Jožica Gelb
Ljubljana
PODREDJE V VLOGI PRIREDJA
Načeloma velja, da neodvisna razmerja v stavku izražamo s priredjem, odvisna pa s podredjem. To velja tako za stavke kot za njihove dele, tj. stavčne člene. Vendar je priredno razmerje mogoče izraziti tudi podredno. Tako se npr. vsebina nekaterih protivnih priredij da izraziti tudi podredno z dopustnim odvisnikom: Ljudje so večinoma že polegli, a spali niso (A. Ingolič) = Čeprav so ljudje večinoma že polegli, niso spali.
O podredno izraženem prirednem razmerju je pri nas napisanega sorazmerno malo. A. Sovre je v Nepravih relativnikih (prim. Jezikovni pogovori 1, str. 125) opisal primere, ko se oziralni odvisniki rabijo namesto drugega člena priredja. Sovre pravi: »Ce da zveza tisti, ki zadovoljiv smisel, je podredje zdravo, če ne, potem nekaj ni v redu. Primer: Za njima je prihitel miličnik, ki ju je vprašal, kaj nosita v aktovkah. V našem primeru ne gre za to, da bi zvedeli, kateri miličnik je prihitel, marveč kaj je hotel. Relativnik torej tu pojmu ne rabi za obesek, ampak izraža nadaljnjo, novo, samostojno misel. Stavek ki ju je vprašal je torej le po slovnici odvisen od odnosnice miličnik, po svojem bistvu in notranji moči pa ne, zato je ponarejen, nepravi in torej napačen. Da ga popravimo, ga moramo postaviti na isto raven, na kateri stoji nadredni stavek, to se pravi, privezati ga moramo h glagolu je prihitel z veznikom in ali ter: Za njima je prihitel miličnik in ju vprašal, kaj nosita v aktovkah.«
V Slovenski slovnici (1956, str. 301) beremo: V vseh primerih bi veznik vzročnega priredja lahko zamenjali z veznikom ker vzročnega podredja in veznik sklepalnega priredja z veznikom /tako da posledičnega podredja.« Sele v Jeziku in slovstvu št. 6, 1968 (J. Toporišič, str. 192) zvemo nekaj več o podredno izraženem prirednem razmerju. Td je ponazorjeno ob veznikih kot medtem ko, namesto da in ob predlogu z/s. Ti nadomestujejo protivne in vezalne veznike. SKJ 2 (str. 185) pa navaja primere za zamenjavo naslednjih odvisnikov s pri-rednim členom: vzročnega, dopustnega, namernega, posledičnega, časovnega, pogojnega, oziralnega, predmetnega. Sama želim dati več primerov z vezniki, obravnavam pa samo vezalno, protivno, vzročno in sklepalno priredje, izraženo podredno: nisem namreč našla takih podrednih stavkov, ki bi s pretvorbo dali stopnjevalno, pojasnjevalno in ločno priredje.
1. Kadar je vezalno priredje izraženo podredno, njegov drugi člen uvajajo: a) predlog z/s, b) prislovi, c) zaimek in č) podredni veznik.
Predlog z/s izraža vezalnost v takih primerih: S prijateljem Lipušem Ko-šakom sva se soparnega poletnega dne po več kot dveurni hoji zvrnila na hrbet širokega gozdnatega slemena. (P. Voranc) Priredna zveza bi bila: Jaz J in prijatelj Lipuš Košak . . . Ali: Z Zbilkom je odšel v gostilno (F. S. Finžgar) (= on / in Zbilek). In še: Za Lajhovko je prišla prva Ana s svojo trinajstletno hčerko Tuniko. (A. Ingolič) (= . . . Ana / in njena...) Taka pretvorba je lahko samovoljna, če nam sobesedilo ne pove, da je ena oseba drugo samo spremljala.
Primeri z oziralnimi prislovi bi bili: Zaprli so jo v posebno kamro, /kjer je vsa odrta čakala na sodbo. (P. Voranc) (= Zaprli so jo v posebno kamro / in vsa odrta . . . / — Soldati so se zbirali v Dobrli vasi, / od koder so se potem od-
136
peljali z vozovi do Celovca. (P. Voranc) (= ... so se zbirali v Dobrli vasi / in se potem odpeljali...) — Brez pomišljanja so ga nataknili na levo stran, /kjer je potem visel teden dni skupaj, bingljal v vetru in vzbujal nemo grozo, sovraštvo in strah. (B. Zupančič) (=• . . so ga nataknili na levo stran /in tam je potem visel...) — Iz podrednega odnosa dobimo prirednega tako, da prislov zamenjamo z vezalnim veznikom in. Zdi se, da priredna inačica ni nujno boljša od podredne.
