Lahko bi rekli, da je vprašanje povezave med vero in razumom najpomembnejše vpra- šanje apologetike, saj zaobjema vsa ostala. Èe vera in razum nista partnerja, èe sta vera in razum loèena ali nezdru`ljiva, kot na primer maèke in ptièi, potem je apologetika nemo- goèa. Apologetika namreè poskuša povezati razum z vero; vero poskuša braniti z oro`jem razuma.    Posebnega pomena je razjasniti naši de- finiciji vere in razuma, saj sta ta dva pojma pogosto uporabljena nejasno ali dvoumno. Definiranje odstrani nejasnost. Razlikovanje med dvema mo`nima pomenoma, ter to, da se omejimo na enega v danem trenutku, pa odstrani dvoumnost. 2  Razlikovati moramo med dejem vere in predmetom vere, med verovanjem in tem, kar verujemo. 1. Predmet vere pomeni vse tisto, kar ve- rujemo. Za kristjana to pomeni vse tisto, kar nam je Bog razodel v Svetem pismu; kato- lièani temu dodajo vsa verovanja in uèenje Cerkve. Ta vera (predmet, ne dej) je izra`en v nauku vere. Ta nauk vere ni izraz deja ve- rovanja, paè pa je izraz vsebine tega, kar ve- rujemo. Dej verovanja izra`ajo liturgièna in nravstvena dejanja. Vendar pa nauki vere niso zadnji, paè pa le bli`nji predmeti vere. Nauk vere je mnogoter, medtem ko je zadnji pred- met vere en sam. Zadnji predmet vere niso besede, paè pa Bo`ja Beseda (v ednini) — se- veda, Bog sam. Nauk vere je zemljevid ali zgradba vere; Bog pa je resnièno obstojeèi predmet vere. (Bog je tudi avtor vere — tako tisti, ki razodeva resnièni nauk vere, kot tudi tisti, ki navdihuje srce, da se svobodno od- loèi verovati vanj). Enako napaèno se je ustaviti pri nauku vere in ne dopustiti, da bi vaša vera dosegla `ivega Boga, kot tudi zanemarjati nauk vere kot nepotreben ali celo škodljiv za `ivo vero. Brez `ivega odnosa z `ivim Bogom je nauk vere nesmiseln, saj je njegov smisel prav v tem, da ka`e onkraj samega sebe na Boga. (“Prst je dober za kazanje na luno, toda gorje tistemu, ki prst zamenja za luno,” pravi mo- drost zena). Toda brez nauka vere ne more- mo niti vedeti, kaj verujemo, niti ne moremo drugim povedati, kaj verujemo o Bogu. 2. Dej verovanja je veè kot zgolj dej ver- jetja. Verjamemo mnogo stvari — na primer to, da bodo Bullsi premagali Celticse, da predsednik ne goljufa, da je Norveška lepa de`ela —, toda za ta verjetja nismo priprav- ljeni umreti, niti jih ne `ivimo v vsakem tre- nutku. Religiozno verovanje pa je nekaj, za kar bi umrli, in kar `ivimo vsak trenutek. Je veliko veè in veliko moènejše kot zgolj ver- jetje, èetudi je verjetje en njen del ali vidik. Razlikujemo lahko med vsaj štirimi vidiki ali dimenzijami religioznega verovanja. Èe jih hierarhièno razvrstimo od manj do bolj pomembnega in bistvenega, in od manj do bolj notranjega — glede na to, ali prihajajo iz bolj središènih delov èloveškega jaza —, so to (a) èustvena vera, (b) razumska vera, (c) vera iz volje, (d) vera srca. a) Èustvena vera je obèutek varnosti ali zaupanja v osebo. To vkljuèuje upanje (kar je mnogo veè kot zgolj `elja) in mir (kar je mnogo veè kot zgolj hladnokrvnost). ,  3 !4356 !  ! #   b) Razumska vera je verjetje. Ta je moè- nejša kot èustvena vera v tem, da je bolj stal- na in nespremenljiva, kot sidro. Moj um lahko verjame tudi, ko so moji obèutki zmedeni. V nasprotju z zgolj mnenjem je to verjetje trdno. Stara definicija razumske vere je “dej razuma, ki ga spodbudi volja, prek katerega verjamemo vse, kar nam je Bog razodel prek avtoritete tistih, ki jih je Bog uporabil za razodetje”. To je tisti vi- dik vere, ki je izoblikovan v nauku vere in povzet v veroizpovedi. c) Vera iz volje je dej volje, je predanost poslušnosti volji Boga. Ta vera je vernost ali zvestoba. Ka`e se v delovanju, v dobrih delih. Tako kot je v èustveni veri upanje globlje od `elje, in v razumski veri verjetje globlje od mnenja, je tudi ljubezen globlja od obèut- ka v veri iz volje. Saj je izvor vere iz volje — volja — sposobnost ali zmo`nost duše, ki je bli`je predizvršilnemu temelju ali centru, ki ga imenujemo ‘srce’ (d). Razum je navigator duše, volja pa je njen kapitan. Razum je gospod Spock, volja pa je kapitan Kirk, obèutki pa so dr. McCoy. Duša je prava vesoljska ladja ‘Enterprise’. Volja lah- ko uka`e razumu, da misli, toda razum ne more ukazovati volji, naj si `eli, lahko jo le informira, tako