Brane Senegačnik
Šport: pragmatično določilo, motiv in tema Pindarjevih slavospevov
MONTAŽNI ZNAČAJ EPINIKIJA
Literarni zgodovinar Walter Muschg je poezijo nemškega ekspresionističnega pesnika Gottfrieda Benna označil za »koktajl iz lirike in znanosti«.1 Ta oznaka je sicer pejorativna in izraža Muschgovo nenaklonjenost Bennovi poetiki, vendar se v osnovi sklada z neko temeljno ugotovitvijo bolj nevtralnih ali celo naklonjenih interpretov,2 pa tudi pesnika samega:3 namreč, da je pomemben princip njegove poetike montaža - vsebinsko in leksikalno - najrazličnejših jezikovnih vzorcev.
Čeprav je v primeru Pindarja uporaba teh oznak (koktajl, montaža) kričeč anahronizem, tudi tu ni brezpredmetna in metonimično pokaže na neko zelo pomembno in obenem problematično lastnost njegove poezije: na njeno sestavljenost iz zelo različnih prvin. Po osnovnem namenu so slavospevi (epi-nikiji) hvalnice na čast zmagovalcem na športnih tekmovanjih, torej pesmi, ki slavijo športni uspeh, ta pa je predvsem sad telesne moči, veščine, napornih priprav in pa (predvsem pri dirkah konjskih četverovpreg) izdatkov, ki so bili vloženi v ta podvig.4 Vendar so Pindarjevi slavospevi dejansko kombinacija vsebinsko različnih prvin, od katerih so domala obvezni trije:
-	biografska predstavitev zmagovalca (pogosto tudi njegove kariere in
kariere njegovih prednikov);
-	ilustrativne mitološke epizode in
-	t. i. gnome - modre misli oziroma izreki o človeškem življenju.
1	Povzeto po Glumac, »Predgovor«, xiv-xv.
2	Prim. Townson »The montage-technique in Gottfried Benn's Lyric«; Lamping, Das lyrische Gedicht, 203-210.
3	Prim. Benn, »Probleme der Lyrik«, 1059.
4	Izjema sta dva: Dvanajsti pitijski slavospev, ki je povečen Midu iz Akrganata, zmagovalcu tekmovanja v avlosu (piščali), in Enajsti nemejski slavospev, zložen ob izvolitvi Aristagora za člana bulé, sveta mestne države Tenedos.
22
Brane Senegačnik
Tem in drugim vsebinsko močno različnim elementom dajeta enotnost forma in slog: metrum je vseskozi isti in tudi figurativnost izraza se bistveno ne spreminja glede na vsebino.5 Kaj so torej motivi in kaj teme Pindarjevih slavospevov, epinikijev? Motiv in tema v splošnem ne sodita med najbolj problematične, težko določljive oziroma razločljive kategorije literarne teorije, čeprav sta tesno povezana in se zdita včasih celo medsebojno zamenljiva. Pri Pindarju je neredko tako in morda je ravno to ena od značilnih potez njegovega izrazno »gostega« sloga. Po najbolj preprosti tradicionalni definiciji je motiv v umetniški književnosti najožja tematska enota, ki je ni mogoče še naprej razlagati; je konkreten in ponovljiv. Tema pa v sodobni literarni teoriji pomeni a) snov literarnega dela; b) področje, s katerega je zajeta; ali pa c) njegovo problematiko oziroma č) osnovno idejo. V tem zadnjem pomenu lahko označuje tudi enotnost motivov in smer pomenjenja, v katero delo napotuje bralčevo miselno, občutenjsko in moralno reakcijo. V osnovi je torej motiv ožja in bolj konkretna kategorija, tema pa širša in bolj abstraktna (ideja, stavek, sporočilo).
MOTIVI, KI POSTAJAJO TEME
a)	biografski motiv in katalogi uspehov
Motivov v Pindarjevi poeziji ni težko določiti. Kot rečeno, sodi v »obvezni« motivni repertoar omemba zmagovalca in njegovega uspeha. Temu »obveznemu« motivu je obenem inherentno, da je variabilen, saj gre za različne zmagovalce v različnih panogah na različnih športnih tekmovanjih; odvisno od bogastva športnikove kariere in dolžine slavospeva je različno dolga tudi njegova predstavitev: ta lahko vključuje zgolj ime (in »priimek« - se pravi omembo očetovega imena), lahko pa tudi obsežno predstavitev njegove kariere in celo kariere njegovih sorodnikov.
