V e s t n i k. Dvojno božlčno darilo. Tudi mi srao dobili za svete božične praznike lepo darilo, in sicer kar dvoje daril: eno od ,,Slovenca", drugo od .Slovenskega Naroda". Ta dva lista sta si bila do zadnjih dni hudo v laseh, sedaj pa sta se zedinila v iskrenem prijateljstvu do učiteljstva in našega lista: neusmiljeno in odkritosrčno sta udarila po nas. Upamo, da bo sedaj konec bratomornemu boju in da se bodo vs? izvežbane časnikarske sile koncentrovale v uničenju nas in naših podjetij. V resnici: ni več daleč doba, ko se bodo Kranjeem vremena zjasnila! Teh lepih daril nečemo spraviti zase, ampak naj jih pokažemo tu vsemu svetu v prijazno uvaževanje! -Slovenec" piše zadnjo soboto: -V Uciteljskem Tovarišu se še dalje hujska. ,Zveza učiteljskih društev' se je postavila na dunajskem zborovanju v vrsto Hoekovih hujskačev. To ji ostane pribito. V naduto-neumnem tonu se ponavljajo v vsaki številki napadi na nklerikalizem". Zadnja številka priporoča Marsarykov govor, a laže čez dr. Luegerja po soc. demokraških. virih. Hkrati pa slavi imenovanje Germeka kot nadučitelja v Komendi kot njegovo zmago. Dobro, da si to zapomnimo! S takitni učitelji nečemo ne mi, ne naši poslanci imeti nič skupnega. So v liberalni ,Zvezi' tudi učitelji, ki se radi sladkajo okoli naših mož, a mi se bomo držali načela, da kdor je član .Zveze", je očitno v nam nasprotnem taboru in soodgovoren za vse, kar počne ,Tovariš'. Bilo je pred kratkim v Ljubljani, da so učitelji z dežele silno zabavljali čez ljubljanske svoje tovariše, ki so spravili učiteljstvo ob kredit s politično gonjo. Njim v Ljubljani je lahko, a liberalec na deželi že čuti, kaj se pravi, nositi grehe voditeljev! ,Učiteljski Tovariš' se je izkušal znesti nad njirai, ker hoče potlačiti vsako kritiko nezmotljivih voditeljev. Pa s takim vodstvom in s takim glasilom ne more biti zadovoljno tudi liberalno učiteljstvo. Treba bo v deželnem zboru le prečitati nekaj impertinenc iz -Cčiteljskega Tovariša", pa boste videli, kako bodo poslanei navdušeni za zvišanje učiteljskih plač! Za bodoče volitve napoveduje ,UčiteIjski Tovariš1, da se bo učiteljstvo borilo z vsemi silami proti S. L. S. in bo nemške veloposestnike spravilo iz deželnega zbora. Bomo videli! Hkrati proglaša .Učiteljski Tovariš' učiteljsko hranilnico, tiskovno in šolsko društvo kot svoje strankarske ustanove. To si naj zapomnijo krajni šolski sveti, ki jim libeberalni učitelji naročajo tiskovine v učiteljski tiskarni, in uradi, ki jo podpirajo. Nismo voljni, da bi se pustili od liberalnih učiteljev pretepati in jim še plačevati po vrhu!" — Na take besede je odgovor nemogoč. Kratko rečeno: BSlovenee" se poslužuje stare in cene taktike. Eo ne ve povedati ničesar, sirovo zavija, sumniči in laže, nazadnje nastavlja nož na grlo — vse v večjo čast božjo. Doktorji svetega pisma ne morejo drugače. To jim je ,v krvi. Ako nas bo kmalu konec, bo to njihova sijajna zasluga pred Bogom in ljudmi. Sedaj bo ta justifikacija toliko lažja, ker so se zaljubili v nemške veleposestnike, da jim bo lažje rešiti slovensko domovino. Slava in hvala jim! Kaj naj stori človek, ki ga čaka gotova srart? Izpokori naj se! To je zahteval že Krpan od Brdavsa. A hujši od Erpana in njegove kobile je _Slovenec". Zatorej: kesamo se svojih grehov! Glava leži na tnalu. Oe je bilo življenje grdo in žalostno, polno dela in trpljenja, naj bo vsaj smrt lepa in sladka! Nekateri lažejo ia kradejo dobro ime iz prepričanja, drugi