kot navigator informira ka- pitana. Še vedno pa vas volja ne more prisi- liti, da bi verjeli. Ne more prisiliti razuma, da bi verjel, kar se razumu zdi napaèno, ali da ne bi verjel, kar se mu zdi resnièno. Vera pa se zgodi takrat, ko se odloèite, da boste pošte- ni in svoj um postavite v slu`bo resnice. (Glej: Toma` Akvinski: Summa Theologiae, I, 82, 3–4 O razmerju med razumom in voljo.) d) Vera se zaène v nejasnem in skrivnost- nem centru našega bitja, ki ga Sveto pismo imenuje ‘srce’. Srce v Svetem pismu (in pri cerkvenih oèetih, še posebej pri Avguštinu) ne pomeni obèutka ali sentimentalnosti ali èustva, paè pa absolutno središèe duše, tako kot je fizièno srce središèe telesa. Srce je tam, kjer Bog, Sveti Duh, deluje v nas. Tega ni mogoèe doloèiti kot nek notranji predmet, kot so to èustva, razum ali volja, ker je to èisto sebstvo, jaz, subjekt, tisto, èigar so èustva, um in volja. “Z vso skrbjo varuj svoje srce,” pravi mo- dri Salamon, “kajti iz njega izvira `ivljenje” (Prg 4,23). S srcem izberemo našo ‘temelj- no izbiro’, da ali ne Bogu, in s tem doloèi- mo svojo veèno identiteto in usodo. Spor med vero in deli, ki je zanetil pro- testantsko reformacijo, je v veèji meri posle- dica dvoumnosti besede vera. Èe uporablja- mo besedo ‘vera’ tako, kot jo uporablja ka- toliška teologija — glej staro definicijo vere iz Baltimorskega katekizma v odstavku (b) zgoraj — in kot jo je podal Pavel v Prvem pi- smu Korinèanom 13 —, to pomeni, èe jo ra- zumemo kot razumsko vero, potem sama vera ne zadostuje za odrešenje, saj “tudi de- moni verujejo, a trepetajo” (Jak 2,19). Veri je potrebno dodati upanje in še posebej lju- bezen (1 Kor 13,13). Toda èe ‘vero’ uporab- ljamo, kot jo je uporabljal Luter in kot jo je uporabljal Pavel v Pismu Rimljanom in Ga- laèanom, to pomeni kot vero srca, potem je to odrešilna vera. Takšna vera zadostuje za odrešenje, saj so njen sad dobra dela ljubezni, tako kot tudi dobro drevo nujno obrodi do- ber sad. Glede tega se protestanti in katolièani strinjajo. Pred dobrim desetletjem je pape` to govoril nemškim luteranskim škofom, nad èemer so bili preseneèeni in vzradošèeni. Dve cerkvi sta izdali javno skupno izjavo o opra- vièenju, izjavo o soglasju. Protestanti in ka- tolièani nimajo v bistvu razliènih religij, raz- liènih poti odrešenja. Obstajajo sicer resniène in pomembne razlike, toda ta najbolj osred- nja zadeva ni ena izmed teh. 4* Tudi tukaj moramo loèiti med subjektiv- nim, osebnim dejem razuma od predmeta razuma.    1. Predmet razuma je vse, kar razum lahko spozna. To vkljuèuje tri vrste stvari, kar se sklada s ‘tremi zmo`nost uma’ v klasièni ari- stotelski logiki. To pomeni vso resnico, ki jo je mogoèe (a) razumeti z razumom (to po- meni, s samim èloveškim razumom, brez vere v bo`je razodetje), (b) spoznati s èloveškim razumom, da je resnica in (c) logièno doka- zati, ne da bi kakšno premiso vzeli iz vere v bo`je razodetje. (Glej tabelo 1.) a) Na primer, zgolj z uporabo èloveške- ga razuma lahko razumemo, iz èesa je zgra- jena zvezda. To ni del bo`jega razodetja. Prav tako razumemo, zakaj je vesolje tako dobro urejeno: èloveški razum nam pove, da mora za to urejenostjo stati nadèloveški razum. Ta, drugi primer, je tudi del bo`jega razodetja, medtem ko prvi ni. Tretji primer: zgolj z ra- zumom ne moremo razumeti, kakšen je Bo`ji naèrt za rešitev èloveštva. Do tega pridemo le prek bo`jega razodetja. b) Z drugo ‘zmo`nostjo uma’ lahko spoz- namo, da obstaja planet Pluton1, in to ni del bo`jega razodetja. Prav tako lahko s èloveš- kim razumom prek zgodovinske raziskave spoznamo zgodovinski obstoj Jezusa. Toda ta resnica je tudi del bo`jega razodetja, med- tem ko prva ni. Ne moremo pa zgolj z razu- mom spoznati, da nas Bog tako ljubi, da je za nas umrl. To lahko spoznamo zgolj po veri v bo`je razodetje. c) Konèno lahko zgolj s èloveškim razu- mom doka`emo Pitagorov izrek v geometriji, in to ni del razodetja. Prav tako lahko zgolj z razumom, prek dobrih filozofskih argumen- tov (glej 10. poglavje v knjigi) doka`emo, da duša ne umre tako, kot umre telo. Toda to je tudi del razodetja. Ne moremo pa doka- zati, da je Bog Trojica; to lahko verjamemo zgolj zato, ker nam je to razodel Bog. 2. Dej razuma kot loèen od predmeta ra- zuma, pomeni vse