi okoli, kaj sem bil rekel. Kieopatra me je tudi poslala v Memfis, da naj bi pregovoril duhovne Ln glavarje, da naj zbirajo v Gorenji deželi vojake za obrambo Aleksandrije. Podal sem se na pot in se razgovarjal z duhovni tako dvoumno in tako razumno, da so bili prepričani, da sem eden onih, ki so vpeljani v globlje tajnosti. Nikdo pa seveda ni vedel, kako sem jaz, zdravnik Olimp, prišel do tega, da sem bil vpeljan vanje. Pozneje so me skrivši prišli obiskat in tedaj sem jim podal sveto znamenje bratov-stva in jih pozval, da naj me nc vprašujejo, kdo da sem, ampak da naj ne pošljejo Kleopatri pomoči. Boljše je, sein jim rekel, da naj sklenejo mir s Cezarjem. ker se bo samo s Cezarjevo močjo čaščenje bogov moglo zdržati v Khemu. Vprašali so še svetega bika Apisa za svet in javno obljubili, da bodo Kleopatri pomagali, skrivaj pa so poslali poslance do Cezarja.
Tako se je toraj zgodilo, da je dal Egipt le malo »omoči svoji obsovraženi macedonski kraljici. Iz emfisa sem se nato vrnil zopet v Aleksandrijo, kjer n podal ugodno poročilo, potem pa nadaljeval svoje •ivuo delo. Aleksandrijčaiiov v resnici ni bilo lahko
pc M
zdramiti pokonci; oni so, kakor pravijo na trgu: Osel pogleda svoj tovor, a je slep za gospodarja. Kieopatra jih je tako dolgo tlačila in zatirala, da so jim naposled bili Rimljani kakor dobrodošel prijatelj.
Tako je mineval čas in vsako noč je Kieopatra imela manj prijateljev kot prejšnjo noč; v slabih časih prijatelji beže kakor lastovke pred mrazom. Vseeno ni hotela pustiti Antonija ki ga je ljubila, dasi ji je Cezar, kakor mi je bilo znano, po svojem osvobojencu Tireju obljubil, da pusti njej in njenim olrokom njene pokrajine, samo ako umori Antonija ali ga mu zvezanega izroči. V to pa njeno žensko srce ni hotelo privoliti — imela je res še srce — povrh tega pa smo ji tudi mi odsvetovali; morali smo ga obdržati pri njej, dn ne bi Kieopatra, če bi Antonij pobegnil ali bil umorjen, prenesla ves vihar in na koncu vseeno ostala kraljica Egipia. To mi je bilo zelo žal, kajti Antonij je bil vzlic svoji slabosti še vedno velik in vrl človek; povrh tega sem po svojem srcu dobro vedel, kakšno je bilo njegovo gorje. Ali si nisva bila docela enaka po bednosti in propadlosti? Ali ni naju ista ženska oropala in nama vzela deželo, prijatelje, čast? Ampak v politiki ni mesta za sočutje in usmiljenje in meni tudi ni bilo mogoče, da bi krenil s pota, po katerem mi je bilo usojeno, da moram hoditi. Cezar se je bližal; Peluzij je padel; konec je bil blizu. Karmion je prinesla vest o teh dogodkih kraljici in Antoniju, ko sta spala v vročini dneva, in jaz sem prišel ž njo.
Zbudite sek je zavpila. Zbudite se! Sedaj ni čns, da bi spali! Scleuk je predal Peluzij Cezarju, ki koraka naravnost proti Aleksandrijil«
Antonij je zaklel, skočil pokonci in zgrabil Kle-opatro za roko.