b)	mitološki motivi
Mitološki motivi, katerih obseg prav tako zelo variira, imajo zelo različne funkcije: lahko so npr. uporabljeni kot božanska ponazoritev športni-kovega uspeha, lahko temu dajejo globlje ozadje, lahko pa poudarjajo slavo športnikovega rodnega kraja. Športni uspeh je pogosto prikazan kot eden
5 Za posebej močno poetizirane, s figurami bogate opise atletskih karier oziroma kataloge njihovih zmag glej npr. Ol. 7. 81-87; Ol. 9. 82-99; Ol. 13. 29-46; Nem. 4. 16-22; Nem. 10. 41-48; Isthm. 2. 18-29. V Ol. 7. 1-10 Pindar odnos med pesnikom in atletskim zmagovalcem primerja s složno sorodstveno zvezo med tastom in zetom. Čisto konkretne okoliščine nastanka in izvedbe epinikija (oziroma s tem povezanih zapletov) so opisane v Ol. 10. 1-12, glej spodaj.
ŠPORT: PRAGMATIČNO DOLOČILO, MOTIV IN TEMA PlNDARJEVIH SLAVOSPEVO^	23
od vrhuncev človeškega življenja, vreden vseh naporov in izdatkov; je ena od poti, po kateri se človek lahko približa bogovom. Tako npr. na začetku Šestega nemejskega slavospeva:6
sv dvSpwv, ev 0ewv Y£voq- ek Se nvso^sv ^atpoq a^^otspoi^ 5i£pYei Se naaa K£Kpi^£va 5uva^iq, to ^ev ouSev, o Se
Xa\K£oq da^aAe^ aiev e5oq ^£vsi oupavoq. dWd ti npoa^po^sv e^nav ^ ^ryav voov ^toi ^uaiv d0avdToiq,	5
Kainsp e^a^spiav ouk
£iSoT£q ouSe ^£ta vuKtaq a^^s not^oq	6b
avtiv' e^pa^E 5pa|Mv noii atd0^av.
t£K^aip£i Kal vuv A\K^i5aq to auyy£veq iSstv
aYYXi Kapno^opoi^ dpoupaiaiv, alt' d^EiPo^svai
TOKa ^ev wv piov dvSpdmv en-	10
r|£Tavov ek ns5iwv eSoaav, TOKa 5' aut' dvanauad^svai a0£voq e^ap^av. ^\0£ Toi Ns^£aq e^ eparav d£0\0wv natq dva"ywvioq, oq Tau-
Tav ^£0£nwv Aio0sv aiaav vuv n^avtai	i3b
ouk	d^l nd\a Kuva"y£Taq,
'iXv£aiv ev npa^i6d^avtoq eov no5a v£^wv naTpondtopoq o^ai^iou.
En ljudi je, en bogov je rod; iz ene matere oboji dihamo; deli pa nas moč, razločena v vsem, da prvo je nič, a prestol iz brona, na vek neomajen,
ostaja nebo. A vsemu navkljub se nesmrtnim približamo v čem,
v duha veličini ali pa v rasti,	5
čeprav ne poznamo smeri, ne podnevi ne skozi noči, v kateri zarisala je	6b
usoda naš tek.
6 Pindarjevi verzi so navedeni po Race, Pindar; slovenski prevodi pa po Senegačnik, Pindar.
24
Brane Senegačnik
Tudi sedaj Alkimida pričuje: sorodnost zagledaš lahko v njiv rodovitnih bližini, ki izmenjaje
ljudem zdaj živež obilen	10
dajejo s polj,
zdaj spet v počitku nabirajo moč. Prišel s tekmovanj zaželenih v Nemeji je fant tekmovalec, ki tej je usodi, od Zevsa poslani, sledil:
zdaj zasijal	i3b
v rokoborbi je: ne kakor lovec brez plena
svojo je nogo položil v sledi Praksidamanta,	15
očeta očeta iste krvi.
