„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rorn na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V« strani K 40 — za '/« strani K 20 — za »/, strani K 10 — za Vu s,rani K 5 — za >/„ strani K 2'50 za '/»* strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 19. V Ptuju v nedeljo dne 21. junija 1914. XY. letnik. Cenjeni prijatelj if Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike iu delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list; ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem ozira neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. -.Štajercev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah »Štajerca." 3. Agitiral za „Stajerca." (ME** Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! *^PJ Vsi na delo za naš list! Nemcem prijazni koroški Slovenci na Dunaju. Vedno hujše nastopivša agitacija Jugoslovanov proti sedanjim razmeram na Koroškem, s katerimi so bili Nemci kakor tudi Nemcem prijazni Slovenci popolnoma zadovoljni iu vsled katerih je koroška mirna osza med avstrijskimi deželami, — povzročila je v deželi živahno gibanje. Ravno tako na zboru v Sinčivasi kakor tudi dne 24. maja v Spittaln se je odločno protestiralo proti spremembi sedanje jezikovne rabe pri sodnijah in utrakvističnih šol. V pretežni večini kmetskega prebivalstva obstoji trdna volja, obdržati stoletno deželno slogo in skupno življenje obeh narodov. Korošci razumejo prav dobro težko vlogo, ki jo imajo na jugu države izvršiti; zato bodejo zoper vedno jasneje nasto-pivši panslavizem odločno nastopali. Da se to odločno voljo pretežne večine koroškega prebivalstva tudi državni vladi primerno sporoči, došla je dne 5. tm. pod vodstvom poslancev Dobomig in Lntsohon-n i g velika deputacija, kateri so se pridružili tudi deželni poslanec in župan dr. pl. M e t n i t z, dež. posl. Kirschner kot načelnik koroške kuietske zveze in deželni poslanec M i c h o r, kateri trije poslanci zastopajo v koroškem deželnem zboru jezikovno mešane okraje, k mi-nisterskemu predsedniku grofu S t ii r g k h, ministru za notranje zadeve baronu H e i n o 1 d in ministra za poduk dru. pl. H a s s a r e k. Poleg tega je bilo v depotaciji mnogo zaupnikov in občinskih zastopnikov dvojezičnih krajev. Govorniki deputacije posvetili so koroške razmere iz vseh stališč. Slovenski zaupniki so podali posamezne prepričevalne dokaze o primernosti sedanjih razmer in potrebi mirnega skupnega življenja obeh narodov. Zlasti so Nemcem prijazni slovenski zaupniki sami nastopili proti nereen'cni trditvi jugoslovanskih poslancev, kakor da bi Nemci na Koroškem Slovence zatirali in pd*djarmili. Naglašali so izrecno, da v vsaki zadevi dobijo na strani Nemcev razumi in pospeševanje. To razmerje naj v blagor otyeh narodov v deželi, pa tudi v interesu države* naprej ostalo! Mini-sterskemu predsedniku so jo raztolmačilo tudi splošni gospodarski položaj v deželi. Omenilo se je celo vrsto posameznih gospodarskih želj in zahtevalo zlasti izdatno državno pomoč za od zadnje povodnji težko prizadete pokrajine. Pri temn se je izrazilo tudi zahvalo deželnemu predsedniku pl. F r i e s - S k e n e. Ob tej priložnosti omenil je ministerski predsednik, da je Njegovo veličanstvo naš cesar, ki je zdaj zopet popolnoma okreval, z zanimanjem zasledoval poročila o povodnji v Salzburgu in na Koroškem. Deputacija je bila tudi pri ju-stičnemu ministra dru. pl. H o c h e n b n rg e r. Styria - kolesa največja fabrika na Avstrijskem in se priporoča po sledeči ceni 130, 140, 160, 180—200 K. Zanesljivim kupcem se proda po pogodbi tudi na mesečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, šlauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 161 BRATA SLAWITSCH v PTUJU. Politični pregled. Državni proračun za leto 191415. Avstrijska vlada objavila je državni proračun za 1914|15. Izdatki znašajo 3.460,726.156 kron, dohodki pa za 261.746 K več. Na posamezno oddelke proračuna pade: 02 41 0 08 65 Najvišji dvor . . . Kabinetna pisarna cesarja..... Državni zbor . . . Državno sodišče . . Ministerski svet in npravno sodišče . Donesek za potrebščine skupnih zadev 5372 Ministr. za notranje zadeve 633 B „ deželno brambo 1313 B „ kult in poduk 125 8 B B finance . . i „ , trgovino . . „ „ železnice . . „ „ poljedelstvo „ „ justico . . .' „ „ javna dela . Uprava državnih poslopij Nove zgradbe, stavbene režije itd....... Najvišji računski dvor . Penzije....... 14Q-Q Skupaj . Izdatki Dohodki v milijonih kron 11.3 - — •-v 39 10256 2443 8558 647 928 123-5 57 279 07 25 1-2 18 6 21744 256 6 9101 271 49 507 0 7 02 10 0 34607 3460 9 V Albaniji vršili so se v zadnjem času veliki in krvavi boji. Ustaši, nahnjskani po stranki Easad-paše in drugih nasprotnikov nove Albanije, napadli so celo mesto Darazzo. Ali vladine čete so napad odbile in kakor pravijo zadnja poročila, so vstaši na celi črti poraženi. S tem seveda še ni vseh bojev konec. Vendar pa je mo-ralični uspeh te zmage mnogo vreden. V bojih padel je tudi zapovednik albanskih vladinih čet oberst Thomson. Avstrijski in italijanski vojni parniki se v boje niso vmešavali; bili so pa za vse slučaje pripravljeni. Med Turčijo in Grško so se v zadnjem časa zopet razmere poojstrile in sicer tako hudo, da se je bati zopetnega prelivanja krvi. Po Turškem se je pričelo hudo preganjanje grških podanikov. Ni izključeno, da ne bi prišlo zopet do vojne. Tako je Balkan še vedno pravo ognjišče nemira in povod vedni evropejski skrbi. Kmetje napadli bosanskega poslanca. Iz Sarajeva poročajo: Dne 13. t. m. zjutraj je bil na cesti med Bihačem in Krupo napaden voz saborskega poslanca dr. Kataliča. V voza je bil dr. Katalič s svojim oskrbnikom. Kmetje, ki so napadli voz, so ustrelili oskrbnika in voznika. Dr. Katalič slučajno ni bil zadet. Napadalci so pobegnili. Gre baje za maščevanje kmetov, ki so izgubili neko pravdo proti Kataliču. Napad na kinematograf v Sofiji. „ Pester Lloyd" poroča, da je 10. t. m. napadla v Sofiji Vse obolelosfi sopilnih organov pljučne bolezni oslovski kašelj.navadni kašelj.prehtajenje.influencaiu ^fiS&g^ SIROL1N "ROCHE" , Dobi ae o K.i+.~ v vseh lekarnah. ■» r.rn^r—_........ ~^Z... Strasohill'ova grenčioa is »elenjav« rrclt^^Xjilttih HPsTSfXlf JLV £ JMibo1' °spešnih ^i?**??0*"?0™* Pa?610? ta- X^**... je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših ZtiraiTIlIllII ^t9£«9UJ«llV ^ed tega pntnano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. 