•Ti si me izdala — pri bogovih prisegam! Sedaj prejmeS plačilo za lo! In pograbil je svoj meč ter ga izdrl iz nožnice.
rUslavi svojo roko, Antonij!« je zavpila. 5To jc
laž — jaz ne vem ničesar o tem!« In skočila je k njemu, se mu obesila okoli vratu in se zjokala. -»Ničesar ne vem o tem, gospod. Vzemi Seleukovo ženo j in njegove majhne otroke, ki so v mojem varstvu, pa se maščuj! 0, Antonij, Antonij! Zakai dvomiš nad menoj?«
Nato je Antonij vrgel meč na mramornata tla. se vrgel na ležišče, skril svoj obraz in ječal in stokal od bridkosti.
Karmion pa se je nasmehnila; ona sama je namreč bila skrivaj poslala prijatelja do Selenka in mu svetovala, da naj sc takoj poda, češ, da se v Aleksan-driji itak ne bo vršil noben boj. Kieopatra je še taisto noč vzela vso svojo ogromno zalogo biserov in smaragdov — one, ki so ji bili preostali iz zaklada faraona Menkaure — vse svoje bogastvo zlata, ebeno-vine, slonove kosti in cinobra, ki je vse tvorilo neprecenljivi zaklad, in ga nesla v mavzolej iz granita, katerega je bila po egiptovski šegi zgradila na hribu, ki leži blizu templja svete Izide. Vse to bogastvo je nagromadila na podlago iz lanu, da bi jo lahko zažgala in da bi lako vse poginilo v plamenu in uteklo lakomnosti in pohlepnosti Oktavijana, ki je tolikanj ljubil denar. Odslej je tudi spala v tej grobnici, ločena od Antonija, podnevi pa ga je obiskala v ki-aljevi palači.
Nekoliko pozneje pa, ko je bil Cezar z vso svojo veliko vojsko žc prekoračil Kanopsko ustje Nila in se močno približal Aleksandri ji, sem prišel v palačo, kamor me je bila Kieopatra pozvala. Našel sem jo v alabaslrski dvorani oblečeno v kraljevska oblačila in •r. divje žarečimi očmi; pri njej ste bili Iras in Karmion, pred njo pa telesna straža, tu pa tam so na mramornatih tleli ležala trupla mrtvih, med njimi je bil človek, ki ie še umiral.
»Pozdravljen, Olimp!« je zaklicala. »Tu imamo prizor, ki razveseli srce zdravnika — liudie, ki eo mrtvi, in ljudje, ki so bolni na amrtk
=111=
ra л
N
e
< 2 s
IžE ? °
'3' 5"
a	>	£
=	v.	c
C	2	>
N'	P
fe:	«
v	T	-s.
?	a.
н	»	tO
L. c	z
P '/4	•	_
' 8
N	C
-T	w
iT P 15 I
<S "' s S. o S
2 o
o •—
S« 8 5
C
sr
o 5
CD
S ®
S* c.
os i
to
c s.
O p
» ? S
o 3»
1 Ž Pr
ffi " N
i i J J %. o
m r t' cm 5. s »»
S Ou <
B C »
* K
n C p
Б Џ s.
i It n — -
< C "i n Б re
era	n	cr
W	<	c
£	n	t
2	N	c
O.	(T	C.
*	sr	••
5.	j>	Sš
S	K	"
;	e	»
S»	ч	t
5	b"	s.
•g-	W
111=111=
gospodarstvo
Hmeljarsko društvo v letu 1927
V	nedeljo dne 25. t. ra. se je vršila v Žalcu 49. glavna skupščina hmeljarskega društva za Slovenijo. Prisostvovalo ji je tudi v imenu ljublj. obl. odbora in vel. župana km. svetnik g. Trampuš. Članov je bilo navzočih okrog 300 iz vseh hmeljarskih »kolišev.
Letno poročilo.
Iz poročila posnemamo, da je imelo lani dru-fitvo 1339 članov napram 684 v letu 1926., 588 v letu 1925., 416 v letu 1924., 307 v lelu 1923. itd. To je rekorduo število članov Največ članov so imele tele podružnice: Braslovče 97, Velenje 74, Petrovče 72, Žalec 70, C.omilsko 08, Polzela 06, Št. Ilj pri Velenju 61, Šmartno ob Paki 58, Gotovlje 52 itd.