Kot pa je naznačeno že v teh verzih, je razlika med ljudmi in bogovi vendarle nepresegljiva. Na ta način motiv, konkreten dogodek (atletski uspeh) diskretno preraste v temo splošnega razmerja med ljudmi in bogovi, se pravi v eno najširših antropoloških tem.
c) gnome
Tretji element, gnome (tematski vzorec, ker gre za abstrakten element, za misli oziroma sporočila), nenehoma kažejo ravno na to: na relativnost, negotovost, minljivost vsega človeškega in na odvisnost človeških prizadevanj od bogov. Na ta način se tematika slavospevov razširi: športni uspeh je ob vsem sijaju vendarle predvsem trenutek, ki utone v senci človeške minljivosti. Prav tam, kjer se človek povzpne najvišje - ob uspehih na največjih športnih tekmovanjih - se najjasneje razkrije značilna dvojnost človeške identitete: dvojnost veličine in prehodnosti, minljivosti, hkratna bližina oziroma njena podobnost in nepresegljiva različnost od bogov.
č) atletov in pesnikov skupni podvig
Tu pa ni mogoče zaobiti pogostega motiva/teme vloge pesnika oziroma smotra slavospeva: slava zmagovitih atletov lahko postane trajna le s pomočjo pravega, od božanstva navdihnjega in veščega pesnika, ki bo športnikov uspeh opeval v epnikiju. Je torej plod atletove in pesnikove (navdihnjene) dejavnosti, njun skupni dosežek. Atletov uspeh tako torej daje samo priložnost za trajno slavo. Z aristotelovsko terminologijo bi atletovo slavo morebiti lahko opisali takole: njegova dejavnost je causa formalis, njegov uspeh causa ma-terialis takšne slave; epinkij je njena causa efficiens (učinkovni), trajna slava pa - causa finalis - smotrnostni vzrok oziroma smoter sodelovanja atleta in
ŠPORT: PRAGMATIČNO DOLOČILO, MOTIV IN TEMA PlNDARJEVIH SLAVOSPEVO^
25
pesnika. Ko povsem konkretni časovni dogodki, zmage atletov, postanejo pesnikov motiv, prerastejo čas in v epinikiju se diskretno odpre široka tematika inidividualnega človeškega življenja in zgodovine.7
d) trajnost pesmi
Narava in trajnost pesmi sta še en motiv/tema, ob katerem se porajajo zapletena in obsežna nadaljna vprašanja. V kakšnem smislu je pesem trajna? Na kak način trajno obstaja? Z ozirom na to, da se je ne le epinikij, temveč bolj ali manj vsa lirična poezija v arahajski dobi izvajala glasno, in ob glasbeni spremljavi, se vsiljuje misel, da trajnost pesmi pomeni njeno (nenehno) izvajanje na različnih koncih sveta ali pa vsaj možnost tega. Na to nakazuje Pindar, ko jasno poudarja premoč pesmi nad kipom, najočitneje na dveh mestih:
Ouk dvSpiavTonoi6; ei|/, &at' eXivuaovta ep^a-
(ea0ai d^aA^at' en' autaq Pa0|^iSo; eata6t'. dW' eni ndaa;
o\KdSo; ev t' dKdTw, "y\uKef doiSd, atelx' dn' Aryivaq 5ia"yyeAAoi;', oti Ad|^nwvo; uio; nu0ea; eupua0ev|;
viKr| Ne^eioi; na^KpaTiou aTe^avov,	5
ounw "yevvuai ^aiv^v Tepeiva;
^aTep' oivdv0a; onwpav.	(Nem. 5, 1-6)
Nisem oblikovalec človeških podob, da kipe bi izdeloval,
ki mirujejo naj, stoječ na istem podstavku;
marveč na sleherni
ladji tovorni in čolnu lahkotnem
z Ajgine pesem naj sladka potuje z vestjo,
da Lamponov sin je Piteas, kipeč od moči,
v Nemeji osvojil v pankratiju venec,	5
ko še ni pokazalo poletje se nežno po licih njegovih
ki mati je trtinih popkov.
H|t' dpeTdv noTe arydTw naTpwav, I^Se TouaS' u^vou;. enei Toi
ouk eAivuaovTa; auTou ep^aad^av.	(Istm. 2, 44-46)
a naj zato ne zamolči kreposti svojega očeta in ne teh slavospevov: nisem jih izdelal, zato da bi počivali negibni.
7 Ol. 10. 91-100; Ol. 11. 1-6; Pyth. 1. 89-94, kjer med nasveti sirakuškemu tiranu Hieronu Pindar zelo poudarja, naj ne skopari s plačilom pesniku, naj torej investira v svojo trajno slavo: einep Ti ^iAeic; dKoav aSeiav aiei kXuelv, ^^ Kd^ve Aiav Sandvau; (če rad bi, da vedno o tebi se sliši prijetne stvari, naj nikdar te ne utrudijo stroški, Pyth. 1. 90); Nem. 4. 6-8.