414 neznana tolpa 8 pomočjo policije in vojaških oblasti ondotno kinematografično gledališče Ala-darja Osterreicherja ter ga porušila. Škoda znaša 80.000 frankov. Napad so izvršili, ker so (Isterreicherja smatrali za grškega ogleduha. Osterreieher je rojen Oger in se je že pritožil pri avstro-ogrskemu poslaništva v Sofiji in s pomočjo svojih prijateljev v Budimpešti pri grofu Berchtoldu. Dopisi. Središče. V nedeljo smo imeli velik dirin-daj. kajti obiskali so nas „ sokoli", ki so prifr-čali iz raznih strani. Pa je bila smola! Ko so namreč slavni „sokoli" korakali v korenjaški vrsti po cesti, pričelo je grmeti in — nakrat [ se je vsula toča nanje, da so prišli vsi krvavi in zbiti pod streho. To je smola in dečki, ki so tako ponosni na svoje petelinovo perje, se nam res iz srca smilijo. Najbolje bi bilo, da bi vzeli prihodnjič rdeče -plavo- belo poštrihane dežnike seboj. Kajti drugače bi se še prihodnjič kdo ubil. Še enkrat torej naše prisrčno obžalo- tadi bil blagajnik za desetke k društvu „ Rožnega venca." Tedaj to ni bil naš steber. Vendar pa je Kakovec bil glava za vas! Ako pa še želite katero tak dobro nazaj, vam treba le vaše modre dopise nadaljevati. Vendar pa še si od dalje k temu pomoči povabite, ker ta An-tonjevčan in Žemljic sta pri pameti precej ednaka . . . Poličane Pekei. V pondelek, dne 22. junija se vrši v Pekla na Poljčanskem kolodvora veliki živinski sejem. Sejemska vstopnina (Standgeld) se ne pobira in je veliki prigon živine kakor obisk kupcev pričakovati. — Občinski urad v Peklu pri Poličanah. vanje Sv. Trojica v Slov. gor. Kakor se je že pri zadnji seji dištriktnega odbora izvedelo, katera je bila sklicana zaradi zdravniške zadeve, pač Žemljic, občinski predstojnik iz Verjan, ni zmožen seje voditi, ker je predsedništvo oddal sina nekdajnega mežnarja Tušaka. Seveda, čast kot načelnik bi imel, ko pa pride delo, pa aide, ker zato nima dovolj pameti. Za naše klerikalce je to sramotno, da hodijo k sv. Antonu modrej-še ljudi iskat, ker navidez delajo, kakor da bi modrost kar z veliko žlico zagrabili. Ali pamet teh Antonjevčanov je tako kratka kakor naših«) klerikalcev, ker še tisti Tušak, kateri hoče naše klerikalce rešiti, še žalibog ne ve, kako da se naj volitve vodijo. Kmala je izvedel, da so imeli naš Golob prav. Žalibog Tušak, da je tako prišlo, ako ravno ste se vi delali pri seji najpametnejšega! Kdo bi si to mislil? Stari pregovor pravi: Kdor visoko glavo nosi, ima malo noter. Sedaj pa še si naši klerikalci te kratkopameže za dopise v „Slov. gosp." na pomoč prosijo. Ni nam težko, jim pošteno povrnit! Že naprej nam je bilo znano, da se hočejo nad nami maščevati, ker so zelo razžaljeni, da si je „Štajerc" enkrat po klerikalni navadi izposodil I. svetovalca vse-vedneža Kukovca. Hočejo to primeriti s zadevo Horvata. Horvat je bil občinski sluga, Kakovec je prvi svetovalec občine Verjane in sploh vseh klerikalcev. Vendar je prvi imel še nekaj časti v sebi. Knkovec pa kakor se nam zdi, si šteje v čast, da pride 2 meseca na visoko šolo v Maribor. Potem bode bolj izurjen za agitacijo, bode bolj „schriftlich" z velikim peresom. Na nekaj pa je dopisnik celo pozabil; 6aj lahko, ker je zelo oddaljen. Horvat namreč pri zadnji ustmeni občinski volitvi ni z nami volil. Oddal je svoj glas takratnemu gospodu župniku, klerikalnemu kandidatu Holobarju in njegovem sosedu. Nismo si ga morali tedaj svojiti, ker jeja Življenje majhnega deteta visi na niti, ako ni prebava v redu. Zato ne zamudite pravočasno dati svojemu otroku Nestle jeve moke za otroke; s tem si prihranite težko očitanje v prihodnosti. Poskušnjo in poučno brošuro o otrokovem negovanju pošilja popolnoma zastonj: Henri Nestle, Dunaj, I. BiberstraBe 2 S. 279 Gospodarski pregled. Ravnokar po trgovinskem ministrstvu objavljeni pregled avstrijske zunanje trgovine, ki obsega dobo od 1. januarja vštevši april t. 1. nam jasno pokazuje dobo prehodnega stanja, v katerem se naše narodno gospodarstvo sedaj nahaja. Iz poročila je v prvi vrsti posneti, da zalaganje denarja v industrijalna podjetja (investicije) v naši državi zaostaja. Primerjajo z istim razdobjem lanskega leta je uvoz sirovega železa za 2,400.000 kron in uvoz strojev za 6,700.000 kron nazadoval. Temu nasproti je uvoz drugega blaga znatno narasel. Poskočil je ne le uvoz surovin, ki jih rabi industrija, kakor na primer pavolnata preja za 19,200.000 in ovčja volna za 15.700 000 kron, ampak poskočil je tudi uvoz že gotovih izdelkov industrije, posebno tekstilnih, (blago za obleke itd.), in-' strumen to v (fino orodja) ur in zlatarskega blaga. Vse to kaže, da se je kupna moč naših tržišč vendar le nekoliko ojačila. Izvoz industrijalnih izdelkov kaže istotako precejšno naraščanje. Tako je izvoz pavolnatega blaga na primer poskočil za 10,700 000, blaga iz ovčje volne za 7,609.000, železnega blaga za 6,400.000, strojev za 2,400.000 in kemikalij za 2,600.000 kron. Nazadovanje pavolnate preje v danih razmerah pravzaprav ni nobeno slabo znamenje. Kajti lanski veliki izvoz tega blaga je prištevati le okolnosti, da so ga tovarnarji vsled hude krize takorekoč pod lastno ceno razmetavali. V splošnem je torej iz poročila razvidno, da smo najhujšo krizo, vsaj kar se tiče prodaje, kolikor toliko prestali. Zaostaja le še vlaganje denarja v podjetja, kar v poglavitnem zadeva železarsko in strojevno industrijo. Ta panoga industrije torej nosi še vedno breme občutne gospodarske krize. Naravnost sumljivo pa je dejstvo, da je nvoz kameni tega premoga kakor tudi izvoz rjavega premoga močno nazadoval. V premogovnem rudništvu se depresija torej šele sedaj uveljavlja! Številke glede trgovine z živili kažejo, da smo letos veliko več nakazani na uvoz iz tujih držav, kakor pa lani. Uvoz žita na primer je za 10,400.000, prašičev za 6,400.000 in sirovega masla za 1,100.000 kron poskočil: dočim je izvoz moke za 4 milijone kron nazadoval. Potrebnemu uvozu se imamo zahvaliti, da uvozne carine letos pri cenah živil še močneje občutimo kakor lani. Z malim zboljšanjem v industriji se torej zajedno uveljavlja tudi draginja. Kar se tiče naše trgovine z Ogrsko, je zaznamovanja vredno, da je izvoz naše industrije v to deželo znatno napredoval. Narasel je posebno izvoz blaga tekstilne in konficijske indu strije. Nekoliko nazadoval po je izvoz železnega blaga in strojev. Trgovinski promet z Ogrsko torej kaže isto sliko kakor pri ostalih državah: Zaostajanje vlaganja denarja v podjetja. Posledica tega je mali odbit železa in strojev in manjša poraba premoga, n*tuoqnp x r»qnjj" unraajns 'ftomod ajislmqn«. auqaqod oupoqqoau 3) joq -mis udoqCeu a[ (jdeijmi at u«|8 snug -upad aisjA a^oi afuv|epzi oiqop igm.hn: uj -nfraoap su '(Som imsiap «n 'naej «u : pip»)g mif .Snmoj 'OAload ra jejwd Jffiflao "»ip afoipodsoS eoiaponi 'auoii^Bid ofiqej 0)1J2 'ntffpd ofmqnq ons -n^o 111 oiqop oniatsud muiarazui rai^a -ispodsoS mmefueuiejds uwd as saosa •qaAijaid as os „ijdeo3j raf»i rawnud -oiBig" 8^80*5 etuapooi nuep cgfaA -ouftra at 01 'moqnp 1 fvqnj d Novice. Nezgoda na morju. Iz Montreala poročajo: Štirideset ribiških čolnov se je na obrežju Novega Brunšviškega vsled velikega viharja prevrnilo. Dvajset ribičev je utonilo. 800 mrtvecev v razbiti ladji „Empress of Ireland.'' I'. Toronta poročajo, da do dne 6. junija niso dobili nobenega nadaljnega mrtveca. Najbrže je do 800 trupel zaprtih v kabinah potopljenega parnika »Empress of Ireland." Oblak se je Utrgal. Iz Neapolja poročajo: V Neapolju se jo dne 7. junija utrgal oblak. Voda je napravila velikansko škodo. Veda, kije drla po kanalih proti morju, je iznenadila 13 delavcev, ki so delali v kanalu. Navzlic takojšnji pomoči je deroča voda potegnila osem delavcev v morje, kjer so utonili. Ostalih pet so rešili. Kaj z denarjem? Clement Vantel piše v „Matinu" : Dal sem nekemu znanemu bankirju sledeče resno vprašanje: „Kaj naj bi storil s 500.000 frankov, če bi jih imel? Kaj mi svetujete?" — „To je odvisno od tega, naj vam li svetujem kot klientn ali kot prijatelju!" je odgovoril bankir. — „No, vzemimo, da sem vaš klient." — „ Potem je to zelo enostavno. Morem vam nasvetovati par znamenitih naložb za vaš denar ..." — »Trdi se pa, da je finančna kriza in da je danes blazno, nalagati denar v raznih vrednostnih papirjih, posojilih i. t. d." — „Pa! To je stara pripovedka . . . Jamčim vam, da vam onih 500.000 frankov izborno naložim in da vam bodo mnogo donašali! Ne smete poslušati jeremiad časopisov in bedakov, ki vedno