1

IGRE KLEŠČMANOV
PREDSTAVITEV TANKA T-55
NAMESTNIK POLKA SE PREDSTAVI
KLEŠČMAN

Vsebina
PODPOLKOVNIK
GORAZD SAGADIN
POVELJNIK 74. PEHP

Za našim polkom je dvaintrideset let tradicije,
ki sega od nabornikov do profesionalne poklicne
sestave. Tako dolgo obdobje zahteva spremembe
materialno-tehničnih sredstev in kadra.
V tej številki se nam bo podrobneje predstavil
namestnik poveljnika polka major Primož Bantan,
ki je svojo kariero začel graditi v 20. pehotnem
polku, leta 2018 pa ga je pot zaradi takratnih
okoliščin pripeljala v naš polk. Zelo dobro pozna
ustroj in delovanje enote, ki ju je spoznal kot
poveljnik 3. pehotne čete in načelnik S-3 74.
pehotnega polka, kar je koristno za doseganje
zahtevnih ciljev v prihodnosti. V istem obdobju
se je od nas poslovil dosedanji poveljnik 1.
pehotne čete stotnik Matej Arbeiter, ki v svojem
prispevku poudarja, kaj je mogoče doseči z voljo
in kolektivnim duhom.
Častitljivo 32. obletnico enote smo ponosno
praznovali v petek, 29. marca, v Vojašnici
generala Maistra. Že tradicionalno je proslavo
popestrila nam vsem dobro znana vojaška
glasbena skupina Naboj, ki v tej številki revije
predstavi svoj razvoj in delovanje. Prav tako
ob tej priložnosti obširneje predstavljamo
tradicionalne Igre kleščmanov.
Članek nadporočnika Jaka Babulča, ki je kot
najboljši slušatelj v generaciji končal štabno
šolanje častnikov Slovenske vojske, ki poteka v
Centru vojaških šol, mora postati navdih vsakega
pripadnika našega polka.
Naš polk na podlagi mednarodnega sodelovanja
med Slovensko vojsko in oboroženimi silami
Francije tradicionalno izvaja stažiranje kadeta
vojaške akademije Saint-Cyr. Kadeti vojaške
akademije so napoteni na stažiranje v tujino
v okviru opravljanja modula tujih jezikov kot
obveznega dela učnega programa akademije.
Tako utrjujemo vojaške vezi med državami

zaveznicami in izboljšamo znanje angleškega
jezika. Kakšen je prehod iz šolskega sistema
v delovno okolje bojne enote in kakšni vtisi
ter izkušnje so temu sledili, nam najlažje in na
različne načine pojasnijo poveljniki vodov, ki so se
naši enoti pridružili lani maja.
Novo leto smo že tradicionalno začeli s podporo
Strelskemu društvu I. Pohorskega bataljona Ruše,
ki je pod okriljem Svetovne strelske organizacije
ISSF med 9. in 14. januarjem 2024 organiziralo
jubilejno, 30. veliko mednarodno strelsko
tekmovanje z zračnim orožjem Grand Prix 10 m.
Prav tako smo s spremenjenim terminom in
novim učnim načrtom v januarju in februarju
izvedli vpoklica prostovoljne rezervne sestave.
Podrobnosti o usposabljanju nam predstavi
poveljnik 4. pehotne čete.
Sodelovanje Ministrstva za obrambo Republike
Slovenije z Ministrstvom za obrambo Združenega
kraljestva Velike Britanije in Severne Irske poteka
že od leta 2018. Tako so lanskega novembra
kandidati 35. in 36. generacije Šole za častnike
ter tradicionalno pripadniki 74. pehotnega polka
skupaj z britansko Kraljevo vojaško akademijo
Sandhurst sodelovali na zaključni vaji Dynamic
Victory 2023 v JMRC (Joint Multinational
Readiness Center) na poligonu Hohenfels
v Nemčiji. Podrobneje vam izkušnje z vaje
predstavita pripadnika 74. pehotnega polka.
Tudi Vojaški muzej Slovenske vojske že od
začetka izhajanja objavlja v Kleščmanu. V tej
številki bodo začeli podrobnejšo predstavitev
posameznih predmetov, razstavljenih na zunanjih
površinah Vojašnice generala Maistra. Poudarjeni
bodo predvsem predmeti, povezani s 74.
pehotnim polkom, kar tank T 55 zagotovo je.
Želim vam prijetno branje.

BESEDE POVELJNIKA

4

ŽIVLJENJEPIS NAMESTNIKA
POVELJNIKA

6

BESEDE NAMESTNIKA POVELJNIKA

8

Odgovorni urednik:
podpolkovnik
Gorazd Sagadin

Z MOČNIM KOLEKTIVNIM DUHOM
SE PREMAGAJO NAJTEŽJE OVIRE

10

ŠTABNO ŠOLANJE SKOZI OČI
NAJBOLJŠEGA SLUŠATELJA

12

Oblikovanje in prelom:
VU VI. r. Luka Mitrović

GRAND PRIX

13

Lektoriranje:
Urška Prelog

PISMO IZ SLOVAŠKE

14

DAN POLKA IN IGRE KLEŠČMANOV

16

USPOSABLJANJE PROSTOVOLJNE
REZERVNE SESTAVE V 74. PEHP

20

IZ ŠOLSKEGA SISTEMA NA
ZAČETEK PRAVEGA UČENJA

22

Naslovna fotografija:
VU VI. r. Luka Mitrović
Fotografije:
Luka Mitrović, Wikipedia,
Adobe Stock, Ferdo Strgar,
Zvone Vrankar in Grand prix
Ruše.

23

Založnik:
Center vojaških šol

IZ TEORIJE V PRAKSO

24

VOJAŠKA VAJA DYNAMIC VICTORY 2023

25

Izdajatelj:
74. pehotni polk

PREHOD V BOJNO ENOTO
JE VELIKA SPREMEMBA

STAŽIRANJE KADETA VOJAŠKE
AKADEMIJE KOPENSKIH SIL SAINT-CYR

26

Leto izdaje:
2024

OGLEDNI DEPO OKLEPNIKOV IN
ARTILERIJSKIH SREDSTEV V VOJAŠNICI
GENERALA MAISTRA

28

Kraj izdaje:
Maribor

VOJAŠKA GLASBENA SKUPINA NABOJ
OD USTANOVITVE DO DANES

32

V SPOMIN: ROK GEDER

34

5

BESEDE

POVELJNIKA
BESEDILO: GORAZD SAGADIN

Bratje in sestre po orožju,
leto dni poveljevanja 74. pehotnemu polku je
za mano in tudi prehod v pomlad je za nami,
saj se je koledarska pomlad začela 21. marca
in se bo končala 21. junija. Naš polk ravno v
tem obdobju čaka veliko zahtevnih nalog. Od
priprav in izvedbe dneva Slovenske vojske ter
dneva odprtih vrat 72. brigade, tekmovanja
oddelkov, sodelovanja pri izvedbi projekta
72. brigade »COD-izziv« do civilno-vojaškega
sodelovanja in še bi lahko našteval. V tem
časovnem razponu bodo najbolj izstopale štiri
naloge. Prva je nadaljevanje preoblikovanja
74. pehotnega polka v 74. srednji pehotni
bataljon. Pri tej nalogi smo že veliko naredili,
ciljna ravnina pa se nenehno oddaljuje in
ji ni videti konca. Drugi dve sta priprava in
napotitev dveh kontingentov na misiji.
Prvi kontingent na nam malo manj znano
misijo eFP 15 v Latvijo, kamor napotujemo
mednarodni izvidniški vod. Drugi kontingent
pa na nam precej bolj znano misijo eVA 05
na Slovaško, kamor napotujemo pehotno četo
(minus). Četrta je uresničevanje že nekaj
časa načrtovanega sodelovanja med 74.
pehotnim polkom in 17. Jägerbataillonom. Cilj
je izvesti mednarodno vojaško vajo Kleščman
– Jäger, s katero načrtujemo izvedbo taktične
vaje z bojnim streljanjem (TVBS) voda in
mednarodne čete na vojaškem vadišču ter
strelišču Allentsteig v Republiki Avstriji.

Obojestranske ambicije so, da se TVBS
voda in čete izvede podnevi in ponoči. Želel
bi poudariti, da je veliko stvari odvisnih od
našega zavzemanja pri pripravi pogojev za
izvedbo tako zahtevnega streljanja. Vsekakor
verjamem, da nam bo kljub obremenitvam
uspelo zagotoviti vse potrebno, da bodo
ambicije in cilji doseženi.
Uresničitev ambicij in ciljev enote nam poleg
globokega poznavanja poslanstva in namere
poveljnika in s tem neposredno povezanega
usposabljanja posameznikov ter enot pogosto
omogoča doseči velikokrat spregledano
dejstvo: vzdrževanje materialnih sredstev.
Še kako smo lahko usposobljeni in izurjeni v
vseh postopkih podnevi in ponoči ter v vseh
vremenskih razmerah, smo brez bojnih vozil
za sodobni čas nepremični, da ognjene moči
sploh ne omenjam.
Naš polk je že od ustanovitve povezan z
bojnimi vozili (tankom, bojnim vozilom
pehote, svarunom itn.). Zato sta tudi tradicija
in občutek do vzdrževanja v naši enoti bolj
prisotna ter zakoreninjena kot drugod. Med
nami so še pripadniki, ki so s tankom ob
sebi živeli in se še kako dobro zavedajo, kaj
pomeni ostati brez bojnega vozila. Veseli me,
da ste to ponotranjili tudi mlajši pripadniki
74. pehotnega polka. Vse skupaj pa se
kaže, da ste kljub napornemu letu, odkar
sem poveljnik, spremenili miselnost glede

vzdrževanja materialno-tehničnih sredstev in
tako postavili nove mejnike za prihodnost.
Potreba po osnovnem znanju vzdrževanja
je vprašanje zavesti in tudi ozaveščenost o
neki drugačni kulturi, kot jo ima povprečen
človek v zavesti. Imenujemo jo tehnična
kultura. Vsekakor bi izobražen človek moral
vedeti, kaj poganja kolesa vozila, ki ga pelje
do vojašnice, in to, da to ni manj pomembno
od razumevanja, da je treba ta kolesa in
pogon vzdrževati. To razumevanje nam je
skupaj uspelo doseči. Tehnična kultura se
postopoma, vendar vztrajno izboljšuje, in to
lahko potrdimo z izkazanimi rezultati bojno
uporabne tehnike.
Vprašanje, ki se postavlja, je, kako nam
je to uspelo. Dejstvo je, da se nič ne
zgodi samo od sebe in tudi ti spodbudni
rezultati niso samoumevni. Upam si trditi,
da je vzpostavitev voda za vzdrževanje,
ki smo ga v enoti pogrešali vse od leta
2013, prinesla novo znanje, nove metode,
inovativnost, iznajdljivost in kreativnost v
celotni enoti. Istočasno pa vas je večina
začela razumeti, da tehnična brezhibnost,
razpoložljivost in zanesljivost niso stvar
samo poveljstva in poveljniško-logistične
čete, temveč vsakega posameznika, ki to
sredstvo uporablja. Pa čeprav je to strelec v
izkrcnem delu, namerilec, poveljnik vozila ali
voznik. Razumevanje, da ste vsi odvisni od
bojnega vozila in da je treba ves čas skrbeti

zanj, je ob pomoči voda za vzdrževanje in
sektorja za logistične zadeve (S-4) poveljstva
polka privedlo do teh več kot spodbudnih
rezultatov. Ti rezultati tudi uspešno in
učinkovito pripomorejo k bojni pripravljenosti
polka, saj je ta močno odvisna od dobrega
vzdrževanja materialnih sredstev, ki morajo
biti tehnično brezhibna.
Nedelujoča ali slabo vzdrževana tehnična
sredstva lahko povzročijo nepričakovane
posledice, zato bomo vzdrževanju tudi v
prihodnje posvečali veliko pozornosti, saj je
to temelj za doseganje bojne pripravljenosti,
vzdrževanje in vzpostavitev zmogljivosti.
To bomo dosegli z dodatnimi usposabljanji
iz tehničnega vzdrževanja mehanikov in
uporabnikov bojnih vozil. Še naprej bomo na
tehničnem vzdrževanju angažirali vsakega
pripadnika enote, ga ozaveščali o pomenu
tehničnega vzdrževanja ter nadgradili
organiziranost in načrtovanje.
Kleščmani, 28. in 29. marca smo praznovali
spomin na rojstvo našega polka. Počastili
smo ga s tradicionalnimi Igrami kleščmanov
in slovesnim postrojem enot in sredstev 74.
pehotnega polka. Ob tem prazniku se radi
spominjamo in poudarjamo, od kod smo
prišli in kam gremo. Vem, da je smer prava.
Od nas pa je odvisno, da jo obdržimo.
Kleščmani, bratje in sestre po orožju, iskrene
čestitke ob dnevu 74. pehotnega polka!