Omamljeni po visokih cenah so začeli po vseh državah sadili hmelj. Toda prišla je katastrofa. Cene so ogromno padle.
Društvo se je po svojih zastopnikih udeležilo raznih anket v Belgradu, Žalcu, Zatcu, v Ljubljani in drugod ter poslalo ministrstvom razne hmelja bo tičoče vloge. Za pouk v hmeljarstvu je društvo skrbelo ustnim in pismenim potom s shodi, s članki, lepaki in pismi. Poučnih shodov je priredilo 9. Za boljše obiranje in sortiranje hmelja je društvo skrbelo, žal brez uspeha. Vse delo je zaman. Hmelj-ska razstava se radi premajhnega števila prijavljenih razstavljavcev ni mogla vršiti. Osnutek trgovskih uzanc za hmelj se bo sestavil sporazumno z okrajnim gremijem trgovcev v Celju.
Vreme je bilo lani razvoju rastline ugodno. Izmed škodljivcev je treba na prvem mestu imenovati peronosporo, ki se je lani manj kakor v drugih letih, ki so bila mokrotna, prikazala. Izmed živalskih škodljivcev sta se pojavila tuintam pajek in stenica. Obrambna sredstva proti stenici so imela najrazličnejši uspeh. Pojavila se je lani pogosto tudi črna gosenica dnevnega pavlinčka. nadalje pro-fcena vešča. Zanimiv je pojav raka na koreniki.
Obče obiranje hmelja se je začelo 16. avgusta in se izvršilo v teku 2—3 tednov. Kakovost pridelka je bila lani dobra do prav dobra. Cene so znašale v začetku 65 Din in so padle sedaj na 10—5 Din. Katastrofalni padec cen je povzročila deloma nadprodukcija, deloma nezadovoljnost s tržno ceno (?), potem brezmejno ponujanje hmelja. Množina vsega pridelka Slovenije se ceni na ca. 25.000 stotov (po 100 kg); od tega je danes še neprodanega okoli 3000 stotov. Društvo je redno objavljalo poročila o stanju nasadov tako pri nas kakor v ino-zemlstvu. Blagovni promet za člane je znašal — seveda brez dobička za društvo — 15 vagonov premoga, 4 gnoja in 1 malca. Društvo je posredovalo 47 članom zavarovanje 750 stolov hmelja proti požaru.	(Dalje sledi.)
Kako se uničujejo gozdovi v Slovenski Krajini
Nekako pred enim mesecem smo na tem mestu izrazili upravičen strah, da Slovenska krajina v nekaj letih izgubi vse gozdove, ako se bo vršilo iz-sekavanje še nadalje v lako veliki meri, kakor se je to godilo v preteklih letih in se vrši še sedaj. Kako brezobzirno se je postopalo z gozdovi, takrat v številkah ni bilo mogoče pojasniti. Natančne statistike tudi sedaj nimamo na razpolago, toda tudi potrebna ni, ker že te številke, ki jih je mogočo uavesti, povedo več ko dovolj.
Prvi je bil na vrsti »Murski gozd; med Nede-Itco in Radmožanci v obsegu 450 oralov, kjer se je dvigalo pred leti stoletno hrastje, danes ni niti enega drevesa. Gozd je izlrebljen do golega in enako se postopa ludi z nadaljnjimi 150 orali. V okol;ci Dobrovnika je bilo popolnoma uničenih 70 oralov gozda. Sedaj je na vrsti >KobiIjauski gozd-, ki obsega 3000 oralov. Krog 1000 oralov gozda je dobila v zakup hrvatska lesna družba Našička. Izse-kavanje in izvažanje lesa se je začelo nekako pred jx)l letom in se vrši s tako mrzlično naglico, da teh 1000 oralov ne bo iztrebljenih v sedmih letih, marveč mnogo prej — ako namreč oblast energično no poseže vmes. Tako je stanje v dolnj&-lendavskem okraju. V nekaj letih je bilo uničenih nad 700 oralov gozda in se je izvozilo na tisoče vagonov lesa in sicer v času, ko domači narod ne dobi niti stuv-benega lesa, niti kuriva, kolikor bi ga potreboval.