tožijo." — „Ttda povsod pravijo, da je zdaj slab čas za finančne operacije in da je nevarno pokazati denar ..." —„Pffft! To je neumnost! Zagotavljam vas, da je čas zelo ugoden . . . Glejte, imam zdaj znamenite vrednostne papirje: posojilo mesta. Hočete ? Lahko ste pomirjeni, vaš portefeuille bo varen. Volitve, politika, kriza, neumnost diplomatov, .poslancev in vseh naših vodilnih glav, to nič ne pomenja." — Ko sem nekaj časa molčal, sem zopet vprašal: „Zdaj pa vzemimo, da govorim z vami kot prijatelj in ne kot klient. Kaj bi mi svetovali, naj storim, če bi imel 500.000 frankov?" — Obraz finančnikov se je hitro izpremenil. Rekel je: „Moj dragi prijatelj, če bi vi imeli 500.000 frankov, svojih 500.000 frankov, tedaj ..." Umolknil je za hip, potem pa pristavil: „Tedaj bi vam svetoval, da jih izmenjate za zlato ter ga vložite v varno blagajno, da ga vam noben tat ne ukrade." Nesreča v rudniku. Iz Essena poročajo: V rovu Alma Gelsenkirchenske rudokopne družbe je skala ubila štiri delavce. Milijonar slepar. Iz Lvova poročajo: 14. t. m. so aretirali večkratnega milijonarja in trgovca z lesom Weidberga iz Zielone, nadalje dva njegova uradnika in odvetnika dr. Charaka. Ob-dolženi so sleparije z zavarovanjem zgorele žage v Zieloni. Rodbinska žaloigra. Iz Kodanja poročajo : V hipni blaznosti je posestnik Woringsen v Windingnu ustrelil svoje otroke, štiri dečke in eno deklico v starosti cd sedmih mesecev do dvanajstih let. Nato je ustrelil samega sebe. Sleparsko oproščevanje od vojaške službe. „Nova reforma" poroča: Afera sleparskega Rebenbander-gumi za trsje cepiti samo zanesljivo dobra in frišna, priporoča po nizki ceni in po pošti franko 468 Brata Slawitsch, trgovina v Ptuiu. — 3 — oproščevanja od vojaške službe se vedno bolj širi. V Lvovn so aretirali posestnika Sommerja in nekega štabnega zdravnika. Več aretacij se bo še izvršilo. V Krakovu in Podgorcih so do-zdaj aretirali dvanajst oseb. Veliko neurje v Londonu. Iz Londona poročajo: V Londonu je tedni razsajal grozen vihar, kakoršnega ne pomnijo že leta. Deževalo je pa tako, kakor že ne od leta 1845. V nekem parku je strela ubila šest oseb, devet jih je ranila, med temi pet težko. Sest otrok, ki so se igrali, je zbežalo pod veliko lipo. Udarila je strela vanje. Neki policist je videl, kako so otroci po padali. Hitel jim je na pomoč. Pivi otrok, ki ga je vzdignil, je bil tako podoben njegovemu otroku, da se je onesvestil. Toda kmalu se je zavedel ter s pomočjo drugih ljudi prenesel otroke, ki so še vsi živeli, v bolnišnico. Trije otroci so kmalu nato umrli v bolnišnici. Padala je kakor oreh debela toča. Na različnih mestih vzhodnega Londona so bili kanali preplavljeni. Voda je drla po cestah. Grozen Čin. Iz HofeDheima na Riedu poročajo: 13. t. m. zjutraj so našli v hiši peka Backa pred pečjo truplo pekarjevo z razbito lobanjo, v spalnici so našli obe dorasli hčeri težko ranjeni, ženo pekovo pa tudi popolnoma razmesarjeno in mrtvo. Najbrž je izvršil umor neki pekovski pomočnik, ki je tisto noč izginil. Umori. Iz Berlina poročajo: Delavec Plischke je v četrtek zaklal svojo 20 let staro nevesto. Njeno mater, ki je prihitela na pomcč, je težko ranil. Nato se je zastrupil. — Iz Madrida poročajo: V vasi Palacios-Rubies blizu Salamance je neka Marija Pio sporočila župniku, da je njenega moža in njene tri otroke obsedel hudič, vsleo česar jih namerava umoriti ter jih darovati bogu. Duhovnik se ni zmenil za to pripovedovanje. V sredo so pa našli v stanovanju omenjene žene njene tri otroke v starosti 8, 9 in 11 let s prerezanimi vratovi. Žena se je vtopila v vodnjaku. Mož( ki je šel na vse zgodaj na polje, se je rešil. Upor v kaznilnici. Iz Figuerasa poročajo: V tukajšnji kaznilnici je prišlo, ko je bilo vojaštvo in del paznikov pri procesiji, do upora. Z noži in revolverji oboroženi uporniki so napadli uradnike. Ravnatelj je bil ustreljen, dva druga paznika pa težko ranjena. Devet kaznjencev je bilo ranjenih. Vojaštvo je zopet napravilo red. Velika vročina. »Daily News" poroča iz New Yorka: V srednjezahodnih državah in v okolici velikih jezer je zavladala velika vročina. Več nego 50 oseb je že umrlo. Več sto oseb je zbolelo in se nahajajo v bolnišnicah. V Detroit je umrlo petnajst oseb na solnčarici. V Chicagu znaša vročina v senci 34 stopinj. V Chicagu je umrlo na solnčarici enajst oseb, v Pittsburgu dvanajst, v New Yorku pa štiri. Poštni defravdant Wilczek aretiran. Iz Draždan poročajo: Poštni uradnik Wilczek, ki je dne 17. maja v Krakovu defravdiral 102.000 kron, je bil aretiran. Našli so pri njem le 2000 mark. Kakih 140.000 K so našli, kakor smo že poročali, pri nekem njegovem tovarišu. Wilczek trdi, da ima še ostalih 50.000 K neki njegov tovariš v Krakovu. Wilczek je tri tedne begal po Nemčiji in je navadno prenočeval v spalnem vozu, ker se je bal, da bi ga v hotelu ne spoznali. Župnika ustrelili, h Reggio Emilia poročajo: V San Bartholomiio se je odigrala krvava drama. Ondotni župnik, Josip Benassi, je hotel z nekim drugim duhovnikom in dvema mladima možema ogledati neko novo stavbo. Med potjo so trije oboroženi kmetje, ki so bratje, ustavili družbo in so hoteli govoriti z župnikom. Prišlo je do prepira. Kmetje so pretepli župnika. Ta je potegnil revolver, ustrelil najprej v zrak in nato proti napadalcem. Bratje so ga razorožili ter ga b tremi streli nsmitili. Morilce so prijeli. Iz Spodnj e-Štaj erskega. Skrajno slabo vreme imamo sedaj na Sp. Štajerskem. Dan za dnevom dež, naliva, burja, toča, povodenj itd. Skoda na polju, travnikih in vinogradih je že dosedaj ogromna. Žito gnije, okopavine so v travi in plevelu, nobena rastlina ne gre naprej, travniki so posebno v nižavah blatni, pokošeno seno gnije, vinograde muči močna peronospora, trs je v rasti in glede razvitja grozdja za štirinajst dni zadaj, pota in klanci so taki, da ni moč voziti s težkimi vozovi. Kmet je obupan. Kje naj išče dohodkov, da zamore v obliki davkov zadostiti vijaku, ki mu ga nastavljajo davčni nadzorniki, posebno z osebno dohodnino? če se ta teden vreme ne zboljša, je kriza na kmetih neizogibna. Ubil se je v Spodnji Rečici pri Laškem trgu posestnik Martin Zupan. Padel je v neko jamo tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in je bil na mestu mrtev. Zdraviliško hišo mmško-avstrijskega društva za Železniške uradnike so otvorili preteklo nedeljo v Rogaški Slatini. Otvoritve se je baje udeležilo več odličnih mož. Poskusen samoumor. V Mariboru se je te dni poskusil ustreliti četovodja Supan pri 12. etotniji 7. infanterijskega polka. Težko ranjenega so spravili v vojaško bolnišnico. Vzrok posku-šenega samoumora ni znan. Iz Krapinskih Toplic se nam poroča: Novi automobil- omnibus (zistem Fial, 15 .prostorov, 8 prvega in 7 druzega razreda) vzdržuje vsakodnevni promet med železniškima postajoma Rogatec ter Krapinske Toplice. Med Krapinsko Toplico in postajo Zabok občuje Berliesautobus. Pobalinstvo. Pred kratkim so neznani tatovi v kočo na Korošici vlomili in tam jedil ter pijače za 70 kron pokradli. Tudi razne kažipote nemškega planinskega društva so poškodovali. Orožniki v Savinjski dolini iščejo zločince. To je posledica prvaške gonje zoper Nemce. Da trpi pri temu tujski promet, je samo ob sebi umevno. Tujec pa prinaša denar v deželo! Pionirske vaje na Dravi. V času od 6. do 25. julija vršijo se deloma na levem, deloma na desnem bregu Drave med Mariborom in Ptujem proste vaje (freiziigige Ubungen) c. in