KLEŠČMAN

7

ŽIVLJENJEPIS

NAMESTNIKA POVELJNIKA

MAJOR PRIMOŽ BANTAN
Civilna izobrazba:
1995–1999: Strojni tehnik, Srednja strojna šola Trbovlje
1999–2005: Univerzitetni diplomirani inženir strojništva, Fakulteta za strojništvo,
Univerza v Ljubljani
Osnovna vojaška izobrazba:
2005–2006: Temeljno vojaško strokovno usposabljanje in II. faza za častnike, Veščinski
center, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
2006–2007: Šola za častnike, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje
Nadaljevalna vojaška izobrazba
2010: Tečaj za namestnike poveljnikov čet (Junior Officer Tactical Awareness Course),
Infantry Battle School, Velika Britanija
2011–2012: Štabni tečaj (Maneuver Captain Carrer Course), Fort Benning, ZDA
2020–2021: Višji štabni tečaj, Center vojaških šol
Dodatno vojaško usposabljanje:
2009: NATO Tactical Operations in an IED Environment Course, Izmir, Turčija
2010: NATO Peace Support Operation Course, Oberammergau, Nemčija
2010: Tečaj zimskega gorništva, Bohinjska Bela
2015: Program pedagoško-andragoške izobrazbe za predavatelje višjih strokovnih šol,
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
2015: Vaditelj ugotavljanja voditeljskega potenciala (MUVP) in tečaj za inštruktorje na
vadišču za usposabljanje voditeljskih veščin
Poveljniške dolžnosti:
2007–2009: Poveljnik motoriziranega voda 3. MOTV/3. PEHČ/20. MOTB/1. BR
2011: Namestnik poveljnika čete, 2. MOTČ/20. MOTB/1. BR
2013–2015: Poveljnik učnega voda v Šoli za častnike, CVŠ
2015–2016: Namestnik poveljnika učne čete v Šoli za častnike, CVŠ
2016–2018: Poveljnik čete, 1. PEHČ/20. PEHP/72. BR
2018–2020: Poveljnik čete, 3. PEHČ/74. PEHP/72. BR
Štabne in druge dolžnosti:
2009–2011: Častnik za usposabljanje, S-3/20. MOTB/1. BR
2020–2023: Načelnik S-3/74. PEHP/72. BR
2023–: izvršilni častnik 74. PEHP/72. BR
Mednarodne operacije in misije:
2008–2009: Poveljnik voda, SVNKON 18 Kfor
2012–2013: Mentor poveljnika izvidniške čete MATT, SVNKON 18 Isaf
2019–2020: Poveljnik čete, SVNKON 40 Kfor
2022–2023: Poveljnik kontingenta, SVNKON 02 eVA

KLEŠČMAN

9

BESEDE NAMESTNIKA

POVELJNIKA POLKA
BESEDILO: PRIMOŽ BANTAN

Po opravljenem študiju na Fakulteti za
strojništvo me je bolj kot delo v pisarni
veselilo dimnično in pestro vojaško življenje.
Zato sem se po študiju prijavil v Šolo za
častnike. Od takrat do danes sem opravljal
delo na različnih dolžnostih kot poveljnik
voda, namestnik poveljnika čete, poveljnik
čete, delo v štabu polka in kot inštruktor v
Šoli za častnike. Vsekakor lahko rečem, da
me odločitev ni razočarala, saj je delo prav
pestro in dinamično.
V začetku leta 2018 me je vojaška pot prvič
popeljala v 74. pehotni polk, kot poveljnika
3. pehotne čete, s katero smo sodelovali na
preverjanju CREVAL, se udeležili mednarodne
vojaške vaje Trident Juncture na Norveškem
in opravili misijo Kfor. Po višjem štabnem
šolanju sem delo nadaljeval kot načelnik
S-3 ter s pripadniki 74. pehotnega polka
sodeloval v mednarodni operaciji in na misiji

SVNKON 02 eVA. Za vsakega pripadnika
premestitev na drugo delovno mesto ali
enoto pomeni ponovno prilagajanje na nove
sodelavce, naloge in izzive. Kljub temu sem
se od prvega dne v tem polku počutil odlično,
za kar se moram zahvaliti predvsem dobremu
kolektivu in pozitivnem vzdušju, ki ga
ustvarjate pripadniki 74. pehotnega polka.
Pripadniki Slovenske vojske čez leto opravimo
veliko nalog.
Velika večina jih ni povezanih z
usposabljanjem za opravljanje osnovnih
nalog, določenih z zakonom o obrambi. Kljub
temu pa v 74. pehotnem polku vzdržujemo
visoko raven usposobljenosti za opravljanje
bojnih nalog. To smo pred kratkim dokazali
na preverjanju končnih operativnih
zmogljivosti s četo za Natovo pobudo za
pripravljenost (NRI) in bojnim streljanjem
vodov.

Leto, ki je za nami, je bilo naporno, zlasti
druga polovica, predvsem zaradi naravnih
ujm, saj smo namesto operativnega premora
vihteli lopate in pomagali pri odpravljanju
posledic neviht ter poplav. Vsi smo že večkrat
slišali izrabljene besede »tole še naredimo,
potem pa bo lažje«, vendar za čas, ki je pred
nami, tega nikakor ne moremo reči.
V letu 2024 se bo 74. pehotni polk
preoblikoval v 74. pehotni bataljon, kar
se mogoče za laike sliši preprosto, vendar
nikakor ni. Pripadniki, s katerimi se
popolnjujejo nova specialistična mesta v
vodih in četah, morajo pridobiti novo znanje
na vedovnih usposabljanjih, uvesti je treba
nova sredstva in vozila, poleg tega pa se
usposabljati, popolnjevati misije, opravljati
naloge civilno-vojaškega sodelovanja,
varovanja in še bi lahko naštevali.

Vsekakor lahko rečem, da so pred nami novi
izzivi in da se nam nikakor ni treba bati, da
bi naše delo postalo preveč monotono in
enolično.
Zaupanje, ki mi je bilo izkazano s postavitvijo
na dolžnost namestnika poveljnika polka,
bom najbolje poskušal izpolniti z vestnim in
predanim delom. V ponos in zadovoljstvo
mi je služiti s pripadniki in pripadnicami
74. pehotnega polka, ki opravljajte delo in
naloge profesionalno, častno in predano.
Tudi v prihodnje ne bomo popuščali, saj
nas odlikujejo jeklena volja, jeklena moč in
jekleni pogum!

KLEŠČMAN

11

Z MOČNIM KOLEKTIVNIM DUHOM
SE PREMAGAJO NAJTEŽJE OVIRE
BESEDILO: MATEJ ARBEITER

nisem le sprejel odgovornosti za vojaško
enoto, temveč sem postal del nečesa veliko
večjega – družine, ki jo združujejo srčnost,
pogum in predanost. Naša moč ni le v številu
ali opremi, temveč v kolektivnem duhu, ki
smo ga gradili iz dneva v dan. Kolektivni
duh, ki nas je napolnjeval, je postal naša
edinstvena oznaka. Skupaj smo doživljali
vzpone in padce, vendar smo vedno ostali
enotni. Vsak izmed vas je prispeval k temu
duhu, ki nas je združeval v trenutkih veselja
in preizkušenj. Ste ekipa, ki se podpira
in raste skozi izzive. Motivacija, ki nas je
gnala, je bila ključna za naše uspehe. Vaša
pripravljenost za vsako nalogo, ne glede na
zahtevnost, je bila in bo navdih za vse nas
in za druge enote. Skozi usposabljanja, vaje
in preizkuse ter ocenjevanja smo pokazali,
da smo kos vsakemu izzivu. Pandemija
covida-19 nas je postavila pred neznane
terene, vendar smo se odzvali hladnokrvno
in organizirano. Bili smo napoteni v bubble in
kljub vsem omejitvam izvajali usposabljanja
ter ohranjali visoko raven usposobljenosti.
Vaša predanost nam je omogočila, da smo
ostali stabilni v času negotovosti, in to je
neprecenljivo.
Sodelovanje na številnih mednarodnih
vojaških vajah nam je prineslo bogastvo
izkušenj in priznanja drugih domačih in tujih
vojaških enot. Na teh vajah, tako doma
kot v tujini, smo vedno pokazali najboljše.
Še posebno smo se izkazali na MVV IR21
v Slunju, kjer smo zaveznikom dokazali in
pokazali, da so Slovenska vojska, 74. pehotni
polk in naša četa po usposobljenosti na
najvišji ravni in da smo sposobni korektno
sodelovati v mednarodnem okolju. Naša
četa je postala sinonim za zanesljivost
in profesionalnost. Zato smo spoštovani
in cenjeni, kar odraža vašo predanost in
odličnost.