umirajo zaradi prepričanja. Tako je v tej solzoi dolini: umrje naj poštenost, da živi sirova laž! Zato le po tej poti naprej! Bog je usmiljen, ljubezen se glasi njegova zapoved! — Tako je glede -Slovenca". To je bilo v soboto. V ponedeljek pa je prišel .Slovenski Narod". Rekel je: -Ne smem zaostati za kolegom iz Eatoliške tiskarne, ampak moram povedati tudi jaz, kako čutim za učiteljstvo." In rodilo se je dete čiste ljubezni: -Srednje šole, ljudske šole v krajih srecinjih šcl, celo slavni zavodi, ki so ošrečili Št. Vid uad Ljubljano, uživajo railost, da se vesele takih božičnih pocitnic, kakršne s:co vsi uživali pred 6. leti. Naša veleslavna oblast zna pač le izjeme delati, ker ona hoče v polni luči pokazati, da je 1 j u d s k a š o 1 a njena prava postorka. Če smo preboleli hujše udarce od tega, potem bomo tudi tega, le neko drugo vprašanje nas vznemirja. Dokler nismo imeli lastne tiskarnice, se je vedao poudarjalo, da ne more naš zagovornik ,,Učit. Tovariš" svoje misli tako zagovarjati kakor bi rad. A sedaj? Sedaj je zlezel pod klop iu molči kot bi bil mrtev. Zakaj? Ali ga je tiskanje tiskovin za vlado spravilo pod ,,pantofel" ? Tako je vrgel -Tov." orožje v koruzo in utihnil v bojevanju za naše pravice. Že pred leti napovedana grožnja o pasivni rezistenci je sedaj popolnoma utihnila, vsi se lahko posmehujejo vašim grožnjam, saj so naši voditel.-^kar utihnili, in oblasti vas imajo še bolj za _pudel_e". Poglejmo samo podpisovanje pobotnic za draginjsko doklado ! Vse je utihnilo in mirno prebavlja, kako nas je potlačil vitez v vladni palači. Z nami biti in molčati, ali pa brez zaslužka .Učit. tiskarnica" iz vladne hiše. Tako ne sme iti dalje. nUčit. Tov." mora biti naš zagovornik, on mora skrbeti za nas, ne za tiskarnico! On naj direktno udarja na kranjsko struno, piliti mora direktno pregrehe kranjskih šol. oblasti, ne pa govoriti samo o bajkah! Pri letošnjih božičnih zborovanjih naj se tudi to prerešetava, učitelji s kmetov ne bomo hodili poslušat samo suhoparna poročila in se zadovoljpvali s tem, kar nam bodo v Ljubljani natvezili. Vsi skoro, dosežejo z odporom vse, le mi ponižno držimo hrbet, na katerega , nakladajo breme, pri tem pa preganjamo pajčevino po želodcu in mremo zapuščeni. Na neustrašeno delo! — Kraš e v e c." — No, prišli smo vendarle do sape. Pod .pantofelnom" in pod klopjo je prav prijazno. Toda Narodov _Kraševecu naj nam dovoli eno opazko: Prijatelj, zadnje čase si spal! Bilo je n. pr. dne 4. oktobra letos, ko je priobčil naš list uvodnik ,,Nezdrave razmere v kranjskem šolstvu". Takrat, prijatelj Kraševec, še nismo vrgli puške v koruzo. Takrat smo streljali, in sicer hujše na viteza, ki ga imaš v mislih, kakor ti na nas. Storili smo to iz golega strahu, seveda! Podkupljeni smo. Bedimo se na škodo učiteljstva, ljubeče objeti od vladne milosti. Ko smo takole pred dobrim tednom objavili odredbo nauenega ministrstva glede letošnjih božičnih počitnic, smo pripisali dotični notici željo, naj ukrene isto dež. šol. svet za Ijudske šole. To smo storili samo iz strahu pred vlado. Tako je bilo tudi doslej vedno. Nismo vrgli samo puške v koruzo, ampak tudi srce nam je padlo v hlače. To je pribito! Iz tega je raevidno, da služimo že dobrih deset let vladi in da smo krivi vsega zla samo mi. Tuintam smo napisali tudi kaj takega (n. pr. Src nimajo, Inšpekcija na cesti itd.), da bi nas lahko citirali pred sodišče. Zakaj? Ker se bojimo. Tako bodi tudi