kr. pijo-nirskega batajlona št. 3. Te vaje se vršijo na vsak delavnik dopoldne in popoldne i. s. pričnejo ob 6. uri dopoldne ter ob 2. uri popoldne, tra- jajo pa dopoldne 4—5 ur, popoldne 3-4 ure. Kot znamenje za čolne, flose itd., da se vršijo vaje, se bode okoli 4 metre nad mestom vaje rdečo zastavo razvilo. Vsi čolni, flosi itd., ki vidijo to zastavo, morajo se tam vstaviti in počakati, dokler se jim ne dovoli nadaljno vožnjo. Prvaška hujskanja v Mariboru rodi prav 8ramotue plodove. Fantalini, ki stojijo pod vplivom te buJ8karije, postajajo vedno bolj predrzni. Ker se na ljudi same ne upajo, kažejo svojo propalost in surovost na spomenikih. Že pred par leti poškodovali so t. zv. „Schiller"-hrast v mestnem parku, ki je bil vsajen v spomin enega največjih nemških pesnikov, pred katerim se klanja vsak kulturni človek. Zdaj zopet so namazali z rdečo in plavo tinto kamen v mestnem parku, ki je bil postavljen v spomin ustanovitelja nemškega telovadstva Jahna. Tako pobalinstvo mora pač tudi vsak pošten Slovenec odločno obsoditi. Sramota! Samoumor. Viničar Franc Copot v Ljutomeru zasadil si je na cesti nož v praa in se je smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vzrok samoumora so baje družinske razmere. Vstavljena preiskava. Svoj čas smo poročali, da se je vpeljala sodnijska preiskava proti dekli Mariji KaČur, ki je baje svoji gospodinji zdravnikovi ženi Bergman iz Žalca briljantni prstan ukradla. Preiskava proti dekli pa je bila vstavljena, ker je njena nedolžnost dokazana. Odklonjeni Škof. Iz Brezna na Dravi se poroča: Občinski zastop v Breznu na Dravi sklenil je na svoji seji dne 14. junija edno-glasno, da ne sprejme cerkvenega blagoslovljenja občinskega mostu čez Dravo potom mariborskega knezoškofa, katerega je predlagal domači župnik. Vzrok te odklonitve je bržkone v tem iskati, da se naša duhovščina toliko s politiko peča, medtem ko zanemarja svoje druge po3le. Vlom v župno cerkev v Št. Jurja ob južni železnici se je izvršil v eni zadnjih noči. Izpraznjeni so bili vsi nabiralniki. Ker se_ je to zgodilo že večkrat, bo sklepali, da se nahaja tat kje v bližini. Iz Celja so prignali dva poli- Fellerjevi dobro dišeči rastlinski esenčni fluid z zn. jo ie skoraj po vsej zemeljski kroglji kol bolečine odpravljajoče, živce in muskelje okrepčujoče domače sredstvo znan. Zdravniki, ki se jih.naj vpraSa, potrdijo, da je kot preprečilno sredstvo pri revmatičnih in raznih vsled prehlajenja, prepiha ali mokrote pripobljenih bolečinah cenjeno in priljubljeno. Sami smo se prepričali, kako krasni učinek napravi pri vsakdanjem umivanju ali masiranju. Zal da ae ponuja mnogo posnemanj in manjvredne produkte. Občinstvo pred tem varovati in ne reklamo delali je namen zgorajsne, varstveno znamko kazoče podobe. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic slane le 5 kron franko. • * Vplivne snovi Rbabarbaia-korenine, ki vpliva dobro na itmenjavo snovi, vsebujejo v dobri zvezi z najboljšimi, prebavo pospežujočimi, odvajanje urejujočimi, želodec okrepčujočimi zdravilnimi snovmi od zdravnikov najbolje priporočene, milo odvajajoče FelUrjeve Rhabarbara-krogljice z zn. „EI;a krogljice11, od katerih stane 6 škatljic franko 4 krone. Oba preparata pristna pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, ElsaplaU št. 241 (Hrvatsko). 3£ Na obroke zlata verižica - ga dame i €0 gramov težka 140—, na I mesec 4 K. Prvorazredna srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovi K 14"— Dobava vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj takoj piSe. R. Lecliner, eoldwarenhaos, Lundenkors, Nr. 661. Ameriko od »46 z 12.000 do 19.000 tons velikimi pamiki z dvojnimi stavbami Red Star Line Prvorazredni paniki. Zsnne oene. Izbsrna oskrbi. Odpoto-vanje vsak tedec v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Lisle, Antwir«««, Dunaj IV.. Wiedeuergtlrtel 20, Julius Popper, Innsbruck. Sudbahnstrasse 2, Fraso Dolenc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41. Leopold Frinkl. Gradec. Joanncumring It Posestvu mi 19 joh veliso, obstoječe iz zidane hiSe, rospodarkega poslopja, njiv, travnikov, gozda, vinograda, se po ceni proda. Lezi ob cesli, 300 korakov od cerkve in '/, ure (d kolod.vo-ra. Več se ire pri Gaber* J k v Laporju. fN j 1 /'PT • 1 \ P° 3"—, 5—", 6"— kron se dobijo v zalogi Stole (Zimmersessel) slawitsch &heixer V / trgovina v Ptuju. 469 4 - cijska psa, ki sta zasledovala vlomilca do neke bližnje hiše in zalajala tam v nekega Antona Ovčarja. Da se pa prepričajo, jeli se psa nista varala, so Ovčarja postavili med drage ljudi, kjer sta ga pa psa zopet izsledila. Ovčarja so dali pod ključ. Zaprli so v Mariboru zidarja Mihaela Horvat iz Dragotinc pri Ljutomeru. Horvat je nekega ključavničarja z nožem hudo ranil in potem zbežal. Predkaznovan je že 11 krat zaradi tatvine. Izročili so ga okrožni sodniji. Pri njemu so najdli tudi bržkone nkradeno kolo. Radi ponesrečenih špekulacij s hišami se je ustrelil v Gradcu posestnik in gostilničar V. Brinotšek. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Zastrupijenje. V Ljutomeru so aretirali in zaprli 26 letno viničarko Terezo Gernjak. Dol-žijo jo, da je hotela svojega bolanega moža z arzenikom zastrupiti. Preiskava bode dognala, koliko resnice je na tej govorici. Pasja Steklina. V Celju bili so Rozalija Re-senšek, nadalje neki Bratnemer in njegov hlapec ter neki šolski deček od steklih psov ugriznjeni. Iz Koroškega. Roparski umor. Iz Bleiburga se poroča o groznem roparskem umoru. Na poti na De-mittetberg našli so namreč paznika Aleksandra Riegelnig v svoji kivi. Riegelnig imel je 8365 kron pri sebi, ki so bile namenjene kot plača za delavce v revirju Igersberg. To je vedel 30 letni rudar J. Gslušnik iz Bistrice; sklenil je vsled tega, da paznika umori in oropa. Oborožen z revolvrom in britvijo čakal je na samotnem kraju na Riegelniga. Ko je ta prišel, ustrelil je nanj iz neposredne bližine. Riegelnig je padel na tla. Zdaj mu je hotel morilec denarnico iztrgati. Ali Riegelnig držal jo je z obema rokama. Vsled tega vzel je morilec britvijo in mu je prerezal z njo žile na vratu. Zdaj šele je Riegelnig denarnico izpustil; morilec pa je zbežal. Riegelnig je imel še toliko moči, da je na pomoč zaklical. To je čul rudar Florijan Kopriunig, ki je tudi takoj prihitel. Smrtnonevarno ranjeni paznik pokazal je še na morilca, ki je bežal. Prihiteli ao še drugi rudarji. Kmalu na to je Riegelnig umrl. Rudarji so morilcu sledili. Rudar Gosnik našel ga je pri »Igershube", kjer je ravno denar Štel. Prijeli so ga takoj in ga izročili sodniji. Svoje dejanje je takoj priznal. Pogoreli letalni stroj. V Celovcu vnel se je komaj zgrajeni letalni stroj inženirja Ari in je popolnoma zgorel. Mrliča našli so v potoku Šlica pri Trbižu. Mrtva je neka Frančiška Zerigonya, ki je pred enim mesecem pri iskanju rož v potok padla in utonila. Požar. V gospodarskem poslopju posestnika Johana Jannach v Muhlbachu pri Rožeku nastal je bajo vsled neprevidnosti nekega van-drovca požar, ki se je vsled vetra razširil in je v kratkem času to poslopje kakor tudi hišo vpepelil. Ogenj se je razširil tudi na gospodarsko poslopje soseda Sitter, ki je istotako z mlinom, žitom, krmo, gospodarskim orodjem itd. pogorelo. Jannach ima škode za 8000 kron, Sitter pa za 20.000 kron. Smrt V vodi. Iz Zgornje Bele se poroča, da je bil na potoku Moli flos razbit, na katerem sta se nahajala flosarja Jožei Haid in Luigi Furlanetto. Haida