Dragi pripadniki 1. pehotne čete,
ob pisanju tega članka sem se srečeval z
močnimi čustvi, saj se razhajamo po treh
intenzivnih in nepozabnih letih skupnega
delovanja. V tem obdobju smo oblikovali
vezi, ki niso le vojaške, temveč so postale del
našega skupnega duha, del nas samih.
Naš moto »Mnogo je vpoklicanih, le redki

so izbrani« ni le izraz, temveč ključni steber
našega skupnega etosa. V tem času smo
preživeli nešteto trenutkov, ki so postali
temelji za izjemne dosežke in povezanost,
ki jo občutimo kot enota. Skupaj smo hodili
skozi dež, sonce in viharje ter rasli kot
posamezniki in kot ekipa. Ko sem pred tremi
leti stopil v vlogo poveljnika 1. pehotne čete,

Kot ključni element pri usposabljanju
Land Forces Tactical Training (LFTT) smo
postavljali standarde in dajali zgled drugim
enotam. Vaša disciplina in iznajdljivost sta
nas postavili v vlogo pionirjev v razvoju
vojaških streljanj in taktik. Naše delo pri
LFTT ni le krepilo naše enote, temveč je
pomembno prispevalo k razvoju celotnega
vojaškega okolja. Vzpostavljali smo
standarde tudi pri streljanjih, ki so bila
vrhunec naše usposobljenosti. Od taktičnih
streljanj voda prek taktičnih streljanj
čete do nočnih streljanj – vedno smo si

prizadevali za popolnost. Vaša motiviranost
in osredotočenost na podrobnosti sta nas
postavili med najboljše, kar je mogoče
doseči.
Naša zgodba ne sega le na vojaško področje.
Bili smo med prvimi, ki smo se odzvali na
naravne nesreče, kot so bili požari na Krasu
in poplave na Koroškem. V takih trenutkih
smo pokazali, da smo vojaki s srcem in
pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Da
bi pomagali ljudem v stiski, ste se bili
pripravljeni odreči številnim aktivnostim,
ki ste jih imeli načrtovane, in to samo
zato, da bi pomagali ljudem. To je bila
naša humanitarna plat, ki nas je postavila
v poseben položaj, in bomo vedno dobro
zapisani pri ljudeh, ki smo jim pomagali.
Na koncu želim poudariti uspešno opravljeno
misijo eVA02, ki je bila vrhunec naše
skupne poti. S skupnimi močmi, vojaškim
razmišljanjem in trdim delom smo dokazali,
da smo kos tudi najzahtevnejšim nalogam.
To je bila naša skupna zmaga, rezultat
vseh naših prizadevanj in predanosti. V
mednarodnem bataljonu so nas prepoznali
kot visoko usposobljeno, motivirano in
kolektivno povezano enoto, ki ne glede na
številčnost in opremo vedno opravi vse
naloge na najvišji ravni in v marsikateri
situaciji predstavlja »puščico« bataljona. Kot
je v intervjuju za slovenske medije povedal
poveljnik Natove bojne skupine na Slovaškem
polkovnik Navratil: »Imamo pet bojnih enot,
in mislim, da je najboljša prav slovenska.«
Te misli veljajo tudi za vse pripadnike enot
PLČ, 2. in 3. pehotne čete, ki ste bili del 1.
pehotne čete v tem obdobju, in kot sem vam
vedno govoril, da ko si prerazporejen v 1.
pehotno četo ne glede na nalogo, postaneš
del 1. pehotne čete, in to tudi ostaneš.
Prav tako bi se rad zahvalil poveljstvu 74.
pehotnega polka za podporo v vsem tem
obdobju.
Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsakemu
izmed vas za vaš prispevek, za vašo
predanost in za vašo pripadnost enoti. Bilo
je častno biti vaš poveljnik. Čeprav se naša
skupna pot tukaj končuje, verjamem, da
boste vsak kot posameznik še naprej nosili
duh 1. pehotne čete v svojem srcu. Hvala za
nepozabne trenutke, za vse dosežke in za to,
da smo skupaj napisali nepozabno zgodovino.
S pozdravom Multi sunt vocati, pauli vero
electi.

KLEŠČMAN

ŠTABNO ŠOLANJE SKOZI OČI
NAJBOLJŠEGA SLUŠATELJA

GRAND PRIX
BESEDILO: SILVO MAHER IN UROŠ PODLESNIK

BESEDILO: JAKA BABULČ

Štabno šolanje častnikov Slovenske vojske, ki
poteka v Centru vojaških šol, je namenjeno
častnikom na vojaški dolžnosti nadporočnika.
Namen šolanja je razvoj bodočih štabnih
častnikov in poveljnikov čet. Na izobraževanju
se podaja širok nabor vsebin, in kot so
nam predavatelji povedali že na začetku,
je količina dodatno pridobljenega znanja in
izkušenj odvisna od vsakega posameznika.
S temi besedami se popolnoma strinjam.
Od vsakega slušatelja je odvisno, kako
sprejme posredovane vsebine in jih glede
na svoje izkušnje prenese v svoje delo.
Teorija in praksa sta si pri našem delu
nemalokrat navzkriž. Najti je treba način,
kako preverjeno teorijo prenesti v resničnost
vsakdanjega dela, tako da je učinkovita ob
upoštevanju omejitev ljudi in materialnih
sredstev.

13

samoumevne in da obstaja zavedanje o
težavah in možnostih za izboljšavo.
Ne prevladuje pa kritizirajoče vzdušje.
Za vsako stvar, ki po našem prepričanju
ni optimalna, obstajajo predlogi, kako bi
zadevo izboljšali. Z optimizmom gledam
na prihodnost, ker vem, da bo čez nekaj
časa nekdo iz naše generacije imel možnost
vplivati na uresničitev teh predlogov.
Zadovoljen sem, ker sem preživel veliko časa
s častniki, ki se zavedajo, da so največja
vrednota naše organizacije njeni pripadniki
(vojaki) in je edina pot k učinkovitosti našega
delovanja kohezivnost med nami.

Sam sem končal 33. generacijo štabnega
šolanja in eden večjih prispevkov preživetega
časa s pripadniki moje generacije je bila
izmenjava mnenj in različnih pogledov.
Slovenska vojska izvaja enotno štabno
šolanje za pripadnike vseh enot in rodov.
Med nami je ogromno časa preživetega
na misijah, kariernih šolanjih, tečajih in
usposabljanjih. Tudi starostno je bilo med
najmlajšim in najstarejšim kar dvajset let
razlike. S pogovorom in izmenjavo izkušenj
sem pridobil širši pogled v opravljanje
svojega dela. Nihče ne more vedeti vsega,
zato je ena izmed prednosti našega dela kot
vojakov, da delamo v kolektivu.

Pripadnikom naše generacije bodo v
prihodnosti zaupane pomembne dolžnosti,
največjo čast in odgovornost pa bodo dobili
tisti, ki jim bo zaupano vodenje ljudi na
dolžnosti poveljnikov čet. Vsak pripadnik
si zasluži imeti strokovnega, izkušenega
in načelnega poveljnika, ki zna v svojih
podrejenih prepoznati potencial in jim zaupa,
da bodo svoje delo opravili tako, kot znajo.
Za konec pa bi z vami rad delil še besede, ki
sem jih izrekel ob nagovoru svojim kolegom
ob zaključku šolanja. V Slovenski vojski
posameznik ne more biti najboljši, temveč je
najboljši lahko le kolektiv. Najboljši med nami
bodo tisti, ki bodo v prihodnosti sprejeli prave
odločitve ob pravem času. Poskušajmo si
zapomniti vse stvari, o katerih se pritožujemo
ob kavnem avtomatu, in ko bomo imeli
možnost, izboljšajmo vsaj eno stvar.

Med šolanjem sem spoznal, da si nekoliko
mlajše generacije častnikov upamo kritično
razmišljati. Da stvari ne jemljemo za

Predstavljajte si, kaj lahko skupaj dosežemo.
Srečno, kleščmani, veselim se naših
naslednjih skupnih izzivov!

Osnovni cilj civilno-vojaškega sodelovanja je
oblikovanje ugodnih razmer, ki omogočajo lažje
delovanje enot Slovenske vojske. Slovenija je
razdeljena na domicilna območja, ki jih pokrivajo
posamezne enote. Območje 74. pehotnega polka
obsega 41 občin severovzhodne Slovenije in dela
Koroške. Naša enota ob rednih nalogah, izredno
intenzivnih usposabljanjih in angažiranostih v
različnih nalogah doma in v tujini tej aktivnosti
posveča veliko pozornost. Tako smo lani sodelovali
na več kot sto dogodkih, od katerih so bili nekateri
tudi večdnevni.
Nekatere naloge civilno-vojaškega sodelovanja
enota opravi na podlagi prošenj posameznih
organizacij, ki želijo svojemu dogodku dati
večji pomen s prisotnostjo in predstavitvijo
tehnike, dela in življenja v vojaškem kolektivu.
Še posebej se udejstvujemo ob prošnjah naših
sodelavcev, ki se želijo v svojem domačem okolju
predstaviti kot pripadniki Slovenske vojske. Tesno
sodelujemo tudi z Upravo za obrambo Maribor,
ki s predstavitvami na osnovnih in srednjih šolah
ter fakultetah poskuša predstaviti možnosti
vključevanja mladostnikov v vojsko in tako
pridobiti ustrezen ter manjkajoči kader.
Večje organizacije in združenja imajo s Slovensko
vojsko podpisane letne načrte civilno-vojaškega
sodelovanja. To so zveze in društva, ki delujejo v
javnem interesu in s katerimi vojska krepi svojo
prepoznavnost, ugled in zaupanje civilne družbe.
Ena od takih organizacij je Strelsko društvo I.
Pohorskega bataljona Ruše, ki je pod okriljem
Svetovne strelske organizacije ISSF med 9. in
14. januarjem 2024 organiziralo jubilejno, 30.
veliko mednarodno strelsko tekmovanje z zračnim
orožjem Grand Prix 10 m.
Gre za večdnevno strelsko tekmovanje
svetovnega formata. Udeležilo se ga je prek
300 strelcev in strelk ter funkcionarjev in
spremljevalcev s celega sveta. Tekmovanje je eno
od tekmovanj Svetovne strelske organizacije ISSF,
na katerem so se športnice in športniki svetovne
strelske elite potegovali za točke jakostne lestvice
in posledično za pridobitev kvot za udeležbo na
olimpijskih igrah v Parizu 2024. Tako smo lahko
bili v Rušah ponovno priča udeležbi strelk in
strelcev svetovnega formata, tokrat iz kar 31
držav sveta. Ob predstavnikih držav, ki v Ruše
tradicionalno prihajajo že desetletja, pa so se
tekmovanja tokrat udeležili tudi predstavniki

Libije, Ukrajine, Nemčije, Italije, Makedonije.
Med najštevilčnejšimi ekipami ob slovenski
reprezentanci pa so bile državne reprezentance
iz Koreje, Slovaške, Madžarske in Poljske. O kako
visoki tekmovalni ravni in o kakšni konkurenci
govorimo, priča udeležba številnih posameznic in
posameznikov s svetovne lestvice ISSF TOP 10.
Prenekateri so se v pogovoru pohvalili, da so tudi
sami pripadniki oboroženih sil v lastni državi.
Veliko dela je bilo opravljenega že v
pripravljalnem obdobju, ko so se v skladu z
določili ISSF za organizacijo takih tekmovanj
oblikovali odbori tekmovanja in bili sklenjeni
številni dogovori o sodelovanju s Svetovno
strelsko organizacijo ISSF, s Strelsko zvezo
Slovenije, podpisan pa je bil tudi sporazum o
sodelovanju s Slovensko vojsko.
Nosilna enota za izvedbo načrtovane podpore je
bila 72. brigada, ki je ob sodelovanju drugih enot
levji delež nalog ponovno zaupala 74. pehotnemu
polku. Izvedba je bila razdeljena na naloge pred
izvedenim strelskim tekmovanjem, med njim
in po njem. Enota je zagotavljala moštvo za
postavitev in demontažo strelišča v kvalifikacijski
dvorani (v Športni dvorani Ruše) in finalni
dvorani (v OŠ Janka Glazerja Ruše) ter pomoč v
akreditacijskem centru (v Dijaškem domu GSKŠ
Ruše) ter pri sprejemu in izdaji tekmovalne
opreme in oborožitve. Nekateri naši pripadniki
so bili angažirani tudi kot člani glasbene zasedbe
Naboj, ki je nastopila na začetni slovesnosti, ki sta
se je med drugimi visokimi gosti, kot sta Elena
Allen (članica izvršnega odbora ISSF) in Miran Kos
(podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije),
udeležila tudi brigadir Boštjan Baš in naš poveljnik
podpolkovnik Gorazd Sagadin. Mediji, visoki
gostje in udeleženci tekmovanja so izražali
pohvale in presežnike na račun organizatorja, ki
se je ponovno izkazal kot odličen gostitelj športnih
prireditev na najvišji ravni. Prav tako je treba
pohvaliti pripadnike 74. pehotnega polka, ki so
naloge, ki niso bile najbolj vojaške, z veseljem in
brez oklevanja odlično in popolno opravili.
Sodelovanje in pomoč pripadnikov Slovenske
vojske na tem dogodku ima izjemno pozitiven
odziv pri lokalnem prebivalstvu Ruš in širše.
Gre za aktivnost promocije Slovenske vojske v
najlepši obliki, tako da se že veselimo sodelovanja
s Strelskim društvom I. Pohorskega bataljona v
naslednjem letu.