26
Brane Senegačnik
Pri tem nikakor ni nepomembna odlika hitrost potujoče pesmi, ki jo opiše v Ol. 9.21-28:
éyw Sé tot ^íXav nóXiv ^aXspaTq eni^Xrywv aoiSatq, Kala^avopoq ínnou Gaaaov Kal vaoq únontépou navta
aYYsXíav né^tyw taútav,	25
si aúv Tivi ^oipiSíw naXá^a e^aipEtov Xapítwv vé^o^ai Kanov. KEivai ^ap wnaaav ta tépnv'.
A jaz s plameni pesmi vžgal bom ljubo mesto in nagleje od plemenitega bom konja in od krilate ladje vsepovsod
poslal to vest,	25
če roka usode mi pomaga, da hárit vrt izbrani obdelujem; one namreč podeljujejo veselje.
Kljub temu pa ni povsem jasno, kaj naj bi pomenila gibljivost pesmi oziroma njeno potovanje.8 Možnost ponovnega izvajanja, o čemer sicer vemo le malo (v novejšem času se je nasploh šele odprlo širše vprašanje izvedbene prakse epinikjev)9 je vendarle vprašljiva, če upoštevamo pragmatični vidik epinikija: njegovo posvečenost čisto konkretnemu, neponovljivemu zgodovinskemu dogodku in osebi. Poleg tega lahko le negotovo ugibamo o tem, ali si je Pindar predstavljal, da bodo njegove pesniško-glasbeno-plesne kompozicije izvajali tudi drugi. Ali pa morda s tem namiguje morebitnim bodočim naročnikom, da bo kot vsegrški pesnik (in samoklicani grški pesniški prvak, prim. Ol. 1.116) ponesel skupaj s svojo tudi njihovo slavo v vse kraje, v katere ga bo vodila karierna pot? Da bo njegovo ime občinstvom v daljnih grških krajih priklicalo v spomin tudi imena teh, ki jih je povzdignil s slavospevom? Je torej treba za tem videti Pindarjev poetično prikrit materialni interes? Ali pa je, nasprotno, poroštvo trajnosti posebej intenzivna, neposredna navzočnost
8	Potovanje pesmi po morju je omenjeno tudi v prošnji Pozejdonu v Ol. 6.103-105 in v Pyth. 2.6768, kjer Pindar pravi: »ta pesem kot blago je feničansko, / poslano preko sivkastega morja«, s čimer morda namiguje na visoko kvaliteto prvega, daljšega dela slavospeva, in na to, da ga je napisal po pogodbi, medtem ko bo preostanek, okrog tretjino celotne pesmi, pa naslovniku (najbrž Hieronu) poklonil. Da pesem presega človeški svet - in s tem tudi tisto, kar bi v moderni perspektivi označili kot zgodovino - kažejo verzi Ol. 14. 20-24, kjer pesnik pošilja njen odmev v Had; in pa hvalnica formingi na začetku Prvegapitijskega slavospeva (1-12 oziroma 28), ki zmore pomiriti celo Zevsa, Aresa in druge bogove ter vliva strah titanu Tifonu, pahnjenemu pod goro Etno.
9	Za to vprašanje glej npr. Heath in Lefkowitz, »Epinician Performance«, 173-191; Carey, »The Victory Ode in Performance«; D'Alessio, »First-Person Problems in Pindar«.
ŠPORT: PRAGMATIČNO DOLOČILO, MOTIV IN TEMA PlNDARJEVIH SLAVOSPEVO^
27
božanstva, ki je potrebna tako za komponiranje kot za uspešno izvedbo epini-kija (ti se pogosto začnejo z evokacijo raznih božanstev ali pa kako drugače nedvoumno kažejo na pesnikovo odivsnost od božanske pomoči)? V tem drugem primeru bi šlo za to, da se epinikij iz predstave spremeni v obredno procesijo;10 dogajanje v epinikiju bi tako stopilo preko okvira predstave, a ne zgolj v družbeno resničnost, temveč v še širšo, metafizično resničnost, ki v obzorju grške mentalitete ni bila tako tesno razločena (ali celo fiktivna), kot je za svet sodobnega zahodnega človeka in še posebej znanstvenega raziskovalca. Slavospev bi v tem primeru zapisal ime zmagovalca v svetu nesmrtnih. Ta interpretacija je po mojem mogoča: izvorno občinstvo je namreč epinikij - oziroma njegove dele - gotovo sprejemalo kot religiozno poezijo.11 In vendar tudi tako ni jasno, ali je za Pindarja dovolj, da pesem (lahko) enkrat prispe v nesmrtni svet, ali je pomembna tudi možnost, da se jo ponovno izvaja kjerkoli.