V	gornjem delu Slovenske krajine se je začelo izsekavanje mnogo pozneje, zato do sedaj še ni tako velikega opustošenja, kakor v dolnje-len-davskem okraju. Zadnji čas pa vse kaže na to, da tudi te kraje zadene isla usoda, kakor je zadela gozdove dolnjega dela. Nad M. Soboto se je prodalo več sto oralov gozda, ravno tako ga je tudi posekanega že nad 100 oralov. Kako veliki kompleksi pa se izsekajo v Mačkoveih, Tešanovcih, Vučji gomili, Matvarjavcih itd., kjer se ravno sedaj izsekava in izvaža na veliko, sedaj še ni mogoče izraziti v številkah. Dejstvo pač je, da se seka do golega in da v kratkem času ne bo niti enega drevesa*na ozemlju, kjer so se pred kratkim razprostirali nepregledni gozdovi.
Razumljivo je, da je to brezobzirno, naravnost barbarsko postopanje z gozdovi vzbudilo v ljudstvu odpor, zlasti radi tega, ker samo ni dobilo lesa. Na merodajne oblasti je šlo nešteto prošenj in protestov — večjidel brez uspeha. Z zadevo se je začelo pečati veliko županstvo v Mariboru, o čemur priča revizija, ki jo jo vršil oblastni gozdarski referent v Dobrovniku in ministrstvo za šume in rude. Skrajni čas je, da se povzamejo potrebni koraki. Kar je zagrešeno, se ne da popraviti, preprečiti pa je treba nadaljnjo katastrofo. V tem oziru stoji oblast pred dvojno nalogo: prepovedati nadaljnje izseka-vanej in izvoz ter skrbeti, da se opustošena ozemlja zopet zasadijo z drevjem. Da se to dvoje zgodi, zahtevajo državni in ljudski interesi. Fr. K.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Trgovačka i obrtna banka. Novi Sad, ki spada v koncem ljubljanskega Kreditnega zavoda, zaključuje poslovno leto 1927 s čistim dobičkom 2,858.000 Din (za 1926 2,620.000, 1925 2,226.000 Din). Kapital znaša sedaj 12 milj. Din. Poslovanje banke se je lani povečalo in razširilo.
Narodna mlinska in gospodarska industrija, Zagreb, izkzuje za 1927 30 milj. Din kapitala 7180 dinarjev dobička (izguba za 1926 881.919 Din).
Tržna poročila
Ljubljana, 26. marcu.
Živina. Cene mesnatim praiičem so prejšnji teden nekoliko padle. Cene so sedaj za špeharje 13—14 Din, srednje 10.50—12.60, lahke 8.50—10, mesnate 9—10 Din za kg žive teže. Cene na Dunaju so bile pret. teden neizpremenje-nc: pritna debeli prašiči 2.10—2.20, srednji 2—2.20, mesnati 1.60—1.05 šilinga za kg žive teže. Pret. teden so bile v Prafii za naše prašiče cene: 11.74— 13 Kč za kg žive teže, v Brnu notiraio uaši oru-šiči od 12.50 Kč dalje.
Њогзга
Dne 26. marca 192S.
DENAR.