KLEŠČMAN

15

Pozdravljeni, dragi bratje in sestre po orožju,
pošiljam vam prijetne pozdrave iz Slovaške!
Ob prvem stiku s slovaškimi tlemi sem imel
mešane občutke. Nisem vedel, kaj pričakovati,
saj ne gre za vsakdanjo misijo, ne gre za misijo
»prakse«. Že na začetku so jasno povedali, da »to
ni Kosovo«.
Na vadbišču Lešt čas teče popolnoma drugače
kot doma, vsak dan spoznaš nekaj novega in se
v času misije res ogromno naučiš. Od mojega
prvega koraka na ozemlju Slovaške pa do konca
moje prve misije eVA 03 smo opravili veliko vaj
na četni in tudi mednarodni ravni. Opravili smo
veliko terenskih usposabljanj in individualnih
vojaških veščin posameznika. S tem načinom
dela smo dvignili usposobljenost, izurjenost in
znanje. Ob vseh aktivnostih naši nadrejeni niso
kar tako pozabili na šport in so skrbno pazili, da
se po vnosu orožja hitro preoblečemo v športno
opremo in ne zanemarimo fizične pripravljenosti.
Izkusili smo tudi čar terenov, ki trajajo več dni,
na katerih so nam čas krajšale divje živali, ki
so bile v času naše rotacije še posebej aktivne.
Vsako noč so budno pazile, da nismo zaspali, če

je komu slučajno malce padel adrenalin. Na koncu
misije smo imeli glavno preverjanje, ki smo ga na
podlagi vseh opravljenih usposabljanj opravili z
odliko in tako pokazali drugim narodom, da tudi
Slovenska vojska zmore in zna. Na vaji Strong
Cohesion se je izkazal čisto vsak pripadnik, od
vojaka do častnika. Počaščen sem, da sem bil
del izjemne ekipe, s ponosom lahko rečem: »Res
kapo dol!«
Po vsem, kar smo doživeli in preživeli, se je bližal
konec naše misije, konec rotacije, s katero sem
prispel na Slovaško. Pri rotaciji, ki je prihajala
za nami, se je pojavilo prosto formacijsko mesto
(strelec protioklepnik), in odločil sem se, da
podaljšam misijo. Moj polletni krog, ki je za
številne pomenil konec, je bil zame hkrati začetek.
Trenutno teče drugi mesec, odkar so se naši
pripadniki eVA 03 vrnili v domovino. Zame se
je v tem času zgodilo že veliko, z novimi obrazi
na meni dobro poznanem ozemlju. Na začetku
rotacije eVA 04 smo se selili v kontejnersko
naselje Riečky, a smo se na srečo kaj kmalu vrnili
v »hotel Slavia«. V tem času nas je obiskala
predsednica republike, vrhovna poveljnica

NACIONALNI PARK VISOKE TATRE, SLOVAŠKA

PISMO IZ SLOVAŠKE (eVA04)

Slovenske vojske dr. Nataša Pirc Musar. Opravili
smo prav veliko streljanj in drugih usposabljanj.
Na moje veliko veselje smo ponovno obnovili
znanje iz BBNO-ja, to sam štejem za najboljši
del vsake rotacije na Slovaškem. Opazil sem, da
nisem edini, ki mu tako usposabljanje požene
kri po žilah. Marsikomu iz naših vrst je narisalo
nasmeh na obraz. To usposabljanje smo izvajali
pod budnim očesom inštruktorjev, ki so prišli
iz centra za združeno usposabljanje. Bili so
polni znanja in izkušenj, menda celo eni izmed
najboljših in sam bi težko trdil drugače. Hitro so
nam pokazali pravilni vstop v objekt in čiščenje
stavb, ki smo ga po uporabi manevrskega streliva
izvajali tudi z ostrim.
Moja primarna formacija je strelec protioklepnik,
moje protioklepno orožje je ročni netrzajni
raketomet RGW 90, ki se je kot protioklepno
orožje izjemno izkazal na prejšnjih mednarodnih
vajah na Slovaškem. Z njim hitro onesposobiš
oklepno vozilo. V naši mali bazi se imamo res
super, saj se prav dobro razumemo in hitro
rešimo kakršno koli težavo, še preden bi postala
problem. Na začetku te rotacije sem bil malo v

skrbeh, saj nisem poznal 10. pehotnega polka
in z njimi pred tem nisem veliko sodeloval. Hitro
sem spoznal, da so zelo profesionalni in korektni
do dela, hkrati pa se znajo tudi malo sprostiti na
kakšnem četnem pikniku. Tudi z vojaki smo se
hitro povezali, so zelo profesionalni in pripravljeni
pomagati pri katerikoli težavi. V vodu se zelo
pozna, da so veliko časa skupaj, posledično so
zelo uigrani. Številni med njimi niso prvič na
Slovaškem, kaj šele na misiji, vendar so tudi oni
potrdili, da se imamo občutno boljše kot na prvi
rotaciji. 10. pehotni polk je v mojih očeh pokazal,
da so pripravljeni priznati in popraviti napake, da
smo vsi krvavi pod kožo in se nenehno učimo, da
je vse mogoče in da so meje le v glavi!
S to mislijo bom sklenil pismo …
Imejte se lepo, kmalu se spet vidimo!

Anej Golob
KLEŠČMAN

17

DAN POLKA IN IGRE
KLEŠČMANOV
BESEDILO: ALEŠ BIŠKUP

74. pehotni polk ali JEKLENI OKLEP –
JEKLENA VOLJA – JEKLENI POGUM letos
praznuje že častitljivo 32. obletnico, ki smo
jo ponosno zaznamovali v petek, 29. marca,
v Vojašnici generala Maistra. Obletnico polka
smo slavnostno praznovali s postrojem in
krajšo slovesnostjo, na kateri je poveljnik
polka podpolkovnik Gorazd Sagadin
najzaslužnejšim pripadnikom polka podelil
priznanja in pohvale. Vsekakor je ob tem
treba izpostaviti najboljše pripadnike 74.
pehotnega polka v letu 2023:
- najboljši vojak: desetnik Timotej Petrovič,
- najboljši podčastnik: višji vodnik Tin Žuran,
- najboljši častnik: stotnik Aleš Smodiš (tudi
najboljši častnik 72. brigade v letu 2023).

Glavni namen dneva polka je spoštovati in
nadaljevati našo vojaško tradicijo, saj je
prav vsak pripadnik polka nepogrešljiv del
kolektiva, ki ustvarja in piše zgodovino. Le
enotno in skupaj smo lahko kos prav vsakemu
izzivu.
Tradicijo pa nadaljujemo tudi s prijateljskim
športnim tekmovanjem – Igrami kleščmanov,
na katerih v športnem duhu krepimo vezi med
enotami in spodbujamo tekmovalnost.
Lani je bil postroj ob dnevu polka še posebno
slovesen za upokojenega pripadnika Branka
Grahornika, ki je bil pripadnik polka od
samega začetka, saj je bil izredno povišan v

čin višjega štabnega vodnika ob upokojitvi.
Na slovesnosti so bili prisotni tudi pripadniki
17. Jägerbataillona iz Avstrije, s katerimi
redno dvostransko sodelujemo na dnevih
odprtih vrat, dnevih enot in manjših vajah.
Pripadniki polka se tudi redno udeležujemo
njihovega dneva odprtih vrat z obiskom
poveljnika in polkovnega podčastnika ter s
predstavitvijo opreme, oborožitve in vozila
Svarun, ki poteka poleti v Strassu.
Zgodovina polka sega v davno leto 1992,
ko je bil 30. marca izveden vpoklic prvih
pripadnikov v 74. oklepno-mehanizirani
bataljon iz enot Teritorialne obrambe.
Prva enota je bila sestavljena iz poveljstva,

1. in 2. tankovske čete s tankom T-55 ter
mehanizirane čete z bojnim vozilom pehote
M-80 in zaledja.
Igre kleščmanov so dve leti preprečevale
pandemija covida in druge omejitve, povezane
z njo. Veseli nas, da je to za nami, tako
smo lani z veseljem nadaljevali tradicijo in
tekmovanje.
Že v času Rimljanov so se vojaki med seboj
primerjali in dokazovali z vojaškimi igrami.
Skozi zgodovino pa lahko vidimo, da za uspeh
niso dovolj le vojaško znanje, pripravljenost
in moč, temveč tudi povezanost kolektiva in
morala.

KLEŠČMAN

19
Glavni namen Iger kleščmanov je krepitev
medsebojnih vezi, s katerimi se povečuje
zaupanje v kolektiv in njegovo sposobnost.
Poudarek je na skupinskem delu, povezovanju
in sodelovanju med pripadniki ekipe in
kolektiva. Med aktivnostjo tudi spoznavamo
sami sebe in soborce ter iščemo in dosegamo
svoje meje in sposobnosti. Uspeh je pogojen
tudi z vojaškim znanjem in praktičnim
obvladovanjem veščin ter predvsem motiviran
s spodbujanjem soborcev, ki ne tekmujejo.
Igre kleščmanov so sestavljene iz petih
delovnih točk:
• met ročne bombe,
• štafetni tek 4 × 400 metrov,
• potiskanje svaruna,
• pehotne ovire,
• met členka tankovske gosenice.

Najbolj glasno navijanje je vedno pri
potiskanju svaruna, pri čemer osem
pripadnikov aktivira vse svoje mišice do
maksimuma v želji, da čim hitreje premaga
razdaljo 25 metrov.

Teža členka 13,7 kg

Pravila določajo, da pri metu ročne bombe
poveljnik oddelka določi štiri pripadnike, ki
bodo metali bombo na cilj na razdalji 25
metrov. Cilj za ročno bombo predstavljajo
krogi premera dveh, petih in sedmih metrov.
Vsak zadetek se šteje po točkovniku,
rezultat pa predstavlja seštevek točk vseh
tekmovalcev. Vsak zadetek v krog premera
dveh metrov je tri točke, zmagovalna ekipa
pa prejme osem točk za zmago v disciplini
meta ročne bombe.

Najdaljši met gosenice:

1. Pdes. Darko Kosi
dolžina meta 960 cm
2. Voj. Aljoša Šijanec Mlakar
dolžina meta 940 cm
3. Voj. Renato Sisinger
dolžina meta 860 cm

Naslednja zanimiva disciplina je štafetni tek
na 4 × 400 metrov z dvema zabojema za
strelivo. Tudi v tem izzivu tekmujejo štirje
tekmovalci, ki jih določi poveljnik oddelka.

