Rudi Pevec
Planinsko društvo TAM, ki letos zaključuje 30 let delovanja, je izgubilo svojega zvestega in marljivega člana, ki bi prav tako v februarju na svečnico praznoval 74 let življenja. Rudi Pevec se je rodil v Mozirju, v Vojniku je obiskovat osnovno, v Ormožu pa srednjo šolo. Po šolanju je bil 8 let zaposlen v Murski Soboti v odvetniški pisarni. Med vojno je bil najprej eno leto na prisilnem delu v Avstriji, nato pa v službi v tovarni letalskih delov, zdajšnjem TAM v Mariboru. V pokoj je odšel leta 1976 kot vodja oddelka za kalkulacije. Član planinskega društva je posta! leta 1939 na Ptuju in je planinstvu ostal zvest do konca življenja. Planinskemu društvu TAM je žrtvoval 30 let dela, za kar mu izrekamo iskreno zahvalo. Bil je odbornik in dolgoletni predsednik nadzornega odbora. Tako je redno spremljal delo društva in prijel za delo povsod, kjer je bilo treba. Vodil je članske Izlete po domovini in v tujino, pomagal mladinskemu odseku pri organiziranju Izletov in taborov ter reševanju kadrovskih problemov. Zavzemal se je za alpinistični odsek in bil vesel uspehov naših alpinistov. Priden je bil in spretno je opravil marsikatero delo tudi v društvenih prostorih. Močno ga pogrešamo in kmalu ne bomo našli zamenjave zanj.
Za svoje delo je prejel več priznanj, leta 1983 pa tudi zlati častni znak Planinske zveze Slovenije.
Rudi Pevec je po kratkotrajni bolezni umrl 12. januarja 1988.
Miro Marušlc
Tone Logonder (1932—1967)
tiče,.,. Niso mu bile tuje ne Kamniške, ne Centralne Alpe.
Logonder, akademski kipar, je bil predstavnik tiste generacije kiparjev, ki se je šolala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; študiral je pri Frančišku Smer-duju.
Za nas planince so še predvsem zanimivi njegov portret-kip Jože Copa, ki ga je izklesal v zadnjih trenutkih Čopovega življenja. ter plakete s portreti, ki spominjajo na 200-letnico prvega vzpona na Triglav z motivi Triglava in Jakoba Aljaža. Poskusil se je tudi v olju in se na tem področju osredotočil na planinsko krajino. Izstopajoče oije je zanesljivo njegov Mont Blanc. Skoraj vse, kar je izdelal, pa je nastalo v njegovi tako ljubljeni Škofji Loki. V poslovilnem nagovoru je načelnik GRS Kranj Emil Herlec poudaril, da je bil Tone v 20-letnem stažu v GRS vzoren In aktiven član, ki je vzgajal mladino predvsem v skromnosti in ljubezni do gorž. Toneta Logondra se bodo spominjala tudi številna Planinska društva, sekcije in klubi, ki jim je izdelal osnutek za značke in plakete.
Tone nam je zapustil trajne sled!, predvsem pa bit poštenja in planinske skromnosti.
Franc Ekar
118 podeljenih transverzalnih značk
Planinsko društvo Delo iz Ljubljane je na svojem 17. občnem zboru 15. januarja letos ponovno potrdilo uspešnost svojega delovanja In organizacije. Bogato bero svoje aktivnosti so prikazali tudi na razstavljenih slikah s svojih izletov in v ilustrirani izdaji Planinskega biltena z izčrpno dokumentacijo za društveno kroniko.
Predsednik društva Janez Porenta je na občnem zboru v veliki dvorani Doma tiska v Ljubljani poročal o društvenem delu v minulem letu. Dejal je, da so Delovl planinci lani pripravili dva tabora, tri tekmovanja in tri meddruštvena srečanja, dva smučarska izleta, pet zimskih pohodov, dva rekreacijska izleta z upokojenci, štiri alpske ture, eno odpravo svojega alpinističnega odseka (v Yosemite), ki so jo financirali s prodajo koledarjev, dve akciji varstvenikov narave, dve akciji markaci-stov, dve križarjenji in hojo po otokih ter pet prostovoljnih delovnih akcij, poleg tega pa so imeli 27 društvenih izletov. Ker tokrat ni bil volilni občni zbor, ostane mandat dosedanjih društvenih organov še eno leto; spremenilo se je le vodstvo alpinističnega odseka, ki ga zdaj vodi Franc Rozman.
Posebne pozdrave in pohvalo je PD Delo izrekel predsednik pobratenega planinske-
V septembru 1987 smo se poslovili od planinca. alpinista in gorskega reševalca Toneta Logondra, ki je izgubil življenje v cestno-pro-metni nesreči.
Tone Logonder kot velik ljubitelj gora ni samo zase užival planin— stva, ampak je deloval tudi kot planinski mentor osnovnošolski mladini v akcijah spoznavanja gora ter v vzgoji in izobraževanju. Tone, srčni in dobrodušni hribovec, je svoje inspiracije dobival še v času Jože Copa v Vratih, na območju Rokavov, Skrla-