subjektivne osebne dejav- nosti uma, prek katerih mi (a) razumemo, (b) spoznavamo ali (c) dokazujemo katero od resnic. Antièno pojmovanje razuma je vkljuèevalo vse tri od teh ‘zmo`nosti uma’. Klasièno so bile poimenovane (a) ‘prepro- sto razumevanje’, (b) razsodnost in (c) skle- panje. Pomen razuma se je zo`il v modernem èasu, zaèenši z Ockhamovim nominalizmom v štirinajstem stoletju in Descartesovim ra- cionalizmom v sedemnajstem, s èimer je ra- zum zaèel pomeniti zgolj ‘tretjo zmo`nost uma’, sklepanje, preraèunavanje, preizkuša- nje. Tukaj uporabljamo starejše, širše pojmo- vanje razuma. Razum je v odnosu z resnico; je naèin spoznanja resnice: razumevanje, spoznava- nje ali dokazovanje resnice. Tudi vera je v odnosu z resnico; je naèin spoznanja re- snice. Nikdar ni obstajalo èloveško bitje brez vsaj nekaj vere. Vsi vemo, da veèino tega, kar vemo, dobimo preko vere; to po- meni, preko verjetja v nekaj zunaj nas — starše, uèitelje, prijatelje, pisatelje, dru`- bo —, ti nam povedo. Tako zunaj religije kot tudi znotraj nje sta vera in razum poti do resnice.   Tabela 1: Razumevanje Spoznavanje Dokazovanje Zgolj z razumom Iz èesa je zgrajena Da Pluton obstaja Pitagorov izrek in ni del razodetja zvezda Z razumom in vero Zakaj je vesolje Zgodovinski obstoj Da duša ne umre v bo`je razodetje tako dobro urejeno Jezusa Brez razuma, zgolj Bo`ji naèrt Kako nas Bog ljubi Da je Bog Trojica z vero v bo`je razodetje za naše rešenje  # "   #      Zdaj, ko smo definirali naša dva strokovna izraza, smo pripravljeni, da si zastavimo vpra- šanje o odnosu med njima. S tem, ko to spra- šujemo, ne mislimo “Kakšen je psihološki od- nos med dejem vere in dejem razuma?”, paè pa “Kakšno je logièno razmerje med predmetom vere in predmetom razuma?”. V kakšnem od- nosu sta ti dve vrsti resnic — tiste, ki jih poz- namo s samim èloveškim razumom, in tiste, ki jih spoznamo prek vere v bo`je razodetje. Vedno obstaja pet mo`nih odgovorov gle- de odnosa med dvema vrstama ali skupinama stvari: 1. Vsi A-ji so B-ji, toda niso vsi B-ji tudi A-ji. 2. Vsi B-ji so A-ji, toda niso vsi A-ji tudi B-ji. 3. Vsi A-ji so B-ji in vsi B-ji so A-ji. 4. Noben A ni B in noben B ni A. 5. Nekateri, toda ne vsi A-ji so B-ji in ne- kateri, toda ne vsi B-ji so A-ji. Èe to sedaj prenesemo na vprašanje odnosa med vero in razumom, dobimo pet mo`nosti: 1. Vse, kar je mogoèe spoznati z vero, je mo- goèe spoznati tudi z razumom, toda vsega, kar je mogoèe spoznati z razumom, ni mogoèe spoznati z vero. Vera je podra- zred razuma. 2. Vse, kar je mogoèe spoznati z razumom, je mogoèe spoznati tudi z vero, toda vsega, kar je mogoèe spoznati z vero, ni mogoèe spoznati z razumom. Razum je podrazred vere. 3. Vse, kar je mogoèe spoznati z vero, je prav tako mogoèe spoznati z razumom, in vse, kar je mogoèe spoznati z razumom, je mo- goèe spoznati tudi z vero. Vera in razum sta zamenljiva. 4. Niè, kar je mogoèe spoznati z vero, ni mo- goèe spoznati z razumom, in niè, kar je mogoèe spoznati z razumom, ni mogo- èe spoznati z vero. Vera in razum se med- sebojno izkljuèujeta. 5. Del, vendar ne vse, kar je mogoèe spoz- nati z vero, je prav tako mogoèe spoznati z razumom, in del, vendar ne vse, kar je mogoèe spoznati z razumom, je prav tako mogoèe spoznati z vero. Vera in razum se deloma prekrivata. Spomnite se, da razum pri tem lahko pomeni eno, dve ali vse tri predmete od treh ‘zmo`nosti uma’: tisto, kar je mo- goèe razumeti, spoznati ali dokazati z ra- zumom. Oglejmo si sedaj vsako izmed teh petih mo`nosti.      54!!* Racionalizem trdi, da je vse, kar vemo prek vere, mogoèe razumeti, spoznati ali do- kazati tudi z razumom, obratno pa ne. Vera je podrazred ali pododdelek razuma. To so zagovarjali le redki kršèanski mi- sleci. Zdi se, da je bil Anzelm eden od teh, saj je celo nauk o Sveti Trojici in uèloveèenju `elel dokazati s strogimi razumskimi filozof- skimi argumenti, ki jih je imenoval ‘nujni razlogi’. Hegel je bil precej drugaèen tip raciona- lista. On je radikalno reinterpretiral vsebi- no razodetja, tako da se je skladala z njegovo filozofijo (npr. zanikal je stvarjenje iz niè in Kristusovo edinstveno bo`anskost). To je krš- èanski racionalizem le, èe raztegnemo pojem kršèanski prek vsakršnih uporabnih zgodo- vinskih definicij. Hegel je verjel, da je zgo- dovinska kršèanska vera, kot so jo tradicio- nalno razlagali, primitivna, samo simbolièno ali mitièno resnièna predhodnica njegove fi- lozofije. Danes je Heglov tip racionalizma dokaj popularen, Anzelmov pa je (kolikor nama je znano) povsem zamrl. 