Vsaka četa sestavi svojo ekipo, ki je
sestavljena iz vodje (podčastnika) in sedmih
vojakov, medtem ko preostali pripadniki
čete, ki ne tekmujejo na igrišču, poskrbijo
za športno vzdušje in glasno navijanje ter
spodbujanje soborcev in tako poskrbijo za
dodatno energijo ter motivacijo tekmovalcev.
Tekmuje se v bojni uniformi ob upoštevanju
vseh varnostnih navodilih vodje delovne točke
po načelu fair playa, ki določa spoštovanje
pravil in odločitev sodnika oz. vodje delovne
točke ter spoštljiv odnos do tekmeca. S takim
vedenjem pa tudi pozitivno vplivamo na vse
sodelujoče.

Tudi pri tej disciplini si zmagovalna ekipa
prisluži dodatnih osem točk. Največji izziv pri
štafetnem teku je pravilna izbira zaporedja
tekmovalcev in tempa teka. Prav prehiter
tempo povzroča tekmovalcem največ
preglavic. Večina tekmovalcev se na progo
poda s prehitrim tempom v želji po čim
boljšem času.

Premagovanje pehotnih ovir je prava ekipna
preizkušnja, pri čemer mora celotni oddelek
z dvema zabojema streliva premagati ovire v
čim krajšem času. Med premagovanjem ovir
pa se zaboja v nobenem trenutku ne smeta
dotakniti tal. Če pa se, mora ekipa ponoviti
oviro, pri kateri ni bila uspešna oz. se je zaboj
s strelivom dotaknil tal. Čas se ustavi, ko
zadnji tekmovalec prečka ciljno črto. Poudarek
ni na pravilnem prečkanju in premagovanju
ovir, temveč na pravem timskem delu, kjer
se pokažeta iznajdljivost posameznika in
sodelovanje celotnega oddelka. Če celotna
ekipa ne premaga ovir, ostane pri tej disciplini
brez točk.
Met členka tankovske gosenice je pravi
»atletski« preizkus posameznika, kjer pride
do izraza kombinacija moči, eksplozivnosti in
koordinacije tekmovalca. Prava kombinacija
gibalnih sposobnosti posameznika pa so meti
členka tankovske gosenice vse tja do osmih
metrov, kar je pri teži okrog 15 kilogramov
zelo dober rezultat. Vsak izmed štirih izbranih
pripadnikov ima tri poskuse, pri čemer se
najboljši dosežek posameznika šteje za
skupni rezultat. Oddelčni rezultat je seštevek
najboljših poskusov vsek tekmovalcev.
Tekmovalci športnih iger kljub utrujenosti
igrišče zapuščajo nasmejanih obrazov in polni
izkušenj, saj gredo nemalokrat čez meje svoje
vzdržljivosti in izven cone udobja.
Takšne vojaške igre so tudi priložnost
za poveljnike, saj dobijo enega izmed
vidikov pripravljenosti in izurjenosti svojih
pripadnikov, medtem ko tekmovalci preverijo
svojo psihofizično pripravljenost.
Lani so se najbolje izkazali pripadniki 3.
pehotne čete in zasluženo osvojili zmago
in prehodni pokal. Letos je z 38 točkami
zmagala 1. pehotna četa.

Najhitrejši krog štafetni tek:

1. Pdes. Jure Marzidovšek
čas kroga 1,20 min

Čestitke zmagovalcem in
tekmovalcem!

KLEŠČMAN

USPOSABLJANJE
PROSTOVOLJNE REZERVNE SESTAVE

V 74. PEHOTNEM POLKU
BESEDILO: BORIS DEŽMAN

21
Letošnji vpoklic na usposabljanje prostovoljne
rezervne sestave (PRS) je naš polk izvedel na
začetku novega koledarskega leta. Praviloma
smo do zdaj prvi termin usposabljanja
izvedli februarja, rezervni termin je bil v
marcu. Letos je bilo za takšno spremembo
več razlogov. V letu 2023 se še dejansko
ni vedelo, ali se bo s preoblikovanjem
Slovenske vojske spremenila lokacija
vpoklicev PRS, prav tako pa dodeljene naloge
74. pehotnega polka onemogočajo vpoklic
v poznejših terminih. S to spremembo smo
si v polku oblikovali pogoje, da lahko ob
napotitvi pripadnikov stalne sestave na misije
pripadniki PRS opravljajo naloge varovanja in
usposabljanja ob nadaljnjih vpoklicih v letu
2024.
Prvi vpoklic na usposabljanje smo izvedli
od 15. do 26. januarja 2024. Po prvotnem
seznamu je bilo prijavljenih 91 pripadnikov,
usposabljanja pa se jih je v prvem terminu
udeležilo 86. Zaradi omejenih nastanitvenih
kapacitet v Vojašnici generala Maistra
smo se že novembra odločili, da se bomo
premaknili izven vojašnice. Osnovna ideja
za ta termin je bila, da se premaknemo na
poligon Poček in smo nastanjeni v Vojašnici
barona Andreja Čehovina v Postojni. Kar
hitro smo prejeli odgovor, da v tem terminu
ni prostih kapacitet zaradi mednarodne
vojaške vaje. Osnovni načrt smo tako
opustili in usposabljanje izvedli v Vojašnici
Murska Sobota. Enota vojašnice je zagotovila
logistično podporo za nemoteno delo med
usposabljanjem. Pripadniki PRS pa so bili
nastanjeni v šotorih.
Usposabljanje se je že s preteklim letom
konkretno spremenilo, kakor so se skozi
čas teh dveh let, odkar sem poveljnik 4.
pehotne čete, spremenile tudi varnostne
grožnje v svetu. Pred tremi leti smo recimo
še usposabljali pripadnike PRS izključno za
prisotnostne patrulje in pomoč pri varovanju
državne meje s civilno policijo v povezavi s
problematiko nezakonitih prehodov meje.
Konec leta 2022 se je Slovenska vojska
umaknila z varovanja meje. Tako smo tudi
usposabljanje pripadnikov PRS preusmerili
v izvajanje osnovnih postopkov iz pehotne
taktike.

uspelo, da bi zanje izvedli vpoklic teden
dni pred prihodom drugih pripadnikov. Tak
vpoklic praviloma izvajamo z namenom
seznaniti starešinski kader PRS z načrtom
usposabljanja, saj jim s tem damo čas
za kakovostnejše priprave na izvedbo
usposabljanja, da lahko sami izvajajo ključna
usposabljanja iz pehotne taktike. Zaradi
spremembe načrta so jim naši inštruktorji
predstavili načrt dela za tekoči in naslednji
dan ter jim tako omogočili vsaj omejen
čas za priprave. Obvezne vsebine so ostale
nespremenjene, in sicer izvedba streljanja z
avtomatsko puško in pištolo, pri čemer vsak
pripadnik odstreli določeno številko streljanja,
in preverjanje gibalnih sposobnosti, ki
jim šteje v redno službeno oceno. V
letošnjem vpoklicu smo PRS omogočili tudi
usposabljanje iz uporabe helikopterja za
potrebe zračnih premikov enote.
Cilj usposabljanja PRS je trenutno naravnan
na področje pravilnega in hitrega odziva
na stik in odvračanje nevarnosti ob napadu
na enoto. Pripadnike PRS usposabljamo
tudi za izvedbo napada in zasede na vozilo
ali manjšo skupino sovražnih enot. Zaradi
omejenega časa smo za načrtovan napad
usposabljali le izdajo ukaza brez dejanskih
taktičnih postopkov. Veliko pozornost
namenjamo tudi pravilnemu maskiranju,
taktičnemu premikanju in komuniciranju v
radijskem prometu. Ob nadaljnjih vpoklicih
na opravljanje vojaške službe se bodo tako
ob nalogah varovanja usposabljali tudi iz
pehotne taktike na ravni oddelkov. Rezervni
termin je bil letos od 5. do 16. februarja. Na
tem usposabljanju je bilo le 14 pripadnikov.
Usposabljanje smo po enakem načrtu izvajali
v Vojašnici generala Maistra.
Za konec bi želel poudariti, da globoko
verjamem, da se v času vpoklica vsak
pogodbeni rezervist ne počuti čisto nič
drugače kot pripadnik stalne sestave polka.
Iz svojih izkušenj prav tako vem, da so
pripadniki PRS tudi vdani sistemu in enoti,
saj sem bil tudi sam pripadnik PRS v Cerkljah
ob Krki, in zato jih še toliko bolj razumem in
diham z njimi.

Usposabljanje osnovnih postopkov iz
taktike je potekalo na vadišču in skladišču
Berek v Murski Soboti. Zelo se trudimo,
da vključujemo starešinski kader, častnike
in podčastnike PRS. Letos nam žal ni

KLEŠČMAN

IZ ŠOLSKEGA SISTEMA NA
ZAČETEK PRAVEGA UČENJA

PREHOD V BOJNO ENOTO

BESEDILO: ŽAN ROMIH

BESEDILO: MATJAŽ PLEH

Leto in pol dolgo šolanje v Šoli za častnike
se je približevalo h koncu. Med šolanjem se
tega konca ni dalo opaziti, dnevi so bili vedno
daljši. Vsi smo nestrpno čakali, da se konča
in da preidemo v delovno okolje profesionalne
enote. Vendar ko je res prišel ta čas, je bila to
za nas velika sprememba. Človek je načeloma
naravnan k rutini in uživa v coni udobja.
Vsako spremembo lahko dojema kot stres ali
pa kot izziv, odvisno od posameznika, kako
sprejme spremembo.

Prehod iz šolskega sistema Šole za častnike v
realnost enote je za mladega poveljnika voda
pomembna prelomnica. Na šolanju se učimo
v kontroliranem okolju, v katerem so pravila
jasna in vse poteka po določenem redu. Ko
prestopimo iz šolskega okolja v delovno okolje
poveljnika voda, hitro spoznamo, da je to
šele začetek pravega učenja. Srečujemo se z
novimi izzivi, ki daleč presegajo šolske okvire
in od nas zahtevajo nenehno prilagajanje in
razvoj. Delo v enoti v dinamičnem, realnem
okolju mi je razkrilo, da za vsakim ukazom
in nalogo stojijo ljudje s svojimi družinami in
osebnimi življenji.

Prvi dan v enoti je bil zagotovo stresen, saj
nisem vedel, kaj pričakovati, vendar pa ko si
postavljen v svoj vod, vidiš, da dejansko nikoli
nisi sam in se stres hitro spremeni v izziv.
Vedno je tu kader, ki ti svetuje in pomaga
na začetku poti. Prvi v vrsti je bil nadrejeni
mentor, poveljnik 2. pehotne čete, stotnik
Marko Močnik. Poveljnik se je zavzemal za
prenašanje znanja in mi tako pomagal na
vsakem koraku pri vseh ovirah, pred katerimi
sem se znašel, da je moj vod sledil nameri
čete. Vedno ko sem potreboval nasvet glede
častniškega dela, so bila njegova vrata na
široko odprta.