so iz vode rešili, Furlanetto pa je utonil. Zaprli so v Spittalu 20 letnega hlapca Franca Koren, ki je na cesti pri Seebachu ,nad neko 76 letno Žensko težki zločin izvršil. Izpred sodišča. Porotna razprava proti „Štajercu." Maribor. Kakor že poročano, vložil je Peter Zakošek v Sv. Štefanu ob Šmarju pri Jelšah zaradi nekega članka tožbo zoper urednika Linharta. Četi se namreč na svoji časti žaljenega. Glavna razprava bi se morala vršiti dne 19. junija pred mariborskimi porotniki. Ali okrožno sodišče je to razpravo iz raznih vzrokov preložilo. Vršila se bode torej šele pri prihodnjem porotniškem zasedanju. ..Slovenski gospodar" zopet obsojen. Maribor. Znano je, da je „Slov. gosp." najlažnjivejši in najpodlejši list, kar jih je porodil klerikalni fanatizem. Postal je na še slabši, odkar mu je urednik neki Franjo 2 e b o t. Te dni bil je Zebot zopet enkrat obsojen. Meseca oktobra in novembra preteklega leta sta se namreč „Slov. gospodar" in njemu ednaka BStraža" hudo zaganjala v dr. K u ko ve a. Očitala sta mu, da je oderuško postopal kot odvetnik proti posojilnici v Šoštanju. Dr. Kuko-vec je poslal listu popravke, ali klerikalci so obenem z objavo teh popravkov svoje trditve ponovili. Dr. B e n k o v i Č pa je te trditve celo na javnem shodu ponavljal. Proti vsem je dr. Kukovec vložil tožbo. Benkoviča seveda pri Sodniji ni mogel prijeti, ker je kot poslanec ne-tožljiv. Ker ga ni hotel zopet s pasjim bičem preklofutati, naznanil ga je odvetniški zbornici, ki je Benkoviča ojstro za ušesa prijela . . . Toženi urednik BStraže" Kemperle je neznano kam izginil; zato se ni mogla razprava proti njemu vršiti. Ostal je torej edino še urednik „Slov. gospodarja" Franjo Z e b o t. Neposredno pred razpravo pa je ta čedui dečko izjavil, da pravzaprav on sploh ni urednik (menda je samo „štroman"). Hotel je s tem doseči, da bi se razprava do prihodnjega zasedanja zavlekla. Dr. Kukovec pa tega ni dopustil, marveč je zahteval, da naj se Žebot zaradi zanemarjenja uredniške paznosti obsodi. Klerikalci bi bili lahko zoper dr. Kukovca dokaz resnice nastopili. Da tega niso storili, jih pač v vsej pošteni javnosti obsodi. Mi gotovo nimamo prav nobevih simpatij za dr. Kukovca. Ali to, kar klerikalci pod zaščito imunitete ter zastarelih paragrafov delajo, to ni samo škandal, to je že navadna go-rostasna lumparija... „Urednik" Žebot je bil pred sodnijo zaradi zanemarjenja uredniške paznosti na 20 kron globe obsojen. Mariborska porota. (Rop) Dne 8. marca šla je učiteljica Frančiška S c h e 11 v Mariboru s svojo materjo domu. Pred njenim stanovanjem napadel jo je neki mož in ji je iztrgal ročno torbico. V torbici, ki je bila 20 kron vredna, nahajalo se je še raznih predmetov v vrednosti 17 kron. Storilec je nekaj teh predmetov hotel že drugi dan prodati. Tako so ga zasačili in v neki žganjarni aretirali. Storilec je že večkrat zaradi tatvine predkaznovani delavec Henrik E n č i č. Zaragi tega ropa bil je obsojen na tri in pol leta težke ječe. (Šeen r o p.) Srbski delavec Ivan Spa s o, ki je uslužben pri elektrarni v Faalu, obtožen je bil zaradi ropa. Glasom obtožbe hotel je namreč natakarici Mariji Šantl denarnico oropati, v kateri se je 32 kron nahajalo. Posrečilo se mu ni. Spaso je vse tajil. Porotniki se na splošno začudenje o njegovi krivdi niso mogli prepričati in zato je bil Spaso oproščen. (14 letni fantič pred porotniki.) Pred porotniki se je imel zagovarjati 14 letni Štefan F a 1 e š iz Spodnje Pulskave, ki ima vkljub svoji mladosti že jako slabo ime. Dne 5. marca napadel je neko 11 letno deklico in je izvršil nad njo zločin po § 127 k. p. Njenega 8 letnega bratca pa je prisilil z grožnjami, da mu je ta 14 vinarjev izročil. Propali fantelin bil je obsojen na 18 mesecev težke ječe, v katere pa se mu je zaračunilo preiskovalni zapor od 6. marca. Porota v Celju. (Tat iz navade.) Dne 13. septembra delal je posestnik Matej Guček v Dobju na polju. Zaslišal je v svoji hiši ropotanje. Ko je šel pogledati, opazil je 67 letnega postopača Matijo P a h e r n i k a, ki je hotel ravno b celo taško ukradenih stvari pobegniti. Guček je tekel za njim in ga je zasačil. Pahernik se je obrnil in je sunil zasledovalca z nožem v prša. K sreči ga je le lahko ranil. Končno so ga pa ljudje vendar vjeli in orožnikom oddali. Pahernik je že celo vrsto velikih tatvin izvršil in je bil tudi že opetovano predkaznovan. Ker je menda nepoboljšljiv, obsodilo se ga je na 7 let težke ječe. IX. avstrijski vinorejski kongres v Gorici 1914. Razstava vinarskih in kletarskih strojev ter orodja. Razstava grozdja in sekundarnih trtnih prid-clkov v dobi od 5. do 13. septembra 1914. Povodom IX. avstrijskega vinorejskega kongresa se priredi v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914 vinorejska razstava z namenom, da se seznani tudi širja javnost z uspehi teoretično-praktičnih novosti, ki so se uvedle v zadnjih letih pri vinoreji, kletarstvu in pri izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. Okolnosti, ki so bile merodajne zato, da se je izbrala Gorica, kot naravno središče eminentno kmetijske dežele, za sedež vinorejskega kongresa, naj uplivajo tudi na to, da bo udeležba na razstavi častna, bodisi od strani razstavljalcev, bodisi od strani obiskovalcev, ki bodo lahko videli na razstavi najkoristnejše pridobitve zadnjih let na tem polju. Pripravljavni odbor se obrača z nujno prošnjo do vseh izdelovalcev vinarskih in kletarskih strojev in tozadevnega orodja, strojev in orodja za izkoriščanje sekundarnih trtnih pridelkov, do vseh sličnih podjetij, društev in sploh do vseh, ki se zanimajo za to prireditev, da razstavijo svoje izdelke in pridelke v svrho, da doseže razstava v polni meri svoj, v dvojnem oziru velevažen pomen. Pravilnik. I. Na prizadevanje odbora IX. avstrijskega vinorejskega kongresa, se vrši v Gorici v dobi cd 5. do 13. septembra 1914 razstava vinarskih in kletarskih strojev ter tozadevnega orodja; istočasno se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. II. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. III. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: I. Oddelek. Vinarski stroji in vinarsko orodje. 1. Orodje in stroji za obdelovanje vinogradov. — 2. Orodje za kopanje novih vinogradov. — 3. Orodje za cepljenje in drugačno obdelovanje trt, — 4. Orodje in stroji za uničevanje in zatiranje trtnih škodljivcev. — 5. Priprave in sredstva za ohranitev kolov in drugega lesa pri trtnih nasadih. — 6. Pomožna sredstva proti mrčesu in gobom, priprave proti zmrzovanju. — 7. Umetna gnojila. — 8. Orodje in stroji, ki se rabijo pri trgatvi. II. Oddelek. Kletarski stroji in kletarsko orodje. 1. Posode in priprave za vrenje in hranitev vina. 2. Orodje in stroji za obdelovanje vina. — 3. Zakonito dopuščena sredstva za racionelno ravnanje z vinom. — 4. Orodje in pomožna sredstva za ravnanje z buteljčnim vinom. — 5. Priprave in pomožna sredstva za izdelovanje penečih se vin. — 6. Priprave za točenje vina. III. Oddelek. Grozdje za stiskanje in namizno grozdje. 1. Grozdje za stiskanje. — 2. Namizno grozdje. — 3. Embalaža za prevažanje namiznega grozdja in trgovino z njim. — 4. Stroji in priprave za ohranitev namiznega grozdja. IV. Oddelek. Sekundarno izkoriščanje trte. 1. Stroji in orodje za izkoriščanje tropin. — 2. Stroji in priprave za kuhanje žganja in za izkoriščanje vinskega alkohola in drozge. — 3. Vzorci konjaka in drugega žganja, pripravljenega iz vina ali iz ostankov pri napravljanju vina (prodaja in pokuševanjc teh pridelkov pa sta prepovedana.) -~ 4. Koncentrirani in sterilizirani mošti. — 5. Stroji in priprave za izdelovanje koncentriranih in steriliziranih mostov. — 6. Drugi sekundarni trtni pridelki: vzorci vinskega kisa, vinskega sreža itd. V. Oddelek. Znanstveni spisi. — Učna sredstva. — Književnost. 