Devizni kurzi danes ne beležijo znatnih izprememb. Berlin in Trst sta popustila. Promet je bil znaten. Privatno blago je bilo edino v devizi Trsi in deloma v devizi Newyork, vse ostalo pa je dala Narodna banka.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
2fi. marca 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 23.111
Amsterdam	_	2290-5'	_	_
Berlin	1357.50	1360.50	1359.-	1359.75
Budimpešta	—	993*31	—	—
Curih	1093-50	1096-50	1095-—	1095'—
Dunaj	798.50	801.50	800.—	800.—
Londou	277.14	277-94	277.54	277-52
Newyork	56.755	56- .55	56.855	—
Pariz	—	223-82	_	
Praga	168-10	168-90	168-50	| 168.50
Trst	299.25	301.25	300.25	—
Zagreli. Berlin 1358—13.61, Curih 1093.50— 1096.50, Dunaj 798.50-801.50, London 277.14— 277.94, Ne\vyork 56.755—56.955, Pariz 222.82— 224.82, Praga 168-168.80, Trst 299.18-301 18.
Belgrad. Amstedam 2289—2295, Berlin 135.8 — 136.1, Budimpešta 991.80—994.80, Curih 1093.50 —1096.50, Dunaj 798.50—SOI.50, London 277.1*4— 277.94, Newyork 56.73—56.93, Pariz 222.82—224.82. Praga 168.10—168.90, Trst 299—301.
Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.12, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.2175, Dunaj 73.05, London 25.34125. Newyork 519.05, Pariz 20.435, Praga 15.385, Trst 27.425, Sofija 3.75, Varšava 58.30. Madrid 87.50.
Trst. Belgrad 33.30—33.32, Curih 363.50-365.50, Dunaj 263.50- 269.50, London 93.42—93.46, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.45—74.55.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.50025, Kodanj 190.45 London 34.69875, Milan 37.555, Newyork 710.70, Pariz 25.98, Varšava 79.72. Valute: dolarji 710. angleški funt 34.69, francoski frank 27.94, lira 37.62, dinar 12.45, češkoslovaška krona 21.045.
Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.375, Pariz 132.75, London 164. 75, Ne\vyork 33.745.
Dinar: Ne\vyork 176, Berlin" 7.36, London 277.50.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Med državnimi papirji je 7% invest. posojilo čvrstejše, popustila pa je vojna Skoda. Med bančnimi papirji je blago v Kred. zavodu 200 (den. 155), Ljublj. kred. je čvrstejSa: 135—140.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 87 den.. agrari 57.50 den., Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 802.50 den., Kred. zavod 155— 200. Vevče 135 den., Kranj. ind. 310 den., Ruše 265 —280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 87. agrari 58—58.75, vojna odškodnina 434— 435, april 439, dec. 465— 470, Hipo 59, Jugo 96.25, Praštediona 800, Ljublj. kreditna 135—140, šečerana 520-540, Drava 555— 570, Slavonija 13, Trbovlje 495—510, Vevče 140— 145.
Belgrad. Narodna banka 5300 (5). vojna odškodnina 435, 433.50, 444 (3600), uit. april 440—430. (2600), uit. maj 443.50 (5650), Izvozna banka 1120, Belgr. zadruga 5000, 7% invesl. posoj. 87.50, 87.75 (100), agrari 56.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 80.45, Zivno 111.85, Jugo 11.90, ilipo 7.20, Alpine 41.40, Greinitz 2.50, Leykam 10.25, Trbovlje 62.40, Gutmann 28, Mundus 180, Slavex 14, Slavonija 1.51.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske smrekove paral, ostro-robe, od 20 cm šir. dalje 20, 22, 26 mm, 5 in 6 tn dolge, 1., II. fko vag. meja 1 vag. po 630, deske smreka 40 mm, 4 m, I., II. fko vag. meja 1 vag. po 610: zaklj. 2 vag. Tendenca čvrsta.
Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica 78-79 kg, 2% baška 390—292.50, slav. 385—387.50. koruza času prim. suha kval. gar., za marec 295—297.50, april 300—302.50, maj 305—307.50, člnkvantin 305 —307.50, ajda dom. zdrava režetana suha 295, o vas baški zdrav rešetan 300, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana plač. po prejemu 530—535; zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 340—345, gar. ban. 345 -350, potiska 337—342.50, srem. 342.50-347.50, ječmen bač. in ban. 295—305, oves bač., ban., slav. 250—257.50, koruza bač. stara 257.50—262.50, april 260—265, april-maj 262.50—268, bela 257.50—262.50, ban. 255, srem. 252.50—257.50, april 260—265, maj 262.50—268, moka 0 g in gg 470—480, št. 2 450-460, št. 5 430-440, št. 6 372.50-382.50. št. 7 307.50 —817.50, št. 8 227.50- 232.50, otrobi bač., ban., slav. 207—212.50. Promet 5 vag. pšenice, 52 vag. koruz*, 3 vag. moke.
Budimpešta (terminska borza). 26. marca. Tendenca medla. Pšenica marc 32.60, maj 32.96, 82.78, zaklj. 32.78—32.80, okt. 30.08, 30.02, zaklj. 30.04 — 30.06, rž marc 31.80,31.70. zaklj 31.68—31.74. maj 31.24, 31.12. zaklj. 31.12—31.14, okt. 25.90,25.70, zaključek 25.70—25.72, koruza mu j 27.60, 27.16, zaklj. 27.50 - 27.52. iulii 28.12. 27.90. zaklj. 28.02-23.03.
wh штеи? p/vernem
V gooeji živini je precej več ponudbe in slabe kvalitete se dajejo po vs.iki ceni. Na Dunaju notirajo voli I. 1.40—1.80, ostali po kakovosti od t.45 šilinga dalje, biki t.50—1.40, krave 1 —1.50 šilinga za kg žive teže. Italijunsko tržišče kljub veliki ponudili vzame vse količine. V Milanu so notirali: voli I. 4.60—5, 11. 4—4.50, III. 3.10—3.80 lir, krave I. 4—4.00, 11. 3.20—3.00, III. 2.30—3.10 lir za kg žive teže.
Štajerski vinski trg. Vse zaloge lanskega izbor-nega vinskega letnika so skoraj izčrpane. Lansko jesen je pokupila vinska trgovina vinski pridelek povečini že kot mošt. Sedaj koncem marca ima še nekaj lanske vinske zaloge veletrgovina, večje zadruge in nekaj največjih vinogradnikov. Celo v Ba-natu in po Dalmaciji je v zadnjem času oživela vinska trgovina in je na trg znatno vplivala izčrpnost štajerskih vinskih zalog. Štajerski vinogradniki so izvozili lanski pridelek največ v Avstrijo ter čeho-slovaško. V Avstriji bi se razvijala trgovina z našimi vini veliko boljše ter živahnejše, ako bi imeli mi kje v Gradcu večje založniške kleti, kamor bi lahko zahajali avstrijski kržmarji tudi po manjše količine. Treba tudi povdariti dejstvo, da se avstrijskim gostilničarjem ne izplača, da bi hodili v naše kraje po par hektov radi prevelikih stroškov in io predvsem prevoznine. Cene lanskemu vinskemu pridelku v mariborski oblasti so sledeče: srednja vrsta 8—9 Din, boljše blago 9—10 Din, sortirano po 12—14 Din.
Termiti
Veliki belgijski romanopisec Maurice Maeterlinck je pred nekaj meseci izdal svoje novo delo »Življenje termitovs*, ki je istočasno sijajen roman in prirodoslovna monografija. \ tej knjigi riše umetnik dejanje in nehanjc pravcatega pritlikavskega naroda — termitov.
Termite imenujejo tudi »bele mravlje«, kar je čudno, ker termiti niso ne beli niti ne spadajo med mravlje, marveč so bliže ščurkom. Dolgi so po 3 do 10 mm. V tropičnem pasu vseh delov sveta stoje njihovi gradovi. Kakor kamen trde grbe, v Avstraliji do 6 m visoke, pokrivajo nepregledne pokrajine in treba je imeti /.e krepak kramp, če hočemo prodreti v notranjost teh zgradb. Najznamenitejši stavbeniki so kompasni termiti, ki so si pridobili svoja ime vsled tega, ker so njihove
Najvišji spomenik: V Kiilnskem domu so vzidali v stolp llindcnburgov relief.
stavbe brezizjemno namerjene v severno-južnem pravcu; širši del je obrnjen proti jugu, ožji proti severu. Odkodi ta natančna orientacija, doslej še ni pojasnjeno.