vbodoče! Sicer je pa prav, da se pomenimo na božičnem zborovanju. Ni treba metati kamenja iz zasede, ampak oko v oko! To je moško. Oe smo podkupljeni, nam je treba potegniti hinavsko krinko z obraza, nam pljuniti v lice, da bo javno osramočen samogoltni vladni hlapec! Torej : iz zasede, junak s Erasa! Beseda, javno izgovorjena, je cenejša. Naš papir pa je drag, saj ga dobro plačuje vlada. Tudi časa nimamo za tako prerekanje. Lakajska služba nam je potisnila v roke portirsko palico. To je sedaj naš simbol. Puška v koruzi, pero v vladni službi. Sobotnl ,,Slovenec" ima hudega mačka zaradi našega članka .Duh časa IX". Kar oteplje okolo sebe in cepta v svoji onemogli jezici, da se mora res smiliti zadnjemu hriboveu. Se- veda nas spominja tudi na plače ter nam žuga, da ne bodo plačevali nas, takih liberalcev, ki smo si upali ustanoviti svoj list, svojo hranilnico, svojo tiskarno itd. — Nas tore.j, ki smo že res kaj koristnega storili, ne bodo plačevali, Slomškarjem pa obetajo nebesa! — Mi srno res radovedni, kako se bo to zgodilo in smo za zdaj mnenja, da vsi dohtarji sv. pisma, ki se zbirajo okolo »Slovenca", niso še toliko razsvetljeni, da bi rešili to uganko. čudežev pa tudi ne znajo delati! C. kr. kranjski dežclnl šolski sret je dovolil, da se uvede na štirirazrednici na Studencu (Igu) v III. in IV. razredu za vse leto dopoldnevni pouk. Poldnevni pouk se dovoli v II. razredu dvorazrednice \ Morobiču. — Začasna učiteljica in voditeljica enorazrednice v Polšnjeku je postala gospica Marija Habetova. Eako pospeševati drnžbo sv. Cirila in Metoda? Eazni rodoljubi stavijo razne nasvete. Služil naj bi kinematograf, tudi nepraktiškega odkrivanja se moremo možje odkrižati, ako plačamo Daši družbi letno 2 K; priporočajo se družbini automati, narodni znaki namesto plesnih kotilijonov itd. Družba sv. Oirila in Metoda pozdravlja z veseljem vsak praktiški nasvet, po katerem bi se mogla podpreti blagajnica in po nji koristiti Slovenstvu. Na duevnem redu so sedaj: oglednice, narodni kolek, računski listki, družbine sprejemnice in drugo družbino blago, ki ga izkazuje koledar za 1. 1908. na str. 163 do 167. Koncert ,,Peysbe zveze moravskih učiteljev" bo v nedeljo, dne 29. decembra 1907. popoldne ob 5. uri, v veliki dvorani hotela »Union1' pod vodstvom gospoda prof. Ferd. Vacha. (Nastopi 50 peveev.) Vzpored: 1. B. Smetana: Piseii na mofi. (Pesem na morju.) — 2. V. Novak: Vanočni ukolebavka. (Božična uspavanka.) — 3. Jos. Klička: Naš zpev. (Naša pesem.) — 4. P. Kfižkovsky: Utonula. (Utopljenka.) — 5. E. Grieg: a) Marna laska. (Brezuspešna ljubezen.) b) Marianska. (Marijina pesem.) — Iv. pl. Zajc: Večer na Savi. — 7. P. Kfižkovsky: Dar za lasku. (Dar za ljubezen.) — 8. L. Janaček: Klekanica (Oarovnica.) — 9. a) H. Palla: Oibur Iička. (Čebuljica.) b) J. Malat: Ty klastersky zvony. (Ti samostanski zvonovi.) — B. Hegar: Tabor mrtvych. (Tabor mrtvih.) — Začetek točno ob 5. uri popoldne. — Oene prostorom: Sedeži po 6, 5, 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 40,11, dijaške vstopnice po 60 h se dobivajo v trafiki gospe češarkove v Šelenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajnici. — češko besedilo s slovenskim prevodom in z razlago istotam brezplačno. V iiiienu pripraTljalnega odbora goriškega, sežanskega in tolminskega učiteljskega društva sklicujem v smislu § 2. postave z dne 15. novembra 1867. zaupen shod slovenskega učiteljstva Goriško-Gradiščanskega z dne 2. januarja 1989. ob 9. uri predpoldne v Gorico v zgornje prostore kavarne »Central'', s sledečim vzporedom: 1. Naš položaj. 