Deveta redna konvencija S. ILP. J. Zapisnik enajste konvenčne seje (Nadaljevanje.) V IX. dlenu 80 dalje sprejete točke 4., €., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. Popravkov je samo toliko, da se vsebina ujema z drugimi členi pravil, a v 6. točki se črta vse od besede "kvorum" dalje. Brat Junko od št. 121 pri 13. točki vpraša za amendment glede premestitve članov od enega društva k drugemu. Navede slučaj, da se je to že zgodilo, potem da so pa člani očitali glavnemu odboru absolutizem. Naj se stavi v pravila primerno določilo, da bo glavni odbor imel kaj zaslombe. Proti temu govori delegat od št. 85. Tudi brat Turk poživlja zbornico, naj kaj takega ne sprejme, ker potem bi bil marsikdo lahko transferiran, zlasti na pr. kadar bi se vršile volitve. Točka je nato sprejeta kot priporočena od odbora. Tudi 14. točka je sprejeta brez vsake spremembe, 15. točka pa je spremenjena samo toliko, da je v soglasju s prejšnjimi določili. Od 16. do 19. točke vključeno, ki so vse sprejete, ni spremembe, razen naslednjega dodatka pri 16. točki: "Dolžnost članov upravnega odseka in vseh drugih odborov je, neprestano izboljševati poslovanje jednoti." Sledi petnajst minut odmora. Iz 19. točke XI. člena se črta prva \Vsta razun zadnjih dveh črk "vr—." V 5. vrsti se črta zadnji del stavka po besedi nakaznice; v 7. vrsti po besedi "odbora" vse do konca, ter se doda: . . ter daje navodila bolniškemu tajniku, ki se naj ravna po njih." Konvenčni tajnik je odposlal sledeče brzojavke: Predsedniku Združenih držav Hooverju apel za restavrira-nje državljanskih pravic političnim jetnikom. Stavkovnemu odboru tekstilnih delavcev v Kenoshi, Wis., v Elizabethtonu, Tenn., v Gastoniji, So. Carolina. V brzojavkah so navduševalne besede za voditelje stavk. Govemerju države Kalifornije za pomiloščenje nedolžnih delavskih borcev Toma Mooneyja in VVarrena Billingsa. Govemerju Hartleyju v 01ympiji, Washington, za osvoboditev žrtev nesrečnega dogodka v Centraliji. Govemerju Ericsonu v Montani za pomiloščenje v dosmrtno ječo obsojenega Joe Naglicha radi nepremišljenega čina v samo-obrani. Kongresniku Sabathu v Washingtonu za njegovo požrtvovalno delo v gibanju za garancijo osebne svobode glede prohibicijo-niških zakonov. Po odmoru sledi predvsem nekaj naznanil glede vračila vož-njih stroškov, izmenjave jednotinih čekov in popoldanakega a|i- fcsnjfc. Predsednik pri tem imenajTcfaTatnr odbor Ss 'pfolfiTS WprT-tožbe. Nominacijo sprejmejo bratje Klopčič, Mahkovec, Kučinič, Miklič in Medved. Konvencija jih soglasno potrdi. Na razpravo pridejo določbe glede glasila. Ker je razprava važna, so pozvani v dvorano vsi odsotni odbori. Delegat od št. 131 misli, da je točka prevažna, zato naj bi jo odložili do pondelj-ka. -*Na pojasnilo, da je od te odvisnega precej nadaljnega razpravljanja, je odločena tozadevna rešitev takoj. Odbor za pravila je izdal dva predloga, katera brat Zaje prečita. Prvi predlog določa, da bi jednota v bodoče izdajala Prosveto in Mladinski list, kot do sedaj; drugi predlog pa, da izdaja dnevnik Prosveto in tednik "Unit/' v angleščini dočim Mladinski list preneha izhajati. Delegat Zugelj od št. 12 predvsem predlaga, da se sprejme pred nadaljno razpravo uvodni predlog odboira, ki pravi: "Jednota izdaja svoje redne publikacije za propagando svojih idej in razširjenje svojega delokroga. Publikacije izhajajo tam, kjer je jednotin sedež." Brat Garden svetuje, da bi besedo "propagando" spremenili v "propagiranje" ali kaj sličnega, kar odbor tudi sprejme. Glede izrednih publikacij brat Vodovnik od št. 110 predlaga, da bi moral pri takih zaključkih glavni odbor soglasno odobriti, predno kaj izda. Brat Zaje poziva, da bi debatirali samo o enem. K predlogu Zuglja govori brat Vider. Predlog je soglasno sprejet. Sledi debata. Brat Kljun predlaga dodatek glede pošiljanja lista na člane, namreč, da bi vsak član dobil obligatno "Prosveto" razen, kjer sta dva člana v družini/ Brat Kotar od At. 518 hoče, naj se v prvem predlogu glasi, da "Prosveta" tedensko izdaja pet jugoslovanskih (namesto slovenskih) in tri angleške strani. Za drugi predlog podaja argument« brat Zavertnik od Št. 567: "Pravite, da bi z izdajanjem dveh različnih listov lahko za. čela lista napadati drug drugega. Saj imate tudi Mladinski list, pa ni nikoli napadel Prosvete. V angleškem delu glasila slovenski del ni bil nikoli napaden. Torej Uke trditve niso utemeljene. Tri društva zastopam in mi smo za to, da se izdaja angleški tednik. Poleg tega seveda vztrajamo tudi na stališču, da se mora izdajati slovenski list. in to tudi če delamo izgubo, tako dolgo, dokler bo potreba. Štiri glavne argument« imam: 1. Ce sedaj ustanovimo angleški tednik, bo ta list skrbel, da se slovenski zna-< aj jednote lažje ohrani tudi v bodoče. 