57! !* Fideizem zagovarja, da edina vednost, ali vsaj edina gotova vednost, ki jo lahko ima- mo, izhaja iz vere. Medtem ko racionalizem zavraèa obstoj resnic vere, ki jih ne bi mo- gli dokazati z razumom, pa fideizem zavraèa obstoj doloèenih resnic, dosegljivih z razu- mom brez vere. V vednosti stvari, kot je obstoj Plutona ali Pitagorovega izreka, ni vkljuèene niè re- ligiozne vere. Zato mora fideizem meniti bo- disi, da so vse takšne resnice zunaj religije ne- gotove ali, èe so gotove, spadajo pod neke vrste nereligiozno vero. Prva mo`nost se zdi preprosto nesmiselna. Ne moremo biti gotovi, da bo jutri sonce vzšlo, toda gotovi smo o tem, da je 2 + 2 = 4. Neko gotovost imamo. Potemtakem mora to pomeniti, da vse gotovosti izhajajo iz ne- kakšne nereligiozne vere. Glavni kandidat za to ‘nereligiozno vero’ je vera v razum sam. Pascal, na primer, je trdil, da je zaupati v razum prvenstveno dej vere in ni racionalno dokazljivo. Saj èe bi zaupanje v razum doka- zovali z razumom, bi s tem zagrešili logièno napako kro`nega sklepanja, saj bi `e sprejeli tisto, kar naj bi šele dokazali. Nadalje Pascal trdi, da èe izvor našega razuma ni inteligen- ten in zaupanja vreden Bog, paè pa slepo na- kljuèje ali nek zli duh, ki mu ne moremo zau- pati, potem tudi naš razum ne more biti vre- den zaupanja. Kdo bi zaupal raèunalniku, ki bi bil nakljuèno programiran ali pa bi ga pro- gramiral goljuf? Toda, kako lahko vemo, da obstaja dober in zaupanja vreden Bog, ki si je zamisli in ustvaril èloveški razum? Èe `e- limo takšnega Boga dokazati z razumom, `e spet pristanemo v kro`nem argumentiranju. Boga poskušamo potrditi z razumom in ra- zum z Bogom. Edini izhod iz tega, pravi Pas- cal, je zaèetni neracionalni skok vere. Menimo, da je ta argument moèan, ne vodi pa nujno v praktièni fideizem: ne zanika mo`nosti dokazovanja vseh naukov vere. Trdi le, da konèno teoretièno upravièenje razuma ne more izhajati iz razuma samega. Pascal sam je v svojih Mislih ponudil mnogo razum- skih argumentov za svojo vero. 5'  !*  Tretja mo`nost, ki zagovarja med tem, kar je mogoèe spoznati z vero, in tem, kar je mo- goèe spoznati z razumom, je sicer logièno mogoèa, vendar pa ne poznava nikogar, ki bi kdaj to zagovarjal. 5%!* Dualizem je danes precej popularno sta- lišèe, saj se ka`e v ‘loèitvi cerkve od dr`ave’, religije od filozofije, svetega od sekularnega, kar je znaèilno za moderno dobo. Dualizem preprosto loèi vero in razum, ter ju umesti   $ # v dva razlièna dela. Obièajno to naredi z (a) redukcijo razuma na znanstveno, matema- tièno in empirièno mišljenje, in z (b) reduk- cijo vere na osebno, subjektivno stališèe. S tem se razum in vera skladata z javnim in pri- vatnim podroèjem. Dualizem se zdi razumno zagovarjati, èe verjameš v neko ezoterièno vzhodno religijo, ki temelji na zasebni mistièni izkušnji; toda nerazumno, èe si kristjan, jud ali musliman (vsi tisti, ki jih imenujemo ‘ljudstva Knjige’), nekdo, ki veruje v javno religijo, ki nam je dana po razodetju. Prav tako se zdi strahopetno izogibati se neverujoèim tam, kjer nas izzivajo v boj na skupnem podroèju (razum), in se namesto tega umakniti v zasebno sfero (vera, kot jo na popolnoma subjektiven naèin razumejo tukaj — v temelju napaèno razumljena ‘vera’, èe jo sodimo z zgodovinskimi kršèanskimi merili). 5% - !' Veèina ljudi bi se strinjala z nama, da je peta mo`nost najbolj razumna in pravilna. V njej razlikujemo tri skupine resnic: a. resnice vere, ki niso resnice razuma, b. resnice, skupne veri in razumu, c. resnice razuma, ki niso resnice vere. Resnice, ki so samo stvar vere, so tiste, ki jih je razodel Bog, ni pa jih mogoèe razumeti, spoznati ali dokazati z razumom (npr. Sveto Trojico ali dejstvo, da je Kristusova smrt od- kupitev za naše grehe). Resnice, skupne veri in razumu so tiste, ki so razodete od Boga, obe- nem pa jih je mogoèe odkriti, razumeti in do- kazati tudi z razumom (npr. da obstaja en Bog, ali objektivni moralni zakon, ali `ivljenje po smrti). Resnice razuma, ki