1. Orodje in priprave za znanstvene preiskave. — Vzorci, načrti in risbe. — 3. Spisi o vinoreji, o kletarstvu in o izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. — 4. Pravila, opravilniki in bilance vinarskih zadrug in društev in organizaciji za proizvajanje in prodajanje titnih pridelkov. Vzorci prošeni za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. Predmete, razstavljene in razdeljene v ?goraj navedene oddelke, presodi in obdari posehna Jurija. Sestava Jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udeležbi. Pristojbine za oglase se objavijo t razstavnem opravilniku. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo. Loterijske številke. Gradec, dne 10 janija: Trst, dne 17. junija:, 5G, 10, 15. 66 81. 41, 15, 25 24, 18 krogljice z zd. „Elza-krogljicea, ki v takem slučaju hitro poma- fajo. 6 skatljic franka 4 krone cd apotekarja E. V. Feller, Stubica, lsaplztz St. 2)1 (Hrvatsko). Tudi priporočamo Fellerjev bolečine odpratljajoči esenčni fluid z zn. BElsifluidu, 12 steklenic za 5 kron f ran ko. Prosimo svoje (itatelje, da naj se ozirajo na inzerate urske fabrike Max Bohnel, Dunaj, IV., Margsretonstr. 27/51. kjer se dobi jako poceni ure in zlato blago. Vsak čllatclj dobi na zahtevo originalni fabrični cenik franko in poštnine prosto. Inlluenca s svojimi nevarnimi komplikacijami nastopa zopet epidemično po vaej Evropi. Naj torej nobeden na nje oboleli ne zamudi, da vzame psr tednov „Sirolin Roche", ki je priznano zdravilno sredstvo zoper to bolezen, ki se dobi v vsaki apoteki in ima jako dober okus! Cenjenim gospodarjem se še enkrat naznanja, da ee v nil mlinu v Gn.nl b. Spiill vsako vrsto izmenja. ploda takoj in najbolje za mošt H. Kossauer, preje v Pekarjih. 521 1000 kron je -samoK5'50 15000 parov žnorastih čevelj, glasom figure iz čisto dob'ega usnja z močnim žebija-nim podplatom, ki so bili določeni, za Balkan < in so zaradi vojne zaostali. To zalogo sem prisiljen y v popolnoma kratkem času pod izdelovalno ceno prodati. Se dobi v vsaki velikosti. Razpošiljatev po povzetju. Vsaki poštni pošiljatvi doda se zavarovalno polico. ARNOLD WEISS, Magyarfalu, Komitat Pozsony. 503 Oznanilo. Licitacija prodeca se vrši z dne 22 . junija 1914 ob 8. nri zjutraj na desni breg drave. v gostilni „Bierqnelle" nasproti c. kr . pošte v Ptuju. Prodna jama Od do kilometra Število kupov Izklicna cena kron D A 01 od Prodna jama .., ' kilometra Število kupov Izklicna cena kron Pettau—Stopen Predeč iz jame pri S/. Roku en—Rohitsch. 05 4 P. špot 100 100 Ankenstein— Prodtc iz jame Vajda v Stojncih Leskovvetz. ll ; 13 160 480 13 : 16 ISO 630 Piodec iz laire v Njivercah 4 7 80 100 Prodec iz Rukla v Cvetlinu 16 | me|e 70 310 Prodec iz jame Predikaka pri Sv. Lovrencu na dr. p. 7 10 100 140 Monsperg—Poltschach. Prodec iz Šfga ! SvarSllika | meje 50 350 10 12 70 120 Piodec iz kamnoloma v S.opcrcah od Šoba 12 16 100 500 16 18 70 350 Podlosch—Sestersche. 30 90 18 20 70 280 Jama pri Sv. Lovrencu na dr. p. 12 15 20 23 60 160 15 18 70 250 Cesta iz kamnoloma 18 meje 60 240 Pettau—Krapina. Za pešpot 40 m' iz jame pri Sv. Roku, 40 ir.s iz jame sv. Vid 80 140 Schiltern. Prodec iz Dobrine Ekwirta mf-ie 40 100 Prodec iz jame pri Sv. Roku i 2 100 100 Thurnisch—Cvetlin. 80 160 2 3 100 150 Prodec iz jame Sv. Vid od Krajnca v Po-brežu 4 6 3 4 80 200 6 8 90 130 Predeč iz jame Sv. Vid 4 7 180 250 8 9 40 70 Iz Dobrine in od Golega vrha 7 8 50 182 9 10 40 80 8 9 50 149 10 11 40 110 9 10 50 13o 11 12 30 80 10 11 50 128 Prodec iz Ru*la iz Cvetlina 12 15 80 350 11 12 50 105 15 17 30 110 12 13 40 99 17 meje 30 190 13 14 40 83 Haidin—Schikola—Pragerhof. 50 52 14 16 80 ,130 Iz Djbrine 16 17 30 83 Jarra v Haidini £. i o Jama v Šterntalu 6 12 60 110 17 meje 50 170 Pettau Marburg. 40 60 Jama v Šikoli 12 14 30 60 14 16 110 220 16 meje 60 125 Iz jame na Hajdini od Zupaniča 2 6 100 120 Haidin- -Kranichsfeld. Jama v Hajdini ni loČEllja 5 20 25 Iz jame v Z'atol čih 6 11 70 80 Iz jame od Ekarta v Sv. Janiu 11 meje 110 150 pe3 P« t 50 50 Vsak licitant, kateri bode licitiral mora 20 kron vadium založ ti. Okrajni zastop ptujski dne 3. junija 1914. Načelnik : 0 R N I G 1. r. Oznanilo. Licitacija prodeca se vrši z dne 23. junija 1914 ob 8. uri zjutraj za levi breg drave v gostilni „Bierquelle" nasproti c. kr. pošte v Ptuju. Prodna jama Od do kilometra Število kupov Izklicna cena kron Prodna jama Od do kilometra Število kupov Izklicna cena kron Pettau—St. Wolfga Prodec iz jame v Ragoznici ng—Radkersbu 0 j 2 2 j 5 rg-270 130 450 260 Pettau—Polensch Jama v Ragoznici ak-Lut 2 tenberg 4 50 75 Jama pri vahterju v Podvincih 4 6 40 50 Brač.č in Simonič v Janežovcih 5 7 7 9 80 70 240 200 Jama v Domovi 6 8 8 11 60 70 110 180 Murko v Ločiču 9 j meie 140 550 Prodec iz kamnoloma Potrč v Bratislavcih 13 meje 100 330 Pettau—S Jama v Ragoznici auritsch. 0 j i 1 2 2 3 3 j 4 100 100 100 100 170 200 207 213 Gabernik—S Jama Vojsk v Gaberniku t. Andra. ločenja ! 13 13 | 15 50 50 90 70 Jama v Trebetincih 15 ! meje 60 180 Jama v Bukovcih 6 | 9 110 140 Janschendorf—Hirschendorf. Od Brač ča in Simoniča v Janežovcih | ločenja 1 9 60 105 frodec iz Drave 11 14 140 320 Pettau—Oberr Jama v Ragoznici adkerst 2 urg. 3 50 95 Dornau—Patzing. Jama v Domovi 10 14 Jama pri vahterju v Podvincih 3 5 100 157 Občinska cesta Ptuj-Ragoznica zadej za koloc Jama v Ragoznici vorsko za 120 logo. 210 Jama v Domovi 5 ■ 7 7 9 130 70 390 200 Jama od Lajha v Gaberniku 9 12 100 200 Dornau Salmannsdorf—Lusigovvel tz. 30 75 Patzing -Velovlek—Svetinzen. 50 150 Jama v Domovi ločenja | 9 9 10 60 210 Jama v Domovi iocenja IV 10 11 50 200 Jama Murkota v Ločiču 10 1275 60 300 11 12 50 250 Jama v Lusigovcih od Hojnika 12 13 70 210 13 meje 80 160 Vsak licitant, kateri bode licitiral, mora 20 kron vadium založiti. Okrajni zastop ptujski dne 3. junija 1914. Načelnik : 0 R III B 1. r. — 6 — r re&jo, da |0 ntjboljla zdnrilo a kaBelj s ,.3 smrekami." Milijoni iihSbii0 iky, lusliženje, zadasni kašrlj, k»tar, vratne bolečine, kakor tudi ubruje- raije prehlada. /tftft not. por. spricoval UlUU od zdravnikov in zasebnikov jamčijo za gotovi uspeli. Zelo eknsne krugljlee za sprožitev teka. Zavilki po 20 in 40 vin. in škall« »a 60 vin. se prodajo pri H. Molitor, lekarnar v Ptuju, Jmaz Behrbalk. lekarna v Ptuju, A. Plnager, lekarna v P znaki primanjkujoče življenske moči. Ako se hočete vedoo zdrave čutiti, z jasno glavo in krepkim spominom, ako hočete delo in štrapace kakor zabavo občutiti, potem vzemite Kola-tablete (Kola-Daltz). To je naravna hrana za živce in možgane, ki obenem kri izmlajša in izboljša in s tem moči daruje vsakemu organu trupla. Kola-tablete (Kola-Dultz) prinaša življensko -veselje in moči za delo ter čut mladosti s svojo pogumnostjo, ki zajamči uspeh in srečo. Jemajte Kola tablete (Kola-Dultz) nekaj časa vsak dan, okrepčale bodejo Vaše živce, vsaka slabost bode izginila in pod njegovim vplivom postali bodete z močjo napolnjeni. Kola priporočajo zdravniške antoritete celega sveta in se rabi v bolnicah ter živčnih sanatorijih. Zahtevajte KOLLA = TABLETE (Kola-Dultz) zastonj. Zdaj