2. Premestitev koprskega učiteljišča. NB. Prinesite, oziroma pošljite glasovnici in Tolilno poverilo za osebno dohodnino. V Dornb e r g u , 23. grudna 1907. K r i ž m a n. Zahvala. Kakor vsako leto je tudi letos slavna okrajna posojilnica v Krškem darovala naši šoli lep božični dar 25 K. Tudi za ustanovitev šolarske kuhiuje v Leskovcu mi je ista naklonilo letos že tretji prispevek od 20 K. Za oba v prid tukajšnji šoli naklonjena darova izrekam slavni posojilnici najtoplejšo zahvalo, želee ji dobrih in vedno boljših uspehov. Šolsku vodstvo v Leskovcu. Ivan E u p n i k , voditelj. Zakvala. Podpisana šolska vodstva so prejela od slavnega c. kr. okrajnega kot varstvenega sodišča sirotinskega svetovalstva v Metliki 184 K iz sirotinskega zaklada za obdaritev ubožnih šolskib. učencev z obuvalom in s šolskimi knjigami. — Preblagorodnemu gospodu Frančišku Eegallyju, c. kr. okrajnemu sodniku kot načelniku sirotinskega svetovalstra v Metliki, se za njegovo požrtvovalno ia neumorno delovanje, kakor tudi za izdatno 'podporo v imenu obdarovancev najiskrenejše zahvaljujejo šolska vodstva: Semič, Štrekljevec ia Črešajevec, dne 20. deeembra 1907. Matija Bartel, Frančišek Pirc, Josip Petrič. Zahvala. Prejel sem po pokojni svoji soprogi Mariji Kotzmuth, ki je bila član društva ,,Jubilejska samopomoč", znesek 440 K, ki mi ga je blagovolil takoj nakazati društveni predsednik, gospod nadučitelj Frane Trošt na Igu. — Zahvalju jem se mu najiskreneje za njegov trud, obenem pa priporočam pristop k temu prekoristnemu društvu vsakemu, ki še ni bil član dosedaj. — Janez Kotzmuth, nadučitelj pri sv. Urbanu nad Ptujem. PodelitcT nčnih prispevkor od nradniškega društva. Od »Prvega splošnega uradniškega društva avstro-ogrske monarhije" za šolsko leto 1907/8 dovoljene vsote K 40.260.— kot donos za šolanje šolajočih se otrok — pride na učiteljstvo K 24.120.—. Došlo je v vsem skupaj 303 prošenj; med temi je bilo 474 iz učiteljskih krogov. Ugodno rešenih je bilo 459 ; med temi 276 iz krogov učiteljev, oziroma učiteljskih vdov. — Iz teh podatkov je razvidno, da uradniško društvo, katerega zavarovalni pogoji prekašajo po svoji ugodnosti pogoje enakih naprav, nudi svojim člaaom še dobrote, kakršnih druge enake korporaeije ne morejo dajati. Odtod izvira tudi, da je pristop k uradniškemu društvu še posebno koristen za učiteljstvo. Ker je pri reševanju prošenj za humanitarne prispevke vodilno načelo, v prvi vrsti ozirati se na one, ki so v slabejših gmotnih odnošajih, podeli uradniško društvo večji del dovoljenih prispevkov učiteljstvu. Prvi roditeljsbi sestanek na Tolminskem. Dvorazrednica na Sedlu je priredila dne 15. t. m. prvi roditeljski sestanek, ki je uspel prav lepo. Večja učna soba je bila polna staršev — nekateri so stali še ob vratih na hodniku — med njimi tudi rnnogo mater. Po kratkem pozdravu in razložbi o pomenu roditeljskih sestankov je govoril tov. nadučitelj Ivan T r e b š e o stiku domače hiše in šole. Poslušalcem se je bralo na obrazu zanimanje. K sestanku so prišli tudi gdč. učiteljici iz Breginja in tov. učitelj iz Logov in d?e gospe iz sosednjega Breginja. V januarju bo tak sestanek v Breginju. Iz Otaleža na Goriškem nam poročajo: Pri rednem občnem zboru »Bralnega društva" v Otaležu, ki se je vršil 15. decembra, je bil enoglasno izvoljen za častnega člana