Primer z oziralnim zaimkom: Bolj gosposko je donel tak naziv, /kar se je pač spodobilo zanjo, najveljavnejšo gospodinjo v fari. (F. S. Finžgar) (= Bolj gosposko je donel tak naziv, /to se je namreč spodobilo . ..) Zdi se, da bi bilo namesto in tu bolje rabiti namreč, kar pa ta primer postavlja v pojasnjevalno ali kar v vzročno priredje. — Prišla bo komisija, /ki se bo vpričo vsega ljudstva morala prepričati, koliko kobil in bikov stoji v graščinskih hlevih. (A. Ingolič) Po Sovretu bi se moral ta stavek glasiti: Prišla bo komisija in se bo ... Da pa so priredne inačice včasih trde, nam kažejo primeri s ta: Na pragu sva trčila v Ludvika, /ki naju je izprašujoče gledal. (B. Zupančič) (= . . . v Ludvika in ta naju je .. .) Sodobno jezikoslovje je do takih oziralnikov bolj strpno.
(Namesto z in bi vezalnost lahko izrazili tudi s pa, npr.: Jaz pa prijatelj Lipuš Kozak ... — On pa Zbilek ... •— Za Lajhovko sta prišli prvi Ana pa njena... Vendar to zveni bolj ljudsko pogovorno.)
Primeri, ko je člen vezalnega priredja izražen s časovnim odvisnikom: Ko je opazil moje prizadevanje, /se je nasmehnil (B. Zupančič) (= Opazil je moje prizadevanje /in se nasmehnil). — Ko je Matija končal, /bi bil moral nastopiti tajnik. (B. Zupančič) (= Matija je končal /in nastopiti bi bil...) Take pretvorbe so sicer mogoče, vendar je časovna vzporejenost v priredni inačici oslabljena.
2. Protivno razmerje se da izraziti z naslednjimi podrednimi vezniki: namesto da, medtem ko, čeprav, dasi, ko, če, da: Namesto da bi ga bili zaprli, jso ga najbrž še poslušali. (M. Kranjec) (= Niso ga bili zaprli, /temveč so ga najbrž še poslušali.) — Mogoče je še: Morali bi ga bili zapreti, /pa (a) so ga najbrž še poslušali. — Laki je nekaj kimal nad takim delom, /medtem ko se je Matija nasmihal kar očitno. (M. Kranjec) (= Laki je nekaj kimal nad takim delom, /Matija pa se je ...)
Ker je en člen stavčnega priredja izražen z odvisnikom, je le-ta seveda lahko tudi pred glavnim stavkom: Medtem ko se je oni ravsal z Jožkom, /so drugi planili po razrezanih rženih in jih tlačili v usta. (M. Kranjec) Seveda podredne inačice ne gre pretvarjati, če hočemo z njo posebej poudariti, da se je eno dejanje dogajalo v časovnem okviru drugega. Zdi se pa, da v našem naslednjem primeru ne gre za to, temveč za čisto protivnost: Tam bo nekaj zaslužil, /medtem ko oni tu lahko sami opravijo. (M. Kranjec) (= Tam bo nekaj zaslužil, /oni pa tu lahko . ..) Tu bi bilo bolje rabiti priredje. Enako še v primeru kot je naslednji: Ni mu bilo treba paziti, /medtem ko sem morala biti jaz s svojimi visokimi petami zelo previdna. (B. Zupančič) (= Ni mu bilo treba paziti, /jaz pa sem morala biti.../
Namesto medtem ko se uporablja tudi vtem ko: Ob Prešernovem času so kranjski knjižni jezik pisali samo Kranjci in Primorci, /vtem ko so Štajerci, Korošci in Prekmurci še pisali svoje narečje. (A. Bajec) (= Ob Prešernovem času so
137
kranjski knjižni jezik pisali samo Kranjci in Primorci, /Štajerci, Korošci in Prekmurci pa so še pisali...) Meni vtem ko namesto medtem ko zveni tuje, in res SP 1962 predlaga zanj zameno medtem ko.