niso tudi resnice vere, pa so tiste, ki niso stvar Bo`jega razodetja, do njih pa lahko pride èloveški razum (npr. naravoslovne znanosti). Èe je to pravilno sta- lišèe, potem iz tega izhaja, da se pred kršèanske apologete postavljata dve nalogi: dokazati vse trditve v skupini b in odgovoriti na vse ugovore trditvam v skupini a. Resnic iz skupine a (npr. Sveta Trojica) ne moremo dokazati, lahko pa odgovorimo na vse ugovore proti. Na primer, ko unitarci ugovarjajo Trojici, ker naj bi ‘Boga razdelila na tri’. V tem primeru lahko poka`emo, da gre za napaèno razumevanje; Trojica namreè ne pomeni, da so trije bogovi, paè pa en Bog v treh Osebah. Tudi logiki lahko trdijo, da gre za protislovje, èe neèemu reèemo hkra- ti eden in trije. Odgovorimo lahko, da je Bog ena narava, ne tri, in tri osebe, ne ena. To pa ni niè bolj protislovno, kot smo protislov- ni mi sami: saj imamo dve naravi (duhovno in èutno, umsko in snovno, dušo in telo), toda le eno osebo. Med kršèanski misleci ni soglasja o tem, koliko resnic vere je mogoèe dokazati z ra- zumom, toda veèina se strinja, da jih je nekaj mogoèe (zato je apologetika sploh mogoèa), toda ne vseh (zato pa je apologetika omeje- na). Nauk o izvirnem grehu uèi, da je èloveška narava, in s tem èloveški razum, ranjen, toda še vedno veljaven in uporaben — podobno kot pohabljeno telo. V nasprotju s kamnom lah- ko hodi, se premika, èeprav ne zelo dobro. Potrebno je razlikovati med razumom de facto (‘v realnosti’ ali ‘dejansko’) in razumom de jure (‘prek zakona’ ali ‘pravice’), ali razumom v njegovem vsakdanji uporabi in razumom v njem samem, ali razumom, ki ni pravilno uporabljen, in razumom, ki je pravilno upo- rabljen. Pravilno uporabljen razum je mo- goèen, toda ni vse-mogoèen. Razum vas lah- ko preprièa, da se odpravite do obale, potem pa je potreben skok vere v morje `ivega Boga. Fideizem trdi, da vas razum ne more pripe-     ( ljati niti do obale; racionalizem pa trdi, da vas razum sam lahko postavi v morje. $            #  % Obstajata dve osnovni vprašanji glede od- nosa med vero in razumom: 1. Koliko nauka vere lahko doka`e razum? 2. Ali lahko pride kdaj do nasprotovanja med vero in razumom? Videli smo `e, da obstajajo razlièni od- govori na prvo vprašanje — vse, nekaj, niè — in da se, kot najboljši mo`ni odgovor, ka`e nekaj. Kaj pa drugo vprašanje? 8   !#.-  !! Meniva, da je Toma` Akvinski v svoji Summa Contra Gentiles I, 7 podal najbolj- ši odgovor na to vprašanje: “Èeprav prej omenjena resnica kršèanske vere presega dojemljivost èloveškega razuma, spoznanja, ki so vsajena razumu, tej resni- ci ne morejo nasprotovati. Znano je, da so spoznanja, ki so naravno vsajena v razum, najresniènejša: tako resnièna, da niti pomisliti ni mogoèe, da so neresnièna. ¡Èe le razume- mo pomen tega v tako samorazvidnih trdi- tvah, kot so “Celota je veèja od dela” ali “Kar ima barvo, mora imeti tudi velikost”, si ne moremo misliti, da bi bilo napaèno.¿ Prav tako ni prav verjeti, da ni resnièno, kar je po veri sprejeto, ker je tako zelo oèitno potrjeno od Boga. ¡Ni naša vera tista, ki bi potrjevala našo gotovost, paè pa njen predmet, Bog.¿ Ker je torej samo neresnièno nasprotno re- sniènemu, je ob natanènem primerjanju nju- nih definicij jasno, da prej omenjena resnica ne more nasprotovati naèelom, ki jih spoz- nava razum po naravni poti.”2 Torej je bodisi kršèanstvo napaèno ali razum napaèen, ali — èe sta oba pravilna — med njima ne more obstajati resnièno nas- protovanje, saj resnica ne more nasproto- vati resnici. Toma` Akvinski je o veri in razumu go- voril objektivno in ne subjektivno. Objek- tivni skupek resnic razodetih od Boga, da ve- rujemo vanje, in objektivni skupek resnic do- kazljivih z razumom, ustrezno uporabljenih, ne vsebuje nobenih nasprotij. Toda subjek- tivno se mi, padli ljudje, z lahkoto motimo. Lahko napaèno razumemo vero in lahko na- paèno uporabljamo naš razum. Mnenja se- veda lahko nasprotujejo veri, toda razum sam ne more. 2 . #!  