2. Sedaj ni več imigraclje in jednota je odvisna od mladine, ki jo na tak način pridobimo. 3. Stroškov ne bomo Imeli več kot sedaj, kajti Mladinski list bi IK> predloženem drugem načrtu prenehal Izhajati In dotični sklad bi se porabil za "Unity." 4. Tudi radi oglašanja bo lažje, kajti prostor v tem listu bi bil cenejši za oglase, kot je v Prosveti Za isti predlog govori brat I/>kar od št. 614. Pravi, da je komaj pričakoval te razprave. Opozarja na mnenje večine mladine. da se jim izda angleški list posamezno. Tako predlaga v imenu angleško poelujočih društev, da bi sprejeli drugi načrt. Govori k predlogu še precej več, a delno je to že omenil brat Za-vernik. On je trdno uverjen, da bi po »prejemu drugega načrta mladinska društva bolje napredovala. Enakega mišljenja je brat Snoy od št. 13. Prosveta naj bo dnevnik kot doslej. Enkrat na teden naj izhaja slovensko in hr-' a tako. kot so mu naročili pri njegovem društvu; mladina pa naj dobiva tednik. . . . . . .. Daljši zagovor za pni načrt poda brat lotrich o<1 št. 6M. ' Predstavljam prvo in največje angleško poslujoče društvo ki se je z resolucijo isreklo proti seperatnemu tedniku za mladino. Imamo vzroke, da -mo prišli do tega zaključka v poštev stroški. Me pozabimo, da je nas v mladinskih društvih vamo 2600 članov, dočim je članov v starejših društvih 37.500. Smo torej velika manjšina. Veliko boljše bo. d« nam daste za- (Dalj* na ftrael.) m ffin sastft-** VESTI S KONVENCIJE __tL Delo s pravili končano v sredo. Določbe glede bolniške podpore ostale bres malega pri ata-rem; v drugih členih tudi ni dosti sprememb. Društvene knjižnice. Amendnanje pravil je bilo dovršeno na sedemnajsti seji v sredo popoldne. Konvencija je večinoma sprejela spremembe odseka za pravila. Člen glede bolniške podpore je ostal skoro v celoti pri starem. Izjema je prišla za mlade člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka med odrastlo članstvo; tem članom se takoj prizna štiriletno članstvo, da bodo deležni dalj Časa podpore v slučaju bolezni. Odsek r a resolucije je predložil resolucijo za ustanavljanje društvenih knjižnic, ki je bila sprejeta. Sprejeta je bila tudi resolucija, na podlagi katere se delegatje zahvalijo društvom S. N. P. J. v Chicagu za banket in druge prireditve, s katerimi so bili počaščeni. Ko sb bila pravila končana, je odsek za pritožbe in prošnje predložil dolgo vrsto spornih zadev. Dolgo časa je trajala debata glede obtožbe gl. tajnika Blaža Novaka — obtožil ga je Paul Berger — radi zadržanja neke posmrtni ne za časa njegovega tajnikovanja pri bivši S. D. P. Z., ki se je združila s S. N. P. J. Posmrtnina je bila poravnana. Zadeva je bila na re-šetu že nu osmi konvenciji. Ker je večina delegatov uvidela, da pri tej aferi igra osebnost glavno vlogo, je bila pritožba zavržena enkrat za vselej. Na dnevnem redu so še pritožbe, poročila gl. odbornikov in volitve gl. odbora. Besedna vojna med kitajskimi generali. Sangaj, 22. maja. — General Kajšek, predsednik kitajske vlade, in "kristjanski" general Feng Juhsiang, izmenjavata že tri dni telegrame z obtožbami in protiob tožbam i ter očita vata drug drugemu razne grehe. Feng dolži Kajšeka, da je zadržal plačo njegovim vojakom samo zato, da njega spravi v neprijetni položaj, Kajšek pa obratno dolži Fenga, da ima tajne stike z Rusijo. Feng odgovarja, da nima ničesar z Rusijo, kajti sovjetaka vlada je sovražnik Kitajske kakor vsega sveta. Zgradba sodnijakega poslopja v Milwaukeeju. Milvvaukee, Wis.—Svet strokovnih unij v tem mestu zahteva, da se v najkrajšem času prične z zgradbo sodnijskega poslopja, da se tako odpomore brezposelnosti in da delo lokalnim delavcem. Stroški zgradbe so preračunani na šest milijonov dolarjev. Podpora rajonskim stavkarjem. Philadelphia, Pa.—Unija no-gavičarjev v tem mestu Je poslala tisoč dolarjev v podporo rajonskim stavkarjem na jugu. Tiskarska unija je poslala enako vsoto In tudi druge organizacije so aktivne v odpomočnl akciji. _ PekarnIškI delavci groze a stavko. Santa Barbara, CaJ.—Lokalna organizacija pekarniških delavcev je dovolila delavcem pri Diehl Bakery Co., da lahko napovedo stavko, ako se bo družba upirala njih zahtevam. To je edina pekarna v tem mestu, ki j« fidklonila podpisati pogodbo s svojimi delavci. FARMARJI TRPE POSLEDICE RE PU6UKANIJF Polom na pšefclčnem trgu. Nasvet republikancev farmarjem, naj d (še zaloge pšenice, da ae tako dvigne cena na trgu, vsrok pplemu. Washington. D. C. — Hoover-jev poskus, da reši farmarje