V situacijah, ko se spoprijemamo s
pomanjkanjem kadrov, postaneta
razporejanje ljudi na naloge in učinkovito
kadrovsko upravljanje še posebno zahteven
izziv, ki zahteva premišljen pristop in globoko
razumevanje človeškega dejavnika. Eden
izmed večjih izzivov je spoprijemanje s
kadrovskim pomanjkanjem in obsežnostjo
operativnih nalog, ki zahtevajo spretno
upravljanje virov in prilagodljivost.
V šolskem sistemu se sicer osredotočamo
na taktično znanje in teorijo vodenja, toda
praktično vodenje zahteva več. Pri tem
pridobi mentorstvo izkušenejših poveljnikov
vodov, podčastnikov in nadrejenih poseben
pomen. Njihove izkušnje, nasveti in praktično
znanje so neprecenljivi in nam pomagajo
razumeti dinamiko dela v enoti. Preden
sem vstopil v Šolo za častnike, sem šest
let preživel kot vojak, kar je bila dragocena
izkušnja, ki mi je pomagala pri prehodu v
vodstveno vlogo. V tem času sem sodeloval v
številnih mednarodnih vajah in bil del misije
na Kosovu, kjer sem se spoprijel s pravimi
izzivi terenskega dela in mednarodnega
sodelovanja. Te izkušnje so mi omogočile
boljše razumevanje vsakodnevnih operativnih
izzivov, s katerimi se srečujejo enote, in kako
se spoprijeti z njimi.

JE VELIKA SPREMEMBA

Vsak dan prinaša nove izzive, ki so priložnosti
za nadgradnjo veščin in razumevanje naše
vloge. Vodenje vojakov zahteva več kot le
znanje, zahteva tudi empatijo in sposobnost
prilagajanja. Naša zavezanost dobremu
vodenju in profesionalnosti je temelj uspeha.
Kot poveljniki vodov smo odgovorni za
dobrobit vojakov in uspešno opravljanje
zaupanih nalog, posledično imamo priložnost
prispevati k razvoju enote.
Naša naloga je, da s svojim delom, znanjem
in izkušnjami prispevamo h gradnji močne
in spoštovane vojske. Vsak dan v uniformi
je priložnost za dokazovanje vodstvenih
sposobnosti in prispevanje k uspešnosti
enote. V tej vlogi nadaljujemo z učenjem in
rastjo, vedno z mislijo na boljšo prihodnost
enote in vojske.

Znotraj voda je ključno vlogo odigral
vodni podčastnik štabni vodnik Blaž
Berglez. Spoznali in sodelovali smo že med
specializacijo, zato je bil prihod v vod nekoliko
lažji, vendar pa je bilo treba še vedno
ogromno postoriti glede informiranja o sestavi
voda. Najprej je bilo treba predstaviti moštvo,
spoznati vsakega posameznika, kako se vede
v delovnem okolju, kakšni so njegovi interesi
in ambicije v prihodnje. Spoznati je bilo treba
vsakodnevno rutino in kohezijo voda, kako
sploh deluje čez dan, kakšna prijateljstva
so se spletla med pripadniki, ali so prisotni
spori in podobno. Poleg kadrovskega stanja
sem moral spoznati tudi tehnično stanje.
Katera vozila imamo na razpolago za uporabo,
kakšno je stanje vozil, katere oborožitve
imamo, koliko jih je in podobno. Kljub temu
da vse to ni naloga poveljnika voda, je še

vedno dobro in smiselno, da to poznamo čim
boljše, saj moramo vedeti, s čim razpolagamo
in v kakšnem stanju je oprema. Moj vodni
podčastnik je delal z mano ves čas. Kazal
mi je tudi zadeve, ki se delajo samo na
podčastniški ravni, želel sem spoznati prav
vse. Pri moji uvedbi v vod je štabni vodnik
Berglez odigral ključno vlogo in bil velika
opora pri spoznavanju voda.
Hkrati pa so z mano sodelovali tudi drugi
podčastniki (višji vodnik Marinič, višji vodnik
Pečar in višji vodnik Gjerek), vsi trije imajo
veliko izkušenj in so mi predvsem pomagali
pri spoznavanju načina usposabljanja, ki
poteka v drugi četi. Predstavili so mi, kako
izvajajo posamezne individualne vojaške
veščine in kolektivne veščine. Želel sem
spoznati, kaj vojaki radi opravljajo, v čem
so dobri, pri čem se še moramo izboljšati in
kaj želijo spremeniti. Nenehno usposabljanje
vojske je ključno, zato smo temu posvetili
veliko časa. Navsezadnje pa je tudi vojska
odlično sodelovala z mano. Ko so bili potrebni
pogovori, smo se pogovorili in zadeve rešili.
Tudi vojska ima veliko znanja in izkušenj, zato
je to treba črpati prav od vseh.
Prehod v novo delovno okolje iz šolskega
sistema je vedno težak. V šolskem sistemu
je bilo v ozadju vse poskrbljeno, ni se nam
bilo treba ukvarjati s pisanjem nobene
dokumentacije, morali smo samo izvajati,
kar nam je bilo naročeno. V profesionalni
enoti je stanje popolnoma drugačno. Tam so
borci različnih starosti in motiviranosti. Vsi
imajo svoje osebno življenje, družine in svoje
težave. Naloga poveljujočih je, da opravljajo
naloge v skladu z namero nadrejene
enote, vendar pa še vedno morajo ohraniti
kohezivno in pozitivno vzdušje v enoti, kar
ni vedno preprosto, vendar z medsebojnim
spoštovanjem in odprto komunikacijo se tudi
to lahko doseže. Ljudje okoli tebe so ti vedno
pripravljeni pomagati, vse pa je odvisno od
tebe, ali boš to pomoč sprejel ali ne.

KLEŠČMAN

23

IZ TEORIJE V PRAKSO
BESEDILO: ALEŠ RATEJ

25

VOJAŠKA VAJA

DYNAMIC VICTORY 2023
BESEDILO: TIMOTEJ PETROVIČ IN NINO MALEK

Moja vojaška pot se je začela po uspešno
končani 34. generaciji Šole za častnike.
Nadaljeval sem specializacijo VED pehote,
katere nosilec je bil 74. pehotni polk. Lahko
rečem, da sem kar hitro opazil razliko med
šolskim sistemom in delom v resničnem
okolju. Na specializaciji smo v poveljevanje
dobili vod, ki so ga sestavljali formacijski
pripadniki stalne sestave, in ne več »sošolci«
iz šole. To je bilo povsem drugače, saj so
vojaki in podčastniki v vodu imeli veliko več
izkušenj ter so nekatere stvari poznali bolje
kot jaz. Med specializacijo sem zato z velikim
zanimanjem poslušal podčastnike in vojake,
ki so predavali o raznem orožju, taktiki ter
drugih stvareh, saj je njihovo znanje izhajalo
iz prakse. Spoznal sem tudi to, da je v vodu
treba hitro vzpostaviti avtoriteto, vendar ob
tem še vseeno ostati človek. Pomembno je to,
da ti sprejmeš vojsko in da vojska sprejme
tebe, ker le tako lahko skupaj odlično
opravimo dane naloge. Velika razlika je tudi
ta, da smo bili v šoli kandidati zmeraj prisotni
na terenskih usposabljanjih, v realnosti pa
imajo pripadniki svoje skrbi, otroke, bolniške,
kar je treba razumeti ter zato večkrat
prilagoditi in improvizirati delo, kadar se gre
na razna terenska usposabljanja.
Tretja največja razlika pa je bila vsekakor
uporaba sistema IRDG. Po koncu
specializacije sem dobil ukaz za 74. pehotni
polk/3. pehotno četo/3. pehotni vod. Takoj se
je bilo treba spoprijeti s to aplikacijo. K sreči
so mi poveljnik čete stotnik Matej Rebernik in
drugi poveljujoči kadri v četi veliko pomagali,
tako da sem to znanje hitro usvojil. V vodu
nisem imel vodnega podčastnika, saj je bil
odsoten zaradi napotitve na misijo. Tako
lahko rečem, da sem kot začetnik imel kar
veliko dela pri integraciji v vod, vendar pa
sem zato pridobil veliko različnih izkušenj.
Za vse nejasnosti, ki so se mi med delom
pojavljale, sem se lahko obrnil na stotnika

Rebernika, ki si je vedno vzel čas, mi pokazal
in korektno razložil, kako morajo biti stvari
narejene in sploh kako delati s svojimi
podrejenimi. V 3. pehotni četi smo odlično
sodelovali in naredili vse, kar je bilo treba,
od različnih streljanj, TOS SKOK, Vihre
do drugih nalog. Z vodom smo sodelovali
tudi pri odpravljanju posledic poplav, kjer
sem se moral hitro in učinkovito odzvati na
potek reševanja vojakov iz prostorov, polnih
ogljikovega monoksida. Kmalu za tem pa
sem dobil ukaz o prerazporeditvi v 1. pehotno
četo/2. pehotni vod. Nov poveljnik čete je
stotnik Jani Krajnc. Ta prerazporeditev je
trenutno največji preskok v moji karieri.
Zanimivo, da je bil stotnik Krajnc poveljnik
voda v Šoli za častnike in mi zdaj še vedno
svetuje, pomaga in me usmerja, kako lahko
kot mlad poročnik čim bolje opravljam svoje
delo ter se tako kot poveljnik voda še naprej
nadgrajujem. V svojem vodu sem dobil
odličnega in izkušenega vodnega podčastnika
štabnega vodnika Bena Fotivca, ki mi je s
svojimi dolgoletnimi izkušnjami s tem vodom
tudi pomagal, da sem se hitro integriral. S
1. pehotno četo sem prejšnje leto tudi prvič
odstrelil TVBS voda, kar je bilo povsem nova,
predvsem pa zanimiva izkušnja. V preteklosti
še kaj takega nisem doživel, saj so v akciji
sodelovale še druge enote, kot so JTAC,
baterija za ognejo podporo, PORS. Kot četa
za Natovo pobudo za pripravljenost (NRI)
smo opravili recertifikacijo in mednarodno
vojaško vajo na Poljskem, ki je bila tudi zelo
zanimiva izkušnja.
Znanje, ki sem ga pridobil v Šoli za častnike,
s pomočjo nadrejenih pri sedanjem delu
s pridom uporabljam. Z izkušnjami, ki jih
pridobivam, pa si prizadevam za to, da bi
svoje delo opravljal odlično, v zadovoljstvo
nadrejenih in podrejenih. Z veseljem in
ponosom bom svoje znanje še nadgrajeval in
ga tudi prenašal na svoje podrejene.

potrebne izkušnje, ki smo jih pridobili med
službovanjem v Slovenski vojski.

Izkušnja z vojaško vajo Dynamic Victory se
je začela že oktobra 2023, mesec dni prej,
ko smo se pridružil kandidatom za častnike
35. generacije na terenskem usposabljanju v
Gotenici. Tam smo se predvsem usposabljali
iz veščin bližinskega boja na naseljenih
območjih. Istočasno je bila to manjša
priprava na prihajajočo vajo v Nemčiji.
Dynamic Victory je vsakoletna vojaška vaja,
ki povezuje dve izjemni instituciji za šolanje
bodočih častnikov, Royal Military Academy
Sandhurst (RMAS) in Šolo za častnike
Slovenske vojske. Pripadniki 74. pehotnega
polka kot dodan element Šoli za častnike na
tej vaji sodelujejo že vse od leta 2018. Gre za
izjemno priložnost za delovanje v razmerah,
ki so, kolikor je le mogoče, podobne resnični
vojni. Vsekakor velja poudariti, da so bili na
preizkusu naša psihofizična pripravljenost,
značaj in seveda vodstvene sposobnosti.
Izvedbeni del vaje je trajal devet dni, večjih
prekinitev vmes ni bilo.