Toma` Akvinski je podal še drug, prav tako pomemben razlog za enak zakljuèek: “Na enak naèin vsebuje znanje, ki ga uèi- telj vceplja v duha uèenca, uèiteljevo vednost, razen èe uèi, kar je izmišljeno, kar pa je greh reèi za Boga. Vednost o naravno razumlji- vih naèelih ¡razumsko samorazvidnih trdi- tvah¿ nam je vsadil Bog, ker je on sam us- tvaril našo naravo. Torej ta naèela vsebuje- jo `e bo`jo modrost. Kar koli pa jim naspro- tuje, nasprotuje bo`ji modrosti. Ne more na- mreè izvirati od Boga. Kar torej izhaja iz bo`- jega razodetja in je po veri sprejeto, narav- nemu spoznanju ne more nasprotovati.”3 Mnogi bi Toma`u sledili do sem, usta- vili pa bi se pri naslednji toèki. Vendar pa naslednja toèka nujno sledi iz predhodne: “Iz èesar lahko jasno sklepamo, da nobeni dokazi, ki nastopajo proti prièevanjem vere, ne izhajajo naravnost iz prvotnih poèel, ki so vcepljena v ¡razumno èloveško¿ naravo in sama po sebi razumljiva. Zato ti razlogi tudi nimajo moèi dokazovanja, ampak so ali ver- jetni ali pa izmišljeni ¡zmotni¿, zato jih je tudi mogoèe ovreèi.”4 Z drugimi besedami, vsak mogoè argu- ment proti kateremu koli kršèanskemu nauku vsebuje nekje napako razuma in mu je zato s samim razumom mogoèe tudi odgovoriti. Èe temu ne bi bilo tako, èe bi se Toma` pri tem zmotil, potem bi en sam dokaz iz-   # med argumentov, ki jih neverujoèi uporab- ljajo proti kršèanskemu nauku, resnièno in pravilno dokazal, da je kršèanski nauk napa- èen, torej, da kršèanstvo ni resnièno. Toma- `ev optimistièni pogled na zvezo med vero in razumom nujno sledi iz enostavne premise, da je kršèanstvo resnièno. Zato je ‘kršèanski iracionalizem’ v protislovju sam s sabo. Ob tem je potrebno opozoriti, da mid- va (in Toma` Akvinski) ne trdiva, da je mo- goèe vse kršèanske nauke dokazati z razu- mom, paè pa le, da je mogoèe vsak argument proti njim ovreèi. Prav tako ne trdiva, da jih lahko ovr`e kdorkoli. Razum je de jure èist, toda razumne`i de facto niso. Zaupanje Toma`a Akvinskega je potrjeno z izkušnjami in zgodovino. @e skoraj dve ti- soèletji pravoverni kristjani spoznavajo njeno resniènost. Danes tisoèi razmišljujoèih spreo- brnjencev ponavljajo enak tristopenjski pro- ces odkritja, o katerem je v drugem stolet- ju po Kristusu v svoji avtobiografski Prvi apo- logiji5 pisal `e Justin Muèenec: 1. Èlovek išèe resnico s samim razumom in mu spodleti. 2. Resnico mu ponudi vera in jo sprejme. 3. In ko jo sprejme, uvidi, da zadovolji nje- gov razum. (Glej: É. Gilson, Duh srednjeveške filozo- fije, 2. poglavje.)6 O tem vzorcu obstaja celo zgodnejše pri- èevanje. Prvi kršèanski apologet, sv. Pavel, je to izrazil v Prvem pismu Korinèanom 1,20–25: “Kje je modrec, kje je pismouk, kje je raz- pravljavec sveta? Mar ni Bog modrosti tega sveta obrnil v norost? Ker paè svet prek mo- drosti ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog po norosti oznanila sklenil rešiti ti- ste, ki verujejo. Judje namreè zahtevajo zna- menja, Grki išèejo modrosti, mi pa oznanja- mo kri`anega Mesija, ki je Judom v spoti- ko, poganom norost. Tistim pa, ki so pokli- cani, Judom in Grkom, je Mesija, Bo`ja moè in Bo`ja modrost. Kajti Bo`ja norost je mo- drejša od ljudi in Bo`ja slabotnost moènejša od ljudi.”7 Èe je razodeti bo`anski evangelij, ‘Bo`ja norost’, modrejši od najboljše èloveške fi- lozofske modrosti, potem je èloveška mo- drost bolj neumna kot evangelij. Na tri na- èine je mogoèe biti neumen: (a) napaèno ra- zumeti ali ne dojeti in ne doumeti; (b) biti v nevednosti, biti nesposoben vedeti ali spoznati, in (c) biti nelogièen in nezmo`en dokazati, zagrešiti zmoto. Vsaj ena od teh zmot ali napak, ki ustrezajo trem ‘zmo`no- stim uma’, mora biti vsebovana v vsakem argumentu proti resnici, in potemtakem tudi proti resnici kršèanske vere. In ker so te tri zmote zmote razuma, jih pravilni ra- zum lahko tudi ovr`e. Meè razuma sam po sebi ne more biti po- ra`en in lahko zare`e skozi vse ugovore proti veri. Toda kateri koli èloveški razumnik, tako kot kateri koli sabljaè, ga lahko slabo upo- rablja, torej iracionalno. Naš padec po iz- virnem grehu je sicer ošibil naše roke, ki dr- `ijo meè, toda meè sam po sebi ostaja oster. &  Ugovor 1: Toda bo`ja pota, bo`ji um in narava so neskonèno nad našimi; kako lahko prièakujemo, da bi jih lahko razumeli? Odgovor: Toda mi lahko razumemo, kar nam je on razodel. Sicer bi bil on slab uèi- telj. Dober uèitelj uèinkovito komunicira s svojimi uèenci tako, da visoke resnice, ki jih pozna, prevaja na raven sposobnosti razume- vanja, ki jo imajo uèenci. Seveda ne more- mo popolnoma