MONTAŽA MOTIVOV
Moment »montaže« motivov, ki je bil omenjen uvodoma, je seveda ena ključnih značilnosti Pindarjeve poetike.12 Zanimivo analogijo s tem postopkom, ki se zdi po eni strani kot grob tehnični postopek, pri katerem ostajajo mesta »montiranja« dobro vidna, po drugi strani pa kaže značilnosti organskega zraščanja, lahko najdemo v čisto drugem času in umetniškem mediju: v slikarskih postopkih Emerika Bernarda v delih Diamant, Kapela II, Paravan za Marijo Radin. Tu je po intepretaciji Igorja Zabela »razmerje organskega tkiva detajlov do vnaprej danega oblikovanega platna nekako takšno kot npr. razmerje morskih alg do trupa potopljene ladje: organsko tkivo »prerašča« svojo podlago, jo spreminja v nov organizem, pri tem pa ostaja razlika med tkivom in platnom še vedno prisotna.13
10	Podobno meni o koncu Oresteje, zadnje tragedije Evmenide, Sommerstein, Aeschylean Tragedy, 189.
11	Tu bi morda lahko potegnili vzporednico z atiškim gledališčem in in njegovim resničnostnim značajem: »Atiško gledališče je bilo, kot vemo, iluzionistično. Čeprav Atenci v 5. stoletju pred Kristusom niso poznali izraza metateatrska perspektiva, so seveda vedeli, da prihajajo v gledališče zato, da bi ustvarjali in gledali iluzijo. Toda po drugi strani je simbolna razsežnost tam prikazanega zaobjemala in presegala takšno metateatrsko obzorje; namen atiškega iluzionističnega gledališča ni bil le ustvarjati občutek 'resničnosti', ki jo obvladuješ (in pri tem uživati v lastni ustvarjalni moči), temveč ponazoriti 'pravo' resničnost: narisati konture tistega globokega sveta, v katerem se izgublja tudi metateatrska resničnost. Gledališče ni zunanji rob uprizorjenega sveta, ampak postane v predstavi okno, skozi katerega zre velika realnost. Gledalci gledajo v orkestri svoje življenje z ozadjem, poglobljenim v neizmernost.« (Senegačnik, »Kje se dogaja Oresteja?«, 75)
12	Prim. Schadewaldtovo razpravo, »Der Aufbau des pindarischen Epinikion«, kjer avtor v t. i. Abbruchsformel, obrazcu prekinitve vidi enega ključnih Pindarjevih tehnopoetičnih prijemov.
13	Zabel, Druga narava, 106-108, zlasti 107.
28	Brane Senegačnik
PRAGMATIČNO DOLOČILO: NAKLJUČJA IN IZNAJDLJIVOST DOMIŠLJIJE
Kakšno je pragmatično določilo slavospevov v celoti, glede na skicirano tematiko, je skorajda nemogoče povzeti v preprosto, enoznačno formulacijo, ker so slavospevi nastajali za različne prilike, torej za različna občinstva, pa tudi za to, ker je človeška slika, kakršno zarisuje Pindar ob eksemplih športnih zmagovalcev, zelo kompleksna in se včasih kažejo težko pomirljiva nasprotja znotraj nje same. Pač pa je zelo lahko pokazati na posamezne primere, v katerih so kontingentosti iz realnega konteksta vdirale v Pindarjeva besedila. Poglejmo si dva zelo izrazita. Prvi je na začetku Desetega olimpijskega slavospeva:
Tov 'OXu^moviKav dvd"yvwT£ ^oi 'Ap^EOtpatou natSa, no0i 9p£voq
-y£-ypanTai^ yXUKU "yap auTw ^£Xoq o^dA^v £niX£Xa0' w Mota', dXXa au Kal 0u"ydTr|p AXd0£ia Atoq, op0a ^£pi
£pUK£TOV ty£u5£wv	5
£vinav dXtTo^£vov.