Ves čas vaje smo bili v stiku z britanskimi
kadeti, s katerimi smo tudi stkali prijateljske
vezi ter tako utrdili kakovost in kohezijo
delovanje enot Slovenske vojske in
Združenega kraljestva za prihodnje operacije
in mednarodno sodelovanje. Zagotovo
nam bo najbolj v spominu ostalo to, da
smo izjemno malo spali, povprečno med
eno in štirimi urami na noč. Prav tako smo
imeli priložnost poskusiti britanske suhe
dnevne obroke (SDO) in nemalokrat se je
zgodilo prav to, da smo si obroke med seboj
izmenjali.
Ugotovili smo, da imamo s pripadniki
Združenega kraljestva veliko enakih
postopkov, vendar smo si še tako različni
in da ta vaja omogoča edinstven pristop k
izvedbi nalog in operacij. Izkušnja nam je
dala veliko zadovoljstvo, zlasti zaradi dejstva,
da je to en velik izziv, če se želiš preizkusiti,
kako delovati v zelo intenzivnih okoliščinah.
Vsekakor udeležbo na vaji priporočava vsem,
ki iščete izziv in bi se radi preizkusili, če
zmorete delovati v najtežjih razmerah, ki smo
jim vojaki lahko izpostavljeni. Oba bi ponovila
udeležbo na tej vaji letos novembra in srčno
upava, da boste z nami tudi bralci, ki zdaj to
prebirate.

Vaja je razdeljena v tri sklope: v ruralno
(podeželsko) fazo, urbano fazo in zaključni
napad, ki temelji na delovanju bataljonske
bojne skupine. Poudariti je treba, da je
bil velik dejavnik, ki je vplival na naše
delovanje, tudi vreme, ki nam letnemu času
primerno seveda ni bilo pretirano naklonjeno.
Dodani elementi smo predvsem opravljali
vojaške dolžnosti, in če je bilo treba, smo
tudi aktivno pomagali bodočim poveljnikom
vodov pri odločitvah, za katere so bile

KLEŠČMAN

27

STAŽIRANJE KADETA VOJAŠKE

AKADEMIJE KOPENSKIH SIL

SAINT-CYR
BESEDILO: Marko Močnik

Na podlagi mednarodnega sodelovanja med
Slovensko vojsko in oboroženimi silami
Francije je tudi letos potekalo stažiranje
Kadeta vojaške akademije Saint-Cyr v enoti
Slovenske vojske. V tem letu je 74. pehotni
polk kot nosilna enota gostil poročnika (2nd
Liutenant) Xavierja Morela. Kadeti vojaške
akademije so napoteni na stažiranje v tujino
v okviru opravljanja modula tujih jezikov kot
obveznega dela učnega programa akademije,
da bi utrdili vojaške vezi med državami
zaveznicami in izboljšali znanje angleškega
jezika.
Stažiranje je bilo načrtovano in izvedeno od
12. januarja do 9. februarja letos. Poročnik
Morel je v tem času obiskal enote 74.
pehotnega polka in Rodovskega bataljona
72. brigade ter Center vojaških šol v
Vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru.
V okviru usposabljanja v 74. pehotnem
polku je večino časa preživel na terenskih
usposabljanjih 1. pehotne čete, ki se je v
tem času usposabljala iz kolektivnih veščin
čete Natove pobude pripravljenosti (NRI)
bodisi v Vojašnici generala Maistra bodisi
na terenskem usposabljanju na vadiščih
Apače in Črešnjevec. Udeležil se je tudi
streljanja z avtomatsko puško in pištolo na
strelišču Mlake. Stažiranje je opravljal še
v četi zvez, protioklepni četi in bateriji za
ognjeno podporo Rodovskega bataljona 72.
brigade ter spoznal materialna sredstva in
delovanje teh enot. V Šoli za častnike Centra
vojaških šol so ga seznanili z izobraževalnim
sistemom častnikov v Slovenski vojski ter mu
v Vojaškem muzeju v Kadetnici predstavili
zgodovino prve svetovne vojne in boje za
severno mejo, strelno orožje, zgodovino
Kadetnice ter obdobje osamosvojitvene
vojne. V prostih dneh smo za vodene izlete
poskrbeli častniki 74. pehotnega polka.
Razkazali smo mu Maribor, Bled in Ljubljano
ter ga pospremili na ogled Spomenika borcev
za slovensko zemljo na Cerju pri Novi Gorici
in na obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki.
Poročnik Xavier Morel je strnil vtise stažiranja
v enotah SV:

in kako dobro so ga sprejeli pripadniki
Slovenske vojske. Prav tako sem si ogledal
nekaj spletnih strani o Sloveniji in kaj
pričakovati ob obisku vaše države. Ob vsem
tem sem z velikim veseljem pričakoval
napotitev na stažiranje v Slovenijo. Kmalu je
prišel ta dan, ko sem pristal v Sloveniji.
Hud mraz je bil prvo, kar sem občutil ob
pristanku. Kljub temu je občutek mraza minil
hitro, ko sem se pridružil usposabljanju enot
Slovenske vojske, ob čemer sem občutil
veliko zadovoljstvo. Dnevi so minevali
hitro in kmalu je prišel dan zaključka
mojega stažiranja. Sodelovanje s pripadniki
Slovenske vojske je bilo zelo zanimivo,
stimulativno in poučno. Zame je bilo prvič,
da sem izkusil sodelovanje s pripadniki
tujih oboroženih sil. Odkril sem nekaj razlik
in veliko skupnih točk v načinu delovanja
slovenske in francoske vojske. Pripadniki
obeh delujemo enako, le da svojo pripadnost
izkazujemo vsak svoji državi. Zavedel sem
se tudi, kako prilagodljiv mora biti pripadnik
in spoznal pomen znanja tujih jezikov ter
pomen razvijanja zmožnosti komuniciranja
med pripadniki različnih vojsk.
Ob razvijanju svojih tehničnih in vojaških
veščin ter spoznavanju kulturnih posebnosti
sem spoznal veliko častnikov, podčastnikov in
vojakov, ki so poskrbeli zame. Ob zaključku
stažiranja sem zato čutil otožnost, ker se je
moj obisk tako hitro končal. Ob tej priložnosti
bi se rad zahvalil 74. pehotnemu polku in
preostalim enotam Slovenske vojske, s
katerimi sem sodeloval, za topel sprejem in
gostitev. Hvala.«
Poročnik Xavier Morel, prav tako se ti za obisk
in deljenje izkušenj zahvaljujemo pripadniki
74. pehotnega polka in pripadniki preostalih
enot Slovenske vojske, ki si jih obiskal.
Želimo ti srečno in veliko uspeha na tvoji
osebni in profesionalni poti.

»Sem poročnik Xavier Morel s francoske
vojaške akademije Saint-Cyr, ki je edina
akademija za usposabljanje častnikov
kopenskih sil Francije. Pred napotitvijo na
stažiranje sem prebral poročilo mojega
predhodnika, ki je stažiranje v Slovenski
vojski opravil v preteklem letu. V poročilu
je pohvalil visoko raven izvedbe stažiranja,
opisal aktivnosti, na katerih je sodeloval,

KLEŠČMAN

29

OGLEDNI DEPO OKLEPNIKOV
IN ARTILERIJSKIH SREDSTEV

V VOJAŠNICI GENERALA MAISTRA
BESEDILO: LENART PUPAHER

Zgodovinski pregled predmetov:

Tank T-55

Tokrat bomo podrobneje predstavili nekatere
predmete, razstavljene na zunanjih površinah
Vojašnice generala Maistra. Menim, da
je najprimerneje, da sklop predstavitev
začnemo z glavnim bojnim tankom T-55,
osnovnim bojnim vozilom nekdanjega 74.
oklepno-mehaniziranega bataljona.
Gre za najbolj množično proizvajan tank, ki
so jih izdelali v več kot 55.000 primerkih in
je bil v oborožitvi v več kot 60 državah po
svetu. Številke glede na vire in avtorje sicer
malo nihajo, vendar se vsi strinjajo, da gre za
najštevilčnejši tank na svetu. Proizvajale so
ga Sovjetska zveza, Češkoslovaška, Poljska
in Kitajska, vse do zgodnjih devetdesetih let
prejšnjega stoletja. Ker je bilo veliko tankov,
predvsem na Kitajskem, izdelanih brez licenc,
nekateri ocenjujejo, da jih je bilo več kot
100.000.
Za začetek nekoliko teorije, začenši z
definicijo glavnega bojnega tanka.
Wikipedija nam na vprašanje, kaj je glavni
bojni tank, odgovori s temi podatke: »Glavni
bojni tank je vrsta tanka, ki je nastala po
drugi svetovni vojni ter na podlagi izkušenj
in dognanj, ki jih je prinesla ta vojna. Tako je
bil razvit nov tank, ki je bil po stari razvrstitvi
uvrščen med srednje glavne bojne tanke ter
zastarele težke tanke. Novo vrsto tanka so
dobili predvsem tako, da so na srednje glavne
bojne tanke dodali večji oklep, močnejši
motor in večji top, toda hkrati obdržali
lastnosti srednjih glavnih bojnih tankov.«

1
2
3

Razvoj
Pri razvoju tanka T-55 ne moremo mimo
njegovega neposrednega predhodnika T-54.
Predhodne različice tega tanka so začeli
razvijati že med drugo svetovno vojno pod
imeni T-43 in T-44, leta 1945 pa so že izdelali
dva izboljšana prototipa in ju poimenovali
T-54. V knjigi Oklep na Slovenskem avtor
Iztok Kočevar navaja, da ima ta tank zelo
močan oklep, veliko ognjeno moč, sposoben
pa je tudi prečkati vodno oviro globine štirih
do petih metrov z vožnjo po dnu. Sledilo je
še nekaj posodobitev, zadnja leta 1958 pa je
pomenila že popolnoma nov tank, ki so ga
poimenovali T-55.1
V knjigi The ilustrated guide to tank of
the world avtor George Forty navaja,
da je bila največja pomanjkljivost T-54
nezanesljivost pogonskega sklopa, kar so pri
T-55 konstruktorji rešili z vgradnjo novega
močnega vodno hlajenega motorja V12. Na
novo so sprojektirali in vgradili tudi kupolo,
IR-sistem ter RKB-zaščito.2
Tank T-55 v Jugoslovanski ljudski armadi
in Slovenski vojski
Avtorja Bolfek in Premk v publikaciji
Tankovsko artilerijska zbirka Parka vojaške
zgodovine3 navajata podatek, da je
Jugoslovanska ljudska armada prve rabljene
tanke leta 1963 uvozila iz Sovjetske zveze,
pozneje pa nove iz Poljske in Češkoslovaške.
Do leta 1991 je bilo v oklepnih ali
mehaniziranih enotah Jugoslovanske ljudske

Oklep na Slovenskem, I. Kočevar, Defensor, 2008, str. 165.
The ilustrated guide to tank of the world, Annes Publishing, Leicestershire, 2011, str. 224.
Tankovsko artilerijska zbirka Parka vojaške zgodovine Pivka, B. Bolfek, M. Premk, VMSV, Maribor – Pivka 2009, str. 55, 56.