razumeti bo`anske resnice. Boga poznamo prek razodetja, doumemo pa ga ne. Dotikamo se ga, toda ne moremo ga zaobjeti ali definirati z našim razumom. Ugovor 2: Ali ni to poni`evalno za zmo`- nosti èloveškega razuma? Odgovor: Razum je ustvaril in naèrtoval Bog. Je del naše bogopodobnosti. Je Bo`je     + delo, ne naše. (Ali smo iznašli èloveško dušo?) Umetnika ne èastimo s tem, da poni`ujemo njegovo delo. Potrebno je razlikovati razum de jure od razuma de facto in se zavedati vseh omejitev slednjega. Primerno mesto samoponi`evanja je, kar se tièe naše uporabe bo`jih darov (vkljuèno z razumom) in ne kar se tièe da- rov samih. Èe vam je mama spletla èudovit pulover in vas je nekdo videl, da ga nosite, in rekel “Ta pulover je èudovit!”, potem za- gotovo ne boste poni`evalno odgovorili “Ne, v resnici sploh ni zelo lep.” Ugovor 3: Toda vi o èloveškem razumu de facto, uporabnem v praksi, trdite kar precej. Ali ni domišljavo misliti, da lahko èloveški ra- zum toliko spozna o Bogu? Odgovor: Bolj domišljavo je reèi, da vemo toliko o omejitvah razuma, da lah- ko te omejitve `rtvujemo v korist razuma. Èe tako malo vemo, kako lahko vemo, da tako malo vemo? Bolj domišljavo je upo- rabiti razum, da bi razum omejili, kot pa zgolj uporabiti razum. To je tudi v proti- slovju samo s seboj, saj “da bi narisali mejo mišljenju, moraš misliti obe strani te meje” (Wittgenstein). Ugovor 4: Kaj pa vsi intelektualno briljant- ni neverniki, protiprimeri Justinu Muèencu? Èe je kršèanstvo tako razumno, zakaj so ga po- tem zavrgli Celzij, Plotin, Hobbes, Machia- velli, Voltaire, Rousseau, Goethe, Melville, Jef- ferson, Shaw, Russell, Franklin, Sartre, Camus, Nietzsche, Marx, Freud in Skinner?   Christoph Steidl Porenta: Kelih Drevo `ivljenja. Fotografija: Andrej Blatnik.  # Odgovor A: Kršèanstvo je razumno, toda ni oèitno. Je bolj kot E = MC2 in ne kot 2 + 2 = 4. Odgovor B: Èe je kršèanstvo tako nera- zumno, zakaj ga je potem toliko velikih umov sprejemalo? Zgoraj omenjeno zbirko neve- rujoèih je z lahkoto preseèi s Pavlom, Jane- zom, Avguštinom, Toma`em Akvinskim, Anzelmom, Bonaventuro, Scotom, Lutrom, Kalvinom, Descartesom, Pascalom, Leibni- zem, Berkeleyem, Galilejem, Kopernikom, Keplerjem, Newtonom, Newmanom, Lin- colnom, Pasteurjem, Kierkegaardom, Sha- kespearom, Dantejem, Chestertonom, Lewi- som, Solzhenitsynom, Tolstojem, Dostojev- skim, Tolkienom, da Vincijem, Michelan- gelom, T. S. Eliotom, Dickensom, Milto- nom, Spenserjem, in Bachom, da niti ne omenjamo nekega Jezusa iz Nazareta. Odgovor C: Briljantni umi pogosto za- vrnejo kršèanstvo zato, ker ne `elijo, da bi bilo resnièno, ker morda ni veè moderno, ali ker kršèanstvo zahteva pokoršèino, kesanje in po- ni`nost. Ugovor 5: Toda ali ni kršèanski razum pravzaprav racionalizacija? Toma` Akvinski do obstoja Boga v svojih petih poteh v resnici ni prišel prek sredstev razuma, paè pa se je to nauèil od svoje mame. Kasneje, ko je odrasel, pa je iskal razloge, da bi potrdil vero, ki jo je pred tem sprejel brez logiènih razlogov. To pa ni razmišljanje paè pa racionaliziranje. Odgovor A: Èetudi bi bilo to vse, kar je naredil Toma`, še vedno ne bi ovrglo nje- govih dokazov. Iracionalni subjektivni na- men še ne pomeni nujno iracionalen objek- tivni argument. Zamislimo si, da bi Einstein odkril E = MC2, ker bi bil nacist, ki bi `elel narediti atomsko bombo, da bi premagal za- veznike in osvojil svet za Hitlerja. Takšen slab namen ne bi pomenil, da E ni enako MC2. Ugovor zagreši logièno napako, saj za- menja psihološki izvor ideje z njeno logièno veljavnostjo. Odgovor B: Iskanje dobrih razlogov za svo- jo vero je lahko povsem pošteno, èe ste obe- nem odprti za razloge proti. In Toma` Akvin- ski je bil. Proti mnogim naukom, ki jih je bra- nil v svoji Sumi, je pošteno navedel protiar- gumente ter nanje objektivno odgovoril. Odgovor C: Èeprav se je Toma` o Bogu najprej pouèil prek vere, pa to ne velja za Ari- stotela. On o Svetem pismu ni vedel niè, mno- go pa je vedel o Bogu. Zgodovina nam do- kazuje, da èloveški razum lahko brez pomoèi vere in razodetja pride do spoznanja obsto- ja Boga in nekaterih njegovih lastnosti — na primer, da je Bog eden, veèen, popoln, razu- men in nepovzroèeni vzrok. In Aristotel je pri- šel prav do tega. Njegovo razmišljanje