£Ka0£v "yap £n£\wv o ^£XXwv xpovoq £^ov KaTaiaxuv£ ^a0u Xp£o^.
Se Xuaai SuvaToq o^£tav £ni^o^9av toko^. opdTw vuv	eXiaao^£vav14
ona Ku^a KaTaKXuaa£i p£ov,	10
ona T£ Koivov X6"yov 9iXav T£iao^£v £q xdpiv.
Zmagovalca v Olimpiji mi preberite, Arhestrata otroka, kjer v mojem je duhu zapisan; pozabil sem namreč, da sladko mu pesem
dolgujem. O Muza, toda tudi ti, hči Zevsa, Resnica, z iztegnjeno roko
odvrni očitek o laži -	5
ta gostoljubje prijateljsko rani!
Kajti od daleč prispel prihodnji je čas in dolg moj globoki razkril je sramotno. A vendar ostro grajo smrtnikovlahko odpravijo obresti: kako bo zdajle kamenček zvrtinčen odnesel val deroči,	10
kako besedo skupno izplačamo v prijateljsko zahvalo!
14 Slovenski prevod se v tem verzu ravna po Schneidewinovi konjekturi opdT 6v.
ŠPORT: PRAGMATIČNO DOLOČILO, MOTIV IN TEMA PlNDARJEVIH SLAVOSPEVO^
29
Zmaga Hagesidama iz Zahodnih Lokrov (AoKpoi 'EmZs^upioi ali Zs^upioi), zmagovalca v deškem boksu ki jo slavi ta pesem (Ol. 10), je iz istega leta kot zmagi, ki ju opevajo Ol. 1, 2 in 3, namreč iz leta 476. Mogoče je, da je dal Pindar tako eminentnim naročnikom, kot sta bila sicilska vladarja Hieron in Teron, prednost pred naročilom za hvalnico zmagi politično brezimnega dečka. Odtod morda nenavaden začetek: pesnik prizna, da pozno izpolnjuje svoj dolg, roti Muzo in Resnico, naj se mu pomagata odkupiti (1-6). Plačal bo z obrestmi, s hvalnico Zahodnim Lokrom, mestu na prstu italijanskega škornja, katerega prebivalci visoko cenijo natančnost, poezijo in vojaške odlike (7-15).
Za najtežjo razložljivo Pindarjevo pesem velja Sedmi nemejski slavospev (Nem. 7), v katerem je veliko tekstualnih nejasnosti, teme se večkrat nenadoma in brez opazne motivacije spremenijo, smisel nekaterih pasusov je nera-zviden (17-20, 31, 70-73, 77-79, 102-105). Ko Pindar govori o tem, kako bo z vso pesniško močjo proslavil Sogena z otoka Ajgine, zmagovalca v deškem peteroboju, v verzu 75 nenadoma prekine tok svojih besed z vzklikom:
ea viKwvti "ys x&piv, si Ti nspav asp0siq avsKpa^ov, ou Tpa^u^ si^i KaTa0£^sv
Pusti me! Če s prevelike višave sem kričal,
pa nisem tako neomikan, da ne bi dolga zmagovalcu izplačal.
Moj prevod sledi interpretaciji Chrisa Careyja, po kateri pesnik fingira poskus občinstva ali naročnikov, da bi ga zaustavili, in vztraja pri tem, da bo Sogenu zapel hvalnico, kakršno si zasluži.15 Nekateri pa ea ^s prevajajo namesto »Pusti me!« z »Odpusti mi!«16 Po njihovem razumevanju se Pindar občinstvu in zmagovalcu opravičuje za to, da se je v slavospevu vse doslej ukvarjal z lastnimi težavami. Spet drugi pa menijo, da se s tem opravičilom navezuje na svoj Šesti pa-jan (102-120), v katerem je ajginskega junaka Neoptolema (prim. Nem. 4.51ff) prikazal v nelepi luči:17 s tem slavospevom, ki je posvečen Sogenu z Ajgine, boksarskemu prvaku med dečki, pa naj bi želel popraviti svoj vits pri prebivalcih tega otoka in ga naslikati kot brezgrajnega junaka (prim. tudi sam zaključek Nem. 7.102-105). V tem primeru naj bi šlo torej za nekakšno palinodijo, katere vsebino so narekovale »metaliterane«, religiozno-mitične in družbene okoliščine.18
Morda najbolj slikovito se kaže vpliv izvenliterarne resničnosti na besedilo v Četrti istmijski slavospev: to so pravzprav nenavadne ali vsaj nepričakovane
15	C. Carey, Commentary on five Odes of Pindar, 170-171.
16	Mezger, Pindars Siegslieder, ad loc.; Wilamowitz, Pindaros, 166; Schadewaldt, »Der Aufbau des pindarischen Epinikion«, 320-21; Sandys, The Odes of Pindar, ad loc.; Jüthner, »Zu Pindar Nem. 7«, 170; Race, Pindar, ad loc.
