Gospcdarske stvari. Beseda o pretakanju vina. Vino pretakaje imamo dvojni namen, prvič hoeemo s pretakanjem vino od vsedenih drožij ločiti in drugič mlado vino v zadostivni meri z zrakom v dotiko spraviti. To potrebno delo se le redkokedaj brez škode opušča in je vslasti takrat z velikimi neprilikami zvezano, če se vino na prodaj postavlja in se v njem nagnjenost k raznim boleznim prikazuje. Grovorimo toraj najprej o razlogih, kateri prctakanje vina toliko potrebno narejajo, kakor pa o pravilih, katerih se je treba pri tem opravilu držati. Vrenje sladkega nemakega mošta je, kakor znano, odvisno od navzočnosti neskončne innožine drobnib, rastlinakih tvarin, tako imenovanib drožinskib celic, katerih klice iz zraka v mošt prihajajo, se v njem neverjetno naglo množijo in njegov sladkor v alkobol in ogljeno kislino razkrajajo. Zato pa je potrebno zraka in neko stopinjo toplote, najbolje 15 — 20° C, kakoršna toplota ae pa po naših kletih le redkokedaj uahaja; zato se burno vrenje, navaduo ne na korist vinu, predolgo zavleče. Kolikor hitrejo in močneje se drožje nareja in po tem takem se moš v sladkor razkraja, toliko, preje se vino izčisti in za pretakanje godneje postane, ker drožje, kakor je znano, na dno gre, mrtvemu truplu podobno; kajti drožje le toliko časa živi in se razvija, dokler ima kaj sladkorja povživati in razkrajati. Za vina, ki so burno vrenje ali v zakurjeni kleti ali s pomočjo tako zvaue grejoče cevi dovršila, pride čaa prvega pretoka včaaih že meseca novembra, med tem ko se mora v navadnih razmerah pri istem vinu do januvarja ali iebruarja čakati. To pa je jedna naj bistvenejaih toček v ravnanju z viuom, da se prvo vrenje naglo, nepretrgano godi. Ziato naj se vse porabi, kar klet toplo dela in da se mošt topel v klet spravi. Ako pa viuo delj časa na vsedenih drožjih leži, tako začue vino, ako v kleti toplota nastane, in je še kaj sladkorja v njem, zopet na novo živo vreti, ogljena kislina se iz drožja v vinu vzdiguje in tako drožje vzgane, zajedno pa začne tudi drožje polagoma, zagnjivati to pa bitreje ali počasneje, kakor je ravno klet, topla ali bladna, vino slabejše ali močnejše. Na tb pa prej že čisto vino zopet kalno postane, to pa na nenaraven način, ker se delki od drožja po gnjilobnih plinib na višek zaganjajo. Vrh tega dobi tako vino rado neprijeten po gnjilobi cikajoč duh in okus; včasih se poganjajo debeli plinovi mehurji na površje, ali pa dobivaja vina, ki imajo veliko sladkorja o sebi ali pa so bolj milega okuaa, neko posebno nagnjenost, da se začnejo vleči ali pa kisneti, sploh neljubo nagnjenost do marsikaterih vinskih bolezni. Taka kalna vina pa je zelo težko zopet izčiatiti in v red spraviti. Pri prvem burnem vrenju, tudi, če je naglo in temeljito, se pa ne porabi ves sladkor v vinu, ampak ostane ga še mali del v njem nazaj, ki po pretoku vina na novp zavreje iu zopet nekaj drožja naredi. To tiho pozno zavrevanje more včasih 1 — 2 ]eti trpeti in dokler to vrenje trpi, more mlado vino zopet kalno in motro postati, novo drožje narejati in se mora zopet pretočiti. (Dalje pribodnjič.) Sejmovi. Dne 21. januvarija: v Gradcu, naTeharji: dne 22. januvarija: v Mozirju; dne 23. jaauvarija v Koprivnici; dne 25. januvar.: v Slov. Gradcu in dne 28. januv. v Artičah.