KLEŠČMAN

31
armade okoli 1900 tankov vseh izvedenk.
Sem prištevamo tudi tanke – nosilce
mostu, tanke, opremljene za razminiranje,
poveljniške tanke, tanke za izvleko ipd.
Avtorja navajata tudi razporeditev tankov
T-55 v enotah v obdobju Jugoslovanske
ljudske armade v Sloveniji, in sicer v:

•
•
•
•

288. motorizirano brigado
v Postojni in Pivki,
13. proletarsko motorizirano brigado
v Ilirski Bistrici,
195. motorizirano brigado v Mariboru in
1. oklepno brigado na Vrhniki.

Po slovenski osamosvojitveni vojni je na
našem ozemlju ostalo okoli 90 tankov T-55
v štirih različicah, ki so bili razporejeni v 44.
oklepno-motorizirani bataljon v Pivki in 74.
oklepno-motorizirani bataljon v Mariboru.
V spomin na tankovsko tradicijo 74.
pehotnega polka sta T-55A in posodobljeni
M-55S tudi razstavljena na zunanjih
površinah vojašnice in tako tudi del
oglednega depoja na prostem v Vojašnici
generala Maistra. Najprej sem želel v članku
predstaviti obe različici, vendar se je hitro
pokazalo, da bo M-55S moral počakati na
naslednjo izdajo Kleščmana, v kateri bo
podrobneje predstavljena njegova celovita
posodobitev.

Osnovna literatura za usposabljanje na tanku
T-55 je bil Priručnik za vojnika tenkistu –
Tenk T-55 i T-55A iz serije znamenitih rdečih
priročnikov Jugoslovanske ljudske armade.4
V priročniku najdemo vse, kar je vsak član
posadke moral o tanku vedeti. Takoj na
začetku izvemo, da sta čistoča in tehnična
brezhibnost tanka odraz osebne urejenosti
članov posadke. Tank sestavljajo trije deli,
in sicer motorno-transmisijski, bojni in
voznikov del. Izvemo, da posadko sestavljajo
štirje pripadniki, in sicer voznik, namerilec,
polnilec in poveljnik. Osnovna oborožitev
tanka obsega top D10-T2S 100 mm in dva
mitraljeza PKT (ali SGMT) 7,62 mm in DŠK
12,7 mm. Kupola se lahko obrača ročno,
električno ali s stabilizatorjem.
Obrača jo namerilec, če je treba, pa tudi
poveljnik tanka. Poznamo tri vrste streliva:
trenutno-fugasno, prebojno označevalno
in kumulativno strelivo, pri čemer je dobro
vedeti, kdaj katero uporabiti. V bojnem
kompletu je dovolj streliva za dva do tri dni
bojevanja (43 granat). Tank ima štiritaktni
motor dizel tipa V-55 z 38,8 litra prostornine
in 12 valji. Razvije lahko 580 konjskih moči
pri 2000 vrtljajih na minuto. Poraba tanka
znaša od 190 do 210 litrov goriva in od šest
do osem litrov olja na 100 km po lepi cesti.

Poraba na terenu je kapljico ali dve večja,
saj znaša od 300 do 330 litrov goriva in od
sedem do 11 litrov olja na 100 km. Izvemo
še, da največja hitrost tanka po cesti znaša
50 km/h, akcijski radij tanka po cestah pa je
med 500 in 715 km, po slabšem terenu pa od
320 do 450 km. Najmanjša debelina oklepa je
30 mm (kupola zgoraj), največja debelina pa
znaša 203 mm (kupola spredaj).
Tank je bil prvič bojno uporabljen v
znamenitih dogodkih na Madžarskem
leta 1956, med praško pomladjo 1968,
vietnamsko vojno, šestdnevno in jomkipursko
vojno, v afriških vojnah in seveda v vojnah,
ki so sledile razpadu Jugoslavije. Še vedno se
uporablja v številnih vojskah.
4

Tenk T-55 i T-55A (Priručnik za vojnika tenkistu), GŠ JNA, Uprava oklopnih jedinica, 1986.

Za tiste, ki bi o tanku T-55 želeli izvedeti kaj
več, priporočam literaturo, s katero sem si

pomagal pri pisanju tega članka in je na voljo
tudi v knjižnici MO v Kadetnici.

•
•
•
•
•

Priručnik za vojnika tenkistu za tenk T-55
i T-55A,
Tankovsko artilerijska zbirka Parka vojaške
zgodovine (Bolfek, Premk),
The illustrated guide to tanks of the world
(G. Forty),
Oklep na Slovenskem (I. Kočevar),
Modern tanks (Jane’s).

Za tiste, ki želijo izvedeti kaj več o tanku,
česar v knjigah ni, pa predlagam, da
poprašajo višjega štabnega vodnika Marka
Taučerja, botra tanka M-55S, in poročnika
Leona Orosela, botra tanka M-55A. Prepričan
sem, da bosta z veseljem delila svoje bogate
tankovske izkušnje.

KLEŠČMAN

33

VOJAŠKA GLASBENA

SKUPINA NABOJ

OD USTANOVITVE DO DANES
BESEDILO: MARKO ŠEŠKO
Pisalo se je leto 2018 in Kfor 38 je začel svojo
rotacijo na Kosovu. Četi Sierra je poveljeval
zdajšnji poveljnik 74. pehotnega polka, takrat
še major Gorazd Sagadin. V svojih vrstah
pa je imel poleg odličnih borcev tudi nekaj
talentiranih posameznikov, ki so ustanovili
glasbeno zasedbo, imenovano Kaliber 38. Z
njegovo podporo in lastno vnemo so sestavili
odličen repertoar slovenskih pesmi ter jih
zaigrali ob dnevu samostojnosti in enotnosti v
bazi Camp Villaggio Italia.
Skupino Kaliber 38 so sestavljali ti kleščmani:
Marko Šeško – električna kitara,
Mario Nemec – bobni,
Tilen Nekrep – vokalist in povezovalec
prireditve,
Gregor Majer – klaviaturist in vokalist.

Repina in štabni vodnik Gregor Drofenik sta
želji seveda ugodila in tako se je zgodila nova
zasedba CVI Blaster. V primerjavi s Kalibrom
38 pa je bila ta zasedba mednarodna. Poleg
kleščmanov in celjskih vitezov je v svoje
vrste privabila tudi italijanskega bobnarja.

pod pokroviteljstvom zdaj že nekdanjega
poveljnika 72. brigade brigadirja Boštjana
Baša.
Po prihodu v domovino se je zadeva hitro
uresničila in ustanovila se je glasbena
skupina Naboj, v kateri so zaigrali:
Marko Šeško – električna kitara,
Mario Nemec – bobni,
Tamara Hozjan – vokal,
Adi Delija Dex – vokal in ritem kitara,
Blaž Knez – bas kitara,
Zora Mastnak M. – klaviature in vokal.

nove razsežnosti: nastopanje po skoraj vseh
vojašnicah v domovini in tudi na nekaterih
civilnih prireditvah. Pripadniki so zaigrali tudi
soborcem na mednarodni vojaški operaciji
EVA 02 na Slovaškem. Zaradi narave dela in
odhoda v MOM sta Naboje zapustila Adi Delija
Dex in Blaž Knez.
Skupini se je kot zadnji član pridružil še
basist Simon Vogrinčič. V tej zasedbi skupina
deluje tudi danes. Videli in slišali ste jih lahko
tudi ob dnevu 72. brigade, kjer so nastopili
kot predskupina Vladu Kreslinu.

Glasbeno udejstvovanje skupine Naboj pa je s
podporo poveljujočih doma dobilo popolnoma

Skupino CVI Blaster so sestavljali:
Marko Šeško – električna kitara,
Adi Delija Dex – vokal,
Blaž Knez – bas kitara,
Davide Corneli – bobni.

Tokrat je bilo še bolj noro in še bolj odločna je
bila misel, da zgodbo nadaljujemo v Sloveniji.

Zaradi odličnega odziva na misiji se je
zgodba delno nadaljevala doma, kjer so se
v isti zasedbi še nekajkrat sestali in zunaj
delovnega časa tudi zaigrali. Ker pa čas hitro
teče, je za to misijo prišla nova. Leta 2021 je
na Kfor odhajal 43. kontingent, kinetični četi
pa je tokrat poveljeval stotnik Jure Repina.
Desetnik Marko Šeško je že pred začetkom
napotitve zaprosil za možnost, da bi na misijo
vzel svojo kitaro, saj je želel ponoviti lepo
izkušnjo s pretekle rotacije. Stotnik Jure

Doma ustanoviti vojaški bend in igrati za
soborce. To je bila velika želja in pa tudi
izziv. Kako nadaljevati doma? Brez podpore
poveljujočih ne gre. Velik as v rokavu je bil
ponovno naš poveljnik podpolkovnik Gorazd
Sagadin, ki nas je vedno spremljal, tudi na
tej rotaciji, in nam obljubil svojo podporo
doma.
Tako je upanje o vojaškem bendu doma
dobilo tudi realno možnost, da zaživi.
Ker pa dober glas seže v deveto vas,
kot pravijo, se je nekako sočasno začela
ustanavljati glasbena skupina v domovini

KLEŠČMAN

35

V SPOMIN:
ROK GEDER
1999–2024

Nepričakovano nas je zapustil naš sodelavec vojak
Rok Geder.
Odšel si hitro, veliko prehitro. Za vedno te je vzela
temna noč. Tvoji nemi kriki so ostali neslišani …
V vsem skupaj poskušam najti nekaj pozitivnega,
kar bi za odtenek olajšalo težo tega, da te več ni …
Rok je v naše kroge stopil 10. novembra leta
2021, uspešno opravil osnovno in temeljno
vojaško strokovno usposabljanje. Drugega
decembra leta 2022 se je pridružil 1. pehotni četi
v 74. pehotnem polku. Postal je kleščman, del
ekipe, ki ga krasi slogan: Jekleni oklep, jeklena
volja, jeklen pogum.
S svojim marljivim delom in željo po znanju se je
dokazal in bil konec marca leta 2023 poslan na
vedovno usposabljanje za bojnega reševalca, ki
ga je opravil z odliko.
Z željo po novih izkušnjah in dogodivščinah je kot
pripadnik čete za Natovo pobudo za pripravljenost
(NRI) sodeloval na reevalvaciji na osrednjem

vadišču Slovenske vojske v Postojni, kjer je
odlično opravljal svoje delo kot bojiščni reševalec.
Dokazal je, da je rojen za to delo in da s svojim
znanjem ter voljo rešuje življenja soborcev na
bojišču.
Svoje znanje je ves čas nadgrajeval, vedno je dal
vse od sebe, bil pripravljen sodelovati pri vseh
rednih in izrednih nalogah v enoti. Izrazito je
izstopal po vztrajnosti za doseganje in ohranjanje
visokih standardov in uspešnosti. Ponosno je
predstavljal barve naše zastave, bil je izjemen
pripadnik, ki so ga odlikovali zanesljivost,
zaupanje, lojalnost in tovarištvo. S svojim
odnosom do dela je pozitivno deloval na soborce v
enoti.
Želimo se ti zahvaliti za vse, kar si storil za nas v
ožjem in širšem smislu.
Rok, tebe se bomo spominjali kot človeka, ki je bil
vedno pripravljen sodelovati in pomagati.
Brat po orožju, naj ti bo slovenska zemlja lahka,
počivaj v miru, ohranili te bomo v častnem
spominu.

KLEŠČMAN