17	Neoptolem je tam prikazan kot morilec Priama, ki se je zatekel k Apolonovemu oltarju; zato je bog prisegel, da ga bo ubil in je prisego izpolnil v svojem svetišču v Delfih.
18	Tako Farnell, Critical Commentary, ad loc. in Kirkwood, »Nemean 7«, 76.
30
Brane Senegačnik
fizične značilnosti zmagovalca, ki mu je pesem posvečena. Tebanec Melis, ki je zmagal v »najsurovejši« borilni veščini, pankratiju, je bil nizek po postavi, a je premagoval svoje nasprotnike z veščino in pogumom. Za Pindarja je v vsem, tudi po višini, podoben Heraklu. Tako pesnik docela preoblikuje tradicionalno predstavo o največjem grškem junaku kot fizičnem orjaku. Kot takšnega ga med drugim slika znana mitična pripoved o njegovem 11. junaškem delu, poti po zlata jabolka Hepserid, kjer je moral namesto orjaka Atlanta na lastnih rameni držati celo nebo. Njegova običajna gigantska pojavnost je lepo razvidna iz mnogih literarnih del, slikovito ga, denimo, oriše zbor deklet v Sofoklovih Trahinkah, 98-102, ki sprašujejo o njem Sonce:
no0t |ioi no0i |ioi
vaisi not', w \a|inpa atspona 9\£"y£0wv; ^ novtiaq auXwvaq, ^ Siaaataiv ansipoiq k\i0£iq sin', w Kpatiat£uwv Kar' o||ia.19
Kje, le kje, povej, se sin Alkmene mi mudi?
Biva morda, o ti, ki v svetlih se bliskih razžarjaš,
v morskih ožinah
ali oprt na dvojno kopnino počiva,
reci, o ti, ki ni ti enakega v vidu!
Pindarjevo preoblikovanje je še posebej zanimivo in drzno, ker sta v istem slavospevu omenjena Heraklova stebra (Kalpa in Abila), ki sta označevala skrajno zahodno točko grške ojkumene in sta seveda prizorišče prav tega junakovega podviga, ki ga opisujejo tudi dekleta iz Trahine (v. 30). Večji kontrast Sofoklovemu silaku, ki se opira z eno roko ob Evropo in z drugo ob Afriko, bi si težko predstavljali. Pragmatično določilo, povsem konkretne okoliščine - telesne značilnosti prvaka med pankratisti, so prevladale nad dediščino mitičnih predstav in pesnikova domišljija jih je prilagodila zahtevi trenutka:
Ou ^ap ^uaiv 'Oapiwvsiav eAa^sv-
aW' ovoTdq pev ISšadai	50
au^nsastv 5' aK|ia Papuq.
Kai toi not' Avtaiou So|iouq
0r|Pav Ka6|£iav popfav fipa^vc,,
^u^av 5' &Ka|ntoq, npoanaXaiawv av|p	53b
tav nupo^opov Ai^uav, Kpavioiq o^pa ^tvwv
vaov noasiSawvoq eps^ovta ax£0oi,	54b
19 Izvirnik je naveden po: Easterling, Sophocles; slovenski prevod: Gantar in Senegačnik, Sofokles.
ŠPORT: PRAGMATIČNO DOLOČILO, MOTIV IN TEMA PlNDARJEVIH SLAVOSPEVO^
31
vioq AAK^rfva^ oq OuXu^-
novS' e^a, "yaiaq t£ naaaq Kal PaGuKpn^vov noXiaq aXoq e^£upwv Gsvap,	56
vauTiXiaiai t£ noptG^ov ^£pwaaiq. vuv Se nap' Ai^io^V KdXXiaTov 0X^ov vai£i, t£ti^a-tai T£ npoq a0avdtwv 9iXoq,"Hpav t' onuia, Xpuaswv oikwv ava^ Kal 7a^ppoq"Hpaq.	60
Saj ni bila mu dana Orionova postava:
prezira vreden na pogled,	50
v spopadu težaven je s svojo močjo.