Trajna vročina v notranjosti zgradb je tako visoka, da je nekoč T. J. Savage, ko je nenadoma odprl termitski stolp in hotel neposredno pogledati v notranjost, pred vročini zrakom, ki mu je bušil v obraz, odskočil, a njegova očala so bila v trenutku popolnoma potna.
Odkodi ta lastna toplota v zgradbah, ki je za njihove prebivalce vsekakor neobhodno potrebna, saj pri 16 stopinjah že poginejo"? Tudi to še ni docela pojasnjeno. Je pa še nekaj bolj skrivnostnega, še bolj nerazjasnji-vega. Ko žareče tropsko solnce žge in pali zemljo, ko brezkončna poletja izsuše vse vodne vire, je v krajih, kjer večkrat po cela leta ni nobenega dežja — v termitskih zgradbah ena ter ista enakomerna vlažnost. To dejstvo je tako presenetljivo, da so znameniti raziskovalci kakor Livingstone sprožili vprašanje, če nimajo morda termiti sposobnosti, da na neki dozdaj neznan način združujejo kisik, ki je v zraku, z vodikom v svoji hrani.
Termiti se dele v tri razrede ali kaste: delavke, vojake in kraljevo dvojico. Edino delavke (z enakim upravičenjem bi lahko rekli tudi »delavek, kajti pripadniki tega razreda
Star plavač, Novutnj- u Bratislave, ki je vkljub 60 letom svetovni rekorder v plavanju.
so istočasno moškega in ženskega spola, vendar je spol docela nerazvit) morejo prebaviti hrano. Kot glavna hrana služi celuloza, ki je poleg anorganskih snovi najbolj razširjena stvar na zemlji, saj tvori trdo ogrodje vseh rastlin. Toda čudno — tudi delavke ne morejo te odporne snovi iz lastne moči prebaviti. V njihovem drobovju opravljajo tn posel milijoni protozoonov, enoceličnih bitij. Štiri vrste teh praživali, ki domujejo tukaj, poznamo. Protozooni imajo sposobnost, da celulozo razkrojijo. Sprejmejo jo v svoje celično telo, nakar stene drobovja prebavijo protozoone. Ako osvobodimo termite teh gostov, kar dosežemo nn la način, da zvišamo temperaturo ua
Posebno Ibsenote znamko, izdano ob stoletnici pesnika.
36 stopinj, potem termit v 10—20 dneh pogi* ne. Toda tudi te praživali morejo živeti samo v termitskein telesu; ne najdemo jih nikjer drugod.
Kadar se odpravijo termiti iskat hrano, ni noben košček lesa varen pred njimi. Najbolj grozljivo pa je, da ostanejo pri tem popolnoma nevidni. Slepi kakor so, umejo, dti napravijo nevidne sebe in svoje delo. Kilometrske rove kopljejo pod zemljo. Ako zadenejo tu na skalo, ki jih prisili, da se obrnejo ns površje, potem svojo pot pokrijejo s streho,, ki jih varuje pred svetlobo. Ravno tako si zgrade pokrit hodnik, ako so prisiljeni,- da v dolgih trumah prelezejo kak zid. Zdi se, da imajo posebne arhitekte za zgradbo takih predorov. Večinoma ti hodniki niso mnogo širši, nego je prerez termita, včasih so pa >dvo-lirni«. Po eni strani lezejo termiti navzgor, po drugi navzdol. Ako hodniki niso tako široki in promet ne tako živahen, najdemo v rovih širša mesta — з-izogibališča«, kakor jih vidimo na planinskih cestah.