Vam nudim priliko, okrepčati Vaše živce, pišite mi dopisnico z Vašim natančnim naslovom, in jaz Vam pošljem takoj gratis in franko eno množino Kola-tablet (Kola Daltz), dovolj veliki, da Vam dobro dene in da Vas opravi v položaj, vpoštevati njegovo čudežno moč. Ako Vam dopade, zamorete več naročiti. Pišite pa takoj, predno pozabite. Razpoš. apoteka SV. Duha, Budapest VI., odd. 420. „Lisica gosko si ukradla." Vsak pravilen ugiba'ec, ki najde >lisico«, dobi gratispremije in sicer: Prvi ugibalec dobi razno platneno in pavoljno blago v vrednosti K 250'—. Drugi ugibalec dobi razno platneno in pavoljno blago v vrednosti K 150'—. Tretji, četrti in peti ugibalec dobijo razno platneno in pavoljno blago v vrednosti K 50—. Te glavne premije se na željo ugibalcev tudi v gotovem denarju izplačajo. Nadalje dobi vsak 10 ti, 20 ti, 30 ti itd. do 200 ti ugibalec francoskega damasta za prevlečenje cele postelje belo, rožasto ali barvano pisano. Vsak 205, 210, 215, 220 itd. ugibalec, ki se bode v to vrsto številk uvrstil, dobi modernega cefirja za tri srajce ali pa dama za bluze (ev. tudi gospod za štofaste hlače, dama pa krilo). Razven tega dobi vsak pravilen ugibalec, ki ne doeie premijo, darilo zastonj po pošti poslano i. s. iepne robce, ohrUače itd. Veksirno sliko izrežite, lisico označite s križcem in dopošljite to v pismu. Z rešitvijo dnposlati se mora 1 krono po poštni nakaznici ali pa v znamkah za manipulacijske in poštne iidatke, ker se vse franko razpošilja. Na pisma, katerim se te svote ne prilož', se ne bode oziralo. Rešitve se bode sprejemalo tekom pri-hodnj h 14 dni in se bode imena ugibalcev v tem listu objavilo. „. ... , Pcšiljatve je nasloviti na: Kje je lisica? Ant. Marschik, Geschaftshaus und Leinenweberei, Giesshilbel, bei Neustadt a. d. Mettau, Adlergebirge, Biihmen. P. n. čitateljem bodi v naznanje, da tega ne objavim za lastni zaslužek, marveč da svoje blajo na ta način razpošiljam ter s tem mojim vbogim ročnim tkalcem v Adler-gorovju novo delo preskibim. 603 39 9 5584 n ii najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani čaj, "* se A kot domače sredstvo zoper obolenje živcev N z uspehom rabi. 128 Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, sestavlja kri, pre- Q preči krče, prinaša spanje, poveča telesno moč in sploSno dobročutje, pospešuje prebavo. Ta čaj Ganglional ne vse- •^ buje nobenih omamljajočih ingredencij. I O N A L Edino pristen se dobi ta čaj pri c in kr. dtom. in nadvojvodo, komornemn donavatelja JULIUS BITTNER ----------- lekarnar 128 Relchenau, Nižje-Avstrijsko. Cena ena škatlje z natančnim navodilom 3 krone. Se dobi v lekarnah; kjer ne, pa proti vpoSiljatvi K 3— franko po pošti. Pozor! Kupci ali prodajalci posestev! 421 Kdor hcče priliko porabiti, da si kupi lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na cd visoke c. kr. deželne vlade koncesijonirano pisarno za promet posestev KA11L MAGNET v Velikovcu, Koroško, <)bere Postgasse 113. Tam so zdaj na razpolago: Posestva z gozdom, dva lepa nova um tna mlina na jako obrcm kraju, mestne, staoovalne in trgovske hiše itd. BOLINDER i- motorji za surovo olje •£• primerni za vsak obrat in kraj za postavljanje ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, stabilni in vozni. Bolinder 1223 družba za zgradbo strojev Dunaj, IX., PorzellangassB 18. Hitra dobava, ugodni plačilni pirjnjl, najboljšo reference. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki Mši izvrstne „Š t a j e r č e v e" * u žigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi B3ATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh druqih zalogah. Jako lepa vila na Brega pri Ptuju, zidana 1910, z velikim vitom za sadje in zelenjavo, mnogo trt, ki že rodijo, klet soba na podstrešju, vodnjak z izborno vodo, se za 16.000 kron takoj proda. 11.000 ostane lehko vknjiženih. Pojasnila se dobi v upravi tega lista. m trgovina z letom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 28« Priložnostni nakup. V n^kem mestu Spodnje ltJ-StSifk 'kateri se na-Štajerske proda se JUJLctCJj haja že 34 let z jako zadovolj:vim uspeho n trgovina z deželnimi pridelki in življenskimi sredstvi, skupaj s poleg se nshaja-jočimi skladiJči, sadnim in zelenjavnim vrtom, eventu-elno tudi zalogo blaga. Proda se poceni zaradi slučaja smrti. Resne ponudbe ped „Guter Posten F." na upravo tega lista. 496 Štajersko dež. zdravilišče starozn. radij vseb. Akratolherma 37° C. Termalna, zračna, šolnina in elektr. kopelj, novo zidane e!eg. ji, fini prostori za po- !, Termalni pitni studenec. Izborni zdravilni uspehi pri bore« matizmu elc. Kari Kasper trgovina i nsslanim blagom in xaloga imodnika pr* ptuj -3®n priporoča ivojo bogato zalogo 857 špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete municij© s* Iot kakor patrone, kap-seljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. TomaŽovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah. Mestna posredovalnica (Wohnnng- and DienstYennittlung) službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje m vrste posredovanja najhitreje. "** Tpraiauja in pojasnila v mastni stražnici (rotevž). Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. Čas za kopanjci ob delavnikih od 12.1 ure do 2. ure popoldne (blagajna je od j 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do iS. ure dopoldne. ^ 1 kopelj z vročim zrakom, paro „Brausebada z rjuho K —• 70 ro sli I Peter Kostit-a naslednik Celje na glavnem trga zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taike za ioi«, za nakupovanje in la denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari Iz jekla npr. bestek, žilo, nože za žep m prave Selinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blage npr. kerbe za potovanje rsoh vrst. Razno blage Iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaze bi druge t to stroko spadajoče reči. Bazarnl oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa z« 80 dO K 1*20. ~1 •— • B~ Meščanska parna žaga. Na novem lentnern trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnioe Is elinonke hiie poitarljena je parna žaga vtakomor 11 t porabo. "' ■■ Vsakomur se lea hlodi itd., ter po zahtevi takoj rasiaga. Veakdo pa na« tudi um oblati, vrtati, apahati i. t. d. Lovske v vsakovrstni izvršitvi Flobertne in zračne puške, samokrese in revolverje, lovsko orodje, zverinje vabivoe, na kratko: vse kaj sliši v to stroko se kupi t%f- po ceni in dobro ~"V1 » strogo reelni tovarni z pušRe Ant. Antonitsoh, Borovlje St. 112 Koroško. ===^= Cenik zastonj in franko. === 308 zdravijo giht, revmatizem, išias Pojasnila in prospekt zastonj' po direkciji. h ki zna ev. samostojno delati in je slov. jezika zmožeu, se išče za takojšni vstop. Plačilni zahtevki na Liszt u. Brodnyak, Stridmar, Zala M. Prvorazredna jako zmožna dunajska veletrgovina z vinom išče za Štajersko, Koroško io Kranjsko pridnega, pri krčmar- jih, hotelirjih in vinotržnih kupcih dobro vpeljanega potnika ali zastopnika. Ponudbe z označbo dosedajnega službovanja ter z referencami in plačilnimi zahtevki je vposlati pod „Dau-ernder Posten 7801" na Annoncen-Kxpedition M. Dukes Nachf. A.