Saj vendar nekoč iz Kadmovih Teb
v Libijo, žit prinašalko, v Antajevo hišo
prišel junak je, nizek po postavi,	53b
a v duši neupogljiv, da z njim bi spoprijel se in ga zaustavil,
ker tempelj Pozejdonov kril je z lobanjami tujcev - 54b
to bil je sin Alkmenin. In on se vzpel je na Olimp, potem ko vse dežele
in sivkaste morske dlani previsne pečine je vse preiskal, 56
in pot je za plovbo ukrotil.
Zdaj pri Njem, ki nosi ščit, prebiva,
blaginjo najlepšo uživa, prijatelja v njem
nesmrtni častijo, in s Hebo v zakonu je zlatih palač gospodar in Herin je zet.	60
BIBLIOGRAFIJA
Benn, Gottfried. »Probleme der Lyrik.« V: Isti: Gesammelte Werke, ur. Dieter Wellershoff, 4:1058-1097. Wiesbaden: Limes Verlag, 1968.
D'Alessio, Gianbattista. »First-Person Problems in Pindar.« BICS 39 (1994): 117-139.
Carey, Chris. A Commentary on Five Odes of Pindar: Pythian 2, Pythian 9, Nemean 1, Nemean 7, Isthmian 8. New York: Arno Press, 1981.
_. »The Victory Ode in Performance: The Case for the Chorus.« CPh 86 (1991): 192-200.
Easterling, Patricia, izd. Sophocles: Trachiniae. Cambridge: Cambridge University Press, 1982.
Farnell, Lewis Richard. Critical Commentary to Works of Pindar. London: Macmillan, 1932. Ponatis Amsterdam: Adolf M. Hakkert, 1961.
Gantar, Kajetan in Brane Senegačnik, prevod in spremna besedila. Sofokles: Ajant, Trahinke, Filoktet. Maribor: Obzorja, 2000.
Glumac, Slobodan. »Predgovor«. V Gotfrid Ben, Izabrane pesme, izbor in prevod Slobodan Glumac, v-xxxix, xiv-xv. Beograd: Nolit, 1984.
Heath, Malcolm in Mary Lefkowitz. »Epinician Performance.« CPh 86 (1991): 173-191.
Jüthner, Julius. »Zu Pindar Nem. 7, 70ff.« WS 50 (1932): 166-170.
32
Brane Senegačnik
Kirkwood, Gordon MacDonald. »Nemean 7 and the Theme of Vicissitude in Pindar.« Poetry and Poetics from Ancient Greece to the Renaissance, 56-90. Ithaca in London 1974.
Lamping, Dieter. Das lyrische Gedicht: Definitionen zu Theorie und Geschichte der
Gattung, Göttingen: Vandhoeck&Ruprecht, 2003. Mezger, Friedrich. Pindars Siegslieder. Leipzig: G. B. Teubner, 1880. Race, Wiliam H. Pindar: Olympian Odes, Pythian Odes, Nemean Odes, Isthmian Odes, Fragments. Loeb Classical Library. Cambridge, MA: Harvard University Press,
1997.
Sandys, John Edwin. The Odes of Pindar Including the Principal Fragments. Druga izdaja.
Cambridge, MA: Harvard Universtity Press London 1978. Schadewaldt, Wolfgang. »Der Aufbau des pindarischen Epinikion«. Schriften der Koengisberger Gelehrten Gesellschaft, Geisteswissenschafltiche Klasse 5.2 (1928): 259-343.
Senegačnik, Brane, prevod in spremna besedila. Pindar. Slavospevi in izbrani fragmenti. Ljubljana: Družina, 2013.
_. »Kje se dogaja Oresteja?«, Nova revija 319-20 (2008): 74-80.
Sommerstein, Alan. Aeschylean Tragedy. Bari: Levante editori, 1996.
Townson, Michael R. »The montage-technique in Gottfried Benn's Lyric.« Orbis
Litterarum 21.2 (1966): 154-180. Wilamowitz-Moellendorff, Ulrich von. Pindaros, Berlin: Weidmansche Buchhandlung, 1922.
Zabel, Igor. Druga narava. Eseji o slikarstvu Emerika Bernarda. Ljubljana: Knjižnica revolucionarne teorije Krt, 1991.