Drevesa navrtajo od spodaj in popolnoma izvotlijo, tako da večkrat ne ostane drugega nego kakor papir tenka zunanja lupina. Na St. Heleni sta nekoč kramljala dva policijska uradnika pod ogromno melijo — mrzličnim drevesom; pri tem se je eden izmed njih naslonil na deblo, ki so ga bili termiti v notranjosti popolnoma izdolbli. Drevo se je podrlo in pokopalo oba uraduika pod seboj.
Že mnogokateri farmar je doživel neprijetna presenečenja, ko se je po par dneh odsotnosti vrnil v svojo hišo kladaro. Na zunaj se sicer ni nič spremenilo, toda ko hoče utrujen sesti na stol, se ta zruši pod njim in če se hoče ujeti za mizo, se tudi ta izkaže kot čisto trhla in če se končno ves presenečen nasloni ob stebre, na katerih sloni hiša, se vse skupaj zruši v prah in ga pokoplje pod seboj. Železniške nesreče v tropskih pokrajinah niso nič redkega. Kakor bi ga potegnile nevidne sile — skoči vlak na čisto ravni progi iz tira Kasneje se pokaže, da so termiti izvotlili pragove. Nič ni varnega pred njimi. »Gnjat, slanina, pecivo, fige, orehi, milo — vse izgine. Celo v konzervne škatlje prodero in niti steklo ne ščiti pred njimi.
Med naravne sovražnike termitov spadajo mravlje, proti katerim vodijo najogorčenepe vojne. Toda male, brezobrambne delavke proti oboroženim nasprotnikom ne bi veliko opra vile. Namesto njih gredo v vojno vojaki. Ta razred je veliko večji od delavk in opremljen je z ogromnimi kleščami. Drugi imajo na glavi nekako konico, iz katere brizgajo na nasprotnike neko tekočino, ki le-le v kratkem ohro-m i.Velike klešče pa ovirajo vojake, da bi sami jedli; razen tega ne morejo prebavljati. ker nimajo v droboju nikakili praživali. Zato jih delavke krmijo: bašejo jim v usta že prebavljeno kašo. Zato se pa vojaki brez pomisleka žrtvujejo za blagor celote. V tem, ko se zunaj bojujejo s sovražniki, se za njimi vrata v grad zazidajo.
Zdi se, da je število vojakov točno določeno. Kar se jih rodi preko tega števila, jih neusmiljeno usmrte. Ne godi se pa to na ta način, kakor delajo čebele s troti; saj bi sto delavk niti enega teh nestvorov, ki so ranljivi Ie odzadaj, ne zmoglo. Ne dajo jim namreč enostavno nič jesti in ker se sami ne morejo hraniti, kmalu poginejo za lakoto.
Za razmnoževanje državljanov skrbi edi-nole kraljeva dvojica. Kralj in kraljica sta trajno zaprta v veliko, podolgasto celico. Izmed vseh termitov ima kraljica najbednejšo usodo. Njen zadek je cel centimeter debel in proizvaja po eno jajce na sekundo; to je 30 milijonov jajec na leto. Vsled svoje debelosti je kraljica nesposobna za kakršnokoli gibanje. Okrog njenih ust se neprestano sučejo delavke, ki jo pitajo s prebavljeno hrano, druge delavke pa si dajo opraviti na zadnjem koncu, kjer sprejemajo in odnašajo jajca. Ko kraljica ostari in njena plodnost pojema, jo enostavno izstradajo in nadomestijo z drugo.
Kino je zgorel
V Soltu pri Budimpešti je skočila med predstavo v nekem kinu iskra iz motorja in zažgala film. Nastala je eksplozija in dvorana je bila hipoma v plamenu. Gledalcev se je polastila panika. K nesreči je bil samo en izhod na razpolago. Na glave so padale goreče cunje, da ni bilo niti enega izmed navzočih, ki bi ne bil poškodovan. Težko ranjenih je nad 60, večinoma ženske in otroci. V Budimpešti so nesrečne žrtve spravili v bolnici v poseben oddelek.