tov. Andrej Sattler, zdaj učitelj v Ljubinju, zaradi zaslug pri ustanovitvi društva in potem kot prvi predsednik društva. Sv. Urban pri Ptuju je tako srečen, da je dobil za učitel^ieo le za nemške šole usposobljeno kandidatinjo deželnega ženskega učiteljišča mariborskega, Milko P., dočim prosi še mnogo, iz obeh deželnih jezikov izkušenih, vrlih slovenskih deklet za službe na slovenskem Štajerju, katerim te vsiljenke jemljejo kruh iz ust, ponašajoč se na to in ono protekeijo. — Vprašamo prav vljudno g. nadzornika Dreflaka, ali je res, kar je gospica Milka P. trdila, da je le po Vaši milosti prišla na našo šolo in da zaradi Vašega zagotovila postane pri nas kdaj stalna? Deklice slovenske, ki se pošteno trudite, naučiti se svojega materinega jezika v učiteljiščih, ali Vam ne preseda, ko vidite, kako se Vam odvzema mesto za raestom in se oddaja vsiljenkam iz nemških preparandij ? In mi naj to mirno gledamo? Kje ste, ki smo Vas poklicali t oskrbo krajnih šolskih zadev? Ali ste se tudi že spoznali s ptujskim Ornikom kakor naša Milka? Deželna zreza za ptujski promet na Kranjskem je izdala krasen tableau 13 slik najlepših krajev Kranjske z naslovom Kranjsko, s slovenskim, laškim ia slovenskonernškim besedilom. Prelepo je to božično darilo, ki ga nara je naklonilo to neumorno dttlujoče društvo, katero pač zasluži vsestranske podpore. Deželna zveza, obstoječa šele dve leti, je v tej kratki dobi storila toliko v korist naše ožje domovine, da smemo društvu iz vsega srca čestitati na takih uspehih. Izključno zasluga BDeželne zveze" je, da so si angleški žurnalisti ogledali našo prekrasno deželo, o kateri so po svojem povratku v domovino pisali nebroj krasnih člankov, v katerih ne morejo dosti prehvaliti krasot naše dežele in vrlin našega ljudstva. Slovenski narod je pač lahko ponosen, ko o njem pišejo Angleži, da so imeli priliko čuti ,,Glasbeno Matico", ki je glasben zavod na tako visoki stopnji, da Anglež, veščak v glasbi, trdi o njem, da je tako izboren, da bi bilo težko najti v Evropi pevski zbor, ki bi bil boljši. — Ako bi se »Deželna zveza" ne imela z nobenim drugim uspehom ponašati, že ta bi zadostoval/ da z mladim društvotn simpatizira vsak zaveden Slovenec. — Iz oklica, ki je pridejan vsaki sliki, posnamemo program nDeželne zveze", ki si je stavila krasno, a tudi težko nalogo, ki jo bo pa tudi gotovo izvršila, zakar so porok nje podpisani odborniki. — Doposlani tableau je res krasno umet- niško delo, ki naj krasi vsak slovenski dom. Vrhutega je pa slika izborno uporabljiva kot učilo pri pouku domovinoznanstva. Zato se nadejamo, da ne bo nobena šola na Slovenskem brez te krasne slike in da bo učiteljstvo po svojih močeh skrbelo, da ee slika razširi tudi med narod v kolikormogoče največjem številu, osobito ker cena 1 krono za komad ni pretirano visoka. — Dovoljujemo si pa staviti -Deželni zvezi" nek nasvet, ki ga naj bi po možnosti blagovolila uvaževati. Pri domoznanskem pouku je učitelj muogokrat v zadregi, ker nima primernih lepih slik. -Deželna zveza" za tujski promet naj bi izkušala sčasom izdati tudi slike posameznih krajev naših dežel v veliki obliki. Precejšnje število takih slik bi pokupile šole kot učila, ostale pa bi »Deželna zveza" lahko uporabila za reklamo. Začetek je storjen in reči moramo, da nas je zadovoljil. Želimo le to, da bi marljivo društvo s to akcijo doseglo velik uspeh, da bi moglo svoje blagonosno delovanje nadaljevati še v večjem slogu.