ni bilo zgolj racionaliziranje, saj ni imel vere, ki bi jo racionaliziral (razen vere v razum sam). Razodetje nas popelje na lahko pot na vrh gore resnice v helikopterju, ki nam ga da Bog. Razum pa se poèasi in te`ko prebija navzgor in ne dose`e takšnih višin. Nobena pot ne zavraèa druge poti. S helikopterjem lahko do- se`ejo vrh milijoni, medtem ko le malo Ari- stotelov lahko naredi veè kot le nekaj korakov peš po poti navzgor. Ugovor 6: Ali razum ne odstrani zaslug vere? Nièesar hvalevrednega ni namreè v ve- rovanju v nekaj, kar lahko vidiš, bodisi s svojimi oèmi ali umom; toda hvalevredno je zaupati prijatelju. Èe doka`eš, kar verjameš, to odstrani tvoje zasluge in hvalevrednost tega, da verja- meš; torej to ni niè koristnega. Odgovor A: Ker se predvideva, da rastemo in si razjasnjujemo stvari zaradi samih sebe, je razumevanje in potrjevanje naše vere hva- levredno. Naši starši ne `elijo, da ostanemo otroci, ki jih ne razumejo, paè pa jim lahko zgolj zaupajo. (Prav tako ne `elijo, da bi jim nehali zaupati.) Kar je hvalevredno, je po- koravati se bo`ji volji v vseh stvareh, vkljuèno v njegovi volji v tem, da odrastemo. Odgovor B: Razum ni bolj popolna kre- post kot vera, je pa bolj popolno védenje.      Vera je sekundarno védenje, prek avtorite- te. V nebesih ne bo potrebe po veri. Sami bomo gledali in razumeli. Kolikor lahko to dose`emo na zemlji, je napredovanje, nebesa pa so merilo resniènega napredovanja. Veri dodati razum je napredovanje, zavr- niti razum pred vero pa ni. Èe zahtevam do- kaz, preden ti zaupam, to pomeni, da ti malo zaupam. Toda `eleti si racionalno razume- ti tistega, ki mu zaupam, ne pomeni majh- nega zaupanja. Odgovor C: Konèno, tudi ko poznamo resnico z razumom, še vedno potrebujemo vero, da bi odstranili iracionalne dvome. Ra- zum in vera nista tekmeca, paè pa zavezni- ka proti iracionalnim dvomom, strastem, predsodkom, propagandi, strahu, norosti, do- mišljiji in zmotam.  # Obstaja še mnogo veèja te`ava, kot je ta, s katero se je sooèilo to poglavje. To poglavje je pokazalo, da med vero in razumom, med kršèanskim razodetjem in resnièno filozofijo ali resnièno znanostjo ne more biti pravega nasprotovanja. Poglavje je govorilo o nalogi biti tako v polnosti kristjan kot tudi biti v polnosti filozof ali znanstvenik. To je eno- stavna naloga. Te`je in bolj dragoceno je biti kršèanski filozof ali kršèanski znanstvenik. Velièina velikanov, kot sta bila sv. Avgu- štin ali sv. Toma` Akvinski, ni bila le v tem, da sta rešila probleme in razrešila navidez- na nasprotja med vero in razumom, kršèans- tvom in filozofijo, paè pa sta ju poroèila, zdru`ila, pre`ela svojo filozofijo z luèjo vere. Nista bila, kot Descartes, samo filozofa in   zraven sluèajno še kristjana, ali kristjana in zraven sluèajno še filozofa. Bila sta kršèan- ska filozofa. Kako priti do tega? Eno poglavje v knjigi za to ne zadošèa. Preberite jih in boste vi- deli. O tem, kakšna je dobra zakonska zveza, se boste veè nauèili, èe boste v njej `iveli, kot pa èe boste o tem prebrali vse knjige na svetu. Enako velja tudi za zvezo med vero in razumom. Prek èarobnosti knjig se moj- stri še vedno pogovarjajo z nami. Povabljeni smo, da ‘pridemo in pogledamo’. Najboljši naèin, da bi postali dobri študentje in nato dobri uèitelji kršèanske apologetike, je, da se gremo pouèit k mojstrom, da sedemo k njihovim nogam. Celo palèki, kot smo mi, lahko, èe se za to prav potrudijo, postanejo daljnovidni kot orli. , '/0  ,! * Iz: Peter Kreeft in Ronald K. Tacelli, Handbook of Christian Apologetics, InterVarsity Press, 1994, 29–44. 1. Knjiga je bila napisana leta 1994. Danes bi avtorja najbr` izbrala kakšen drug primer (op. prev.). 2. Toma` Akvinski, SCG I. 1, c.7. Slovenski prevod je vzet iz: Toma` Akvinski, Izbrani filozofski spisi, slo. prev. Pavel Èešarek et. al., Ljubljana, Dru`ina, 1999, 140. Besedilo v oglatih oklepajih je avtorjevo (op. prev.). 3. Prav tam. 4. Prav tam, 141. 5. Slovenski prevod Justinove Prve apologije je mogoèe najti v: Logos v obrambo resnice: izbrani spisi zgodnjih kršèanskih apologetov, slo. prev. F. Ks. Lukman/G. Kocijanèiè, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1998 (op. prev.). 6. Slov. prev., 27 (op. prev). 7. Sveto pismo, SSP, 1 Kor 1,20–25 (op. prev.).