-G. Wien l./I. 606 veliko trgovino Johann Koss, Celje 03 . . ,------------—VJ _ ,--------------------------------------„^_j-------^ _ ------------------r------- zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane 8n sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke« —============= grobne vence In trakove« % eno besedo vse. na« neuničljivi 328324111 Eadioaktiviteta 44*7 voltov ■■■■■■ I ■ ■ ■ V WS ■■■■■■■!! na Hrvatskem. Akratoiherma 37-4« C. Visoki zdravilni vpliv pri ženskih boleznih, reumi, gihtu, išias. Postaja .Sotin'ke Toplice" (Zagorjanska železnica), pošta Mače. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Natanč- neja pojasnila daje radovoljno kopeljski nrad dr. Karl Hani in kopeljska uprava. 322 K 290. Prva fabrika ur Hans Konrad c. in k. dvorni liferant, Briiz št. 5326 (ČeSko) cddaja dobre Anker=budilnice. Stev. 3946 v niklastem ohišju, 18 cm visoka, v dobri kakovosti, s 3 letnim garancijskim listom K 2 90, 3 kosi K 8-—. S ci-fcrnico,, ki sveti ponoči K SS«, 3 kosi 9 kron. Št. 4E8i Diabo'o-budilnira z imit. citernie« iz Radija in kazalci la anker-ko-lesje, 19 cm visoka K 4 80. Razpošiljal« po povzetju. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazij. Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. 190 ffava 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 8 kil poskusna vreča K 10 — franko po povzetju. '/• klgr. vele- prima najfinejši čaj K 2'— oddaja A. Saphir, eksport kave in čaja Tiszabogdany 490. 407 • j • v • zmožni nemščine in sloven- lademci, šeine-u iii^° _________. učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund': 1U6 za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari Mortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. Neprijetne lasi t obrani, nm rokah, odprarl tekom 6 minut to. L Kil ottiMtet las, gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza i« K 4-— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. hib. LIII Html. BOW IX., Bengasi« 17/1 Zaloga T Mariboru: lekarna pri „in|elju varuhu," lekarna „Marij« pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri »zlatem jelanu", T dišaTi A. Kauč in Aaria .Drogerie." Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20-— K 25-- K 30 — S m 3'/, * m dplge Wasserdichte Pterdedecken — Vododržne kODjSKe Odeje rujave 1'90 m dolge po JO, 12, 16 kron, priporočata Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 432 Nečistosti kože •■ kakor mozolj, »itesser, ma-tni svit, trgana P{nnon| in trda koža odpravi rlDOSOl ki vsebuje najbolj zdravilne snovi teera izolirana in proste od di- lečfli, barvastih, ter lepljivih snovi, ter je po preiskavah graške dermatologične klinike vplivnejši, kakor oncinelnc vrste teera. Raba se zgodi najbolje t obliki tekočega Pinosol-niila (v stekleci- cah po K 1*— in K 2*60 dolgo trajajoča zaloga). Kdor rabT vslect" riavadc trda mila, naj vzame Pinosol-boraksovo »11»--i86--v1mirfe?)-atr Pinosol-žrepleno-mlečno-mild (90 vinarjev). Troti boleznim keže in izpuhom priporočajo zdravniki trdo 10'/, no Pin08ol-milo in Pinosol žrepleno milo (SO vinarjev). Ve« pove milu dodani prospekt. Za umivanje glave proti izpadanju ua, šnpan itd. sluzi tekoče Pinosol-lasno milo r steklenicah po K 1 — in K 250 (dolgotrajna zaloga). T lekarnah, drožerijah in parfnmerijah. 1217 Pinosol-tvornice G. Hell & Comp., Troppau Dunaj, I., Uelferstorferstrasse II. iooo kron pl, za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in laa zaraore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzami povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenib oseh v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam so vsted tega tudi od vseh mladih iu starih gospodov in dam po celem svelu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v jako kratkem Sašu krepko rast las. Za neškodljivost fe garantira! Ako to ni res, plačamo IOOO kron aietto vsem osekam, ki so plešaste, brez brade ali redko obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo poni diti. Gospod Josef Silhany piše: dESfcretni ZaVOi. Velecenjena Brmal * Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rast brade dosege* prosim, da mi pošljete en paket Čara a 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Haus, Kopenhagen. Josef Silhany, Erszebetfalva, Ogrska. .. ^a ml Pos'ani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem ie mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem ■« Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo, V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zar.j rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem Vaš „ y „ K()pennaa(ill. " Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. (Pisma treba frankirati S 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Brzojavni naslov: Lanzeva podružnica Dunaj. Telefonična zveza z vsemi mesti. HEINRICH LAisrz MANNHEIM LANZEV ventilni lokomobil za vroči sopar naravnost pripetim dinamom. Podružnica: DUNAJ YIII, Laudongasse 9. LOKOMOBILI z ventilnim parovodom „System Lentz" najbolj sposobni obratni stroj za vroči sopar. :: Prosta postrežba. :: Najvarčnejšo ravnanje. Izpolni do 1000 PS. m Letno • izdelovanje črez 2000 lokomobilov. Inženerski obisk in ponudbe zastonj- :: ft&i&ferjša pemska rszprodsja! Ceno perje za postelj! 1 kg sirih slišanih 2 K; bobiih 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih 6 K 10 h 1 kg najfinejših aneieno belih, šil tirnih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 " 10 K); najfinejši prani 12 K. Ako ie vzame 6 K, potem franko. Mr- Gotove postelje •TEfca iz krepkega, rdečega plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tnhsnt, 180 cm dolg, 120 cm širok., z 2 glavnima blazinama. vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivini. trajnim in fiamnaatim perjem M postelje 16 K; pol-daune 20 K; stane 24 K; posamezni tuhent: 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazina 3 K, 3 K BO h, * K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena Kar si na dopada denar nazaj. S. BstliSOSl, DeSCfieflitz Nr. 716, češki (Biihaien) Cenik gratis in franko. '- 823 Otročji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru, (Zahtevajte cenik), $u Trgeviia I »roijeB, c k. zaloga modiilkt -> LECHNER h. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. iepne piStele, precizno pristreljene t listemih „Brow-nin|u, BStey«", „Mauieru in-Bayard". ReroWri t najbogatejli ixbiri le od K O'50 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvo-uth Lancaster-Iovske-puSke od S6 K naprej. Patron«, OTitke patrODOT itd. Cenik aaatonj in fr*pko- &* Opravilna številka A 414/13 481 neznanih dedičev. C. k. okrajna sodnija Deutschlandsberrj naznanja: Gregor M o h i č, delavec v Leibenfeldu, najbrž rojen dne 16. marca 1854 v Kablju (Kobl), okraj Celjej pristojen v Kot, okraj Konjice, je umrl dne 31. oktobra 1913 ne zapa-stivSi nikake poslednje volje. Sodišču ni znsno, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod Kari Holzer, posestnik v Leibenfeldn. Kdor hoče kaj zapuščine za se zahtevati, mora to tekom enega leta od danes naprej sodišču naznaniti in svojo dedinsko pravico izkazati. Po preteku tega roka izroči se zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem. v kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi. C. kr. okrajna sodnija Deulschlaiidsberg oddelek I., dne 1. maja 1914. 600 kron! Vam plačam, ako moje 477 korenin ,«Y»3- ScUZzim Vaja kurja očesa, bradavice, trdo kož« ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K !•—; 3 posodice K 250. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. Kemeny Kaschan (Kassa) I. poštni predal 12/721 Ogrsko. Izdajatelj in odgovorni urednik:_Karl Linhart Ti«l«l: W Rl.nl. 415