Čeprav ni mogla ničesar videti skozi krili, /je slutila poglede poslov od vseh strani. (P. Voranc) (= Skozi krili ni mogla ničesar videti, /vendar je slutila poglede ...) V prvem stavku se dopustnost da tudi v priredju ohraniti s sicer: Sicer ni mogla... To je celo bližje prvotni inačici. Tako najdemo tudi pri M. Mihelič: Toda čeprav je zdaj zdrknil morda z nadčloveško visokega podstavka, /je bilo njeno srce še zmerom polno hvaležnosti in ljubezni do njega = Zdaj je sicer morda zdrknil z nadčloveško visokega podstavka, jtoda njeno srce ... Verjetno pa ne bi bilo prav, če bi pretvorili v priredje naslednji stavek s časovnim odvisnikom: Ves čas je čakala nanj in je jokala za njim, /ko je on blodil bogvekod in klical po nji. (A. Kraigher) (= Ves čas je čakala nanj in je jokala za njim, /on pa je blodil...) Seveda je mogoče dopustni odvisnik uvajati tudi z drugim dopustnim veznikom: Dasi je bila Meta že mati treh otrok in je prestala velike muke, /je bila med vsemi izbranimi ženskami v Dobrli vasi najlepša. (P. Voranc) (= Meta je sicer bila mati že treh otrok in je prestala velike muke, /pa je bila vseeno .. .j
Zanimiv je naslednji primer iz Finžgarja, ko se dekleti pogovarjata o svojem potencialnem možu: Jaz pa tebi rečem: Ce ga je meni umoril Herod, /ga bo tebi ustrelil cesar = Jaz pa tebi rečem: Meni ga je umoril Herod, /tebi pa ga bo ustrelil... Temu podoben je naslednji stavek: Ce je misel grenka, /bodi beseda sladka. (I. Cankar) (= Misel je sicer grenka, /toda beseda bodi sladka.)
3. Podredno izraženo vzročno razmerje je glede na odvisnost blizu priredno izraženemu: In prihajali bodo počasi in vsak posebej, /ker je steza zelo ozka in ker je pod njo prepad. (C. Kosmač) (= Prihajali bodo počasi in vsak posebej, /zakaj steza je zelo ozka in pod njo je prepad.) Ker gre tu za nekako svečano govorjenje, se zdi priredna inačica sploh primernejša. V naslednjem primeru pa je ravno narobe: Spela se mu je odmaknila, /ker je bil ob njej prostor za velikega hlapca. (F. S. Finžgar) (= Spela se mu je odmaknila, /zakaj ob njej ... — Tako sem jezna nanj, /ko nisi bil nič pijan. (F. S. Finžgar) (= Tako sem jezna nanj, /saj nisi bil.. .) Posebnost tega primera je, da je vzročnost izražena s ko namesto s ker. Inačica s saj seveda izraža vsebino stavka v manjši medsebojni odvisnosti. Isto je v naslednjem Ingoličevem primeru: Vi že opravite težake, /ko vas je mnogo pri hiši = Vi že opravite težake, /saj vas je . . .
4. Sklepalno (posledično) priredje imamo izraženo podredno v naslednjih primerih: Veter je rahlo vlekel skozi divjo trto pod njenim oknom, /da so se žoltordeči listi vsipali trumoma na tla. (F. S. Finžgar) (= Veter je rahlo vlekel skozi divjo trto pod njenim oknom, /torej so se ...) Tu se jasno čuti razlika v tesnosti povezanosti. — Tako brez skrbi ležijo v svojem brlogu, /da se bomo lahko privlekli prav do jame. (C. Kosmač) (= Tako brez skrbi ležijo v svojem brlogu, /zato se bomo . . .) — Ančka je vsa zatrepetala, /da ji je lonček zdrsnil iz rok. (F. S. Finžgar) (= Ančka je vsa zatrepetala, /torej ji je ...) Priredna inačica je nerodna. Pač pa bi se v prvem primeru v glavni stavek lahko dodal tako. — Ali ta nektar je tako sladak, /da bi izpil za eno samo kapljo tisoč strupenih čaš. (I. Cankar) (= Ta nektar je tako sladak, /zato
138
bi izpil za .. .) Zamenjava je mogoča samo, če tako pomeni zelo. — Ker je povest Martinkova precej dolga, /stavimo jo blagovoljnemu bralcu v naslednji odstavek. (J. Jurčič) (= Povest Martinkova je precej dolga, jzato jo stavimo . . .) — Lep junak srce bil vnel je gospodične zlo košate, /ki ukaže mu, da prosi od očeta jo in žlahte. (F. Prešeren) Zdi se, da bi moral stati namesto oziralnega zaimka posledični veznik zato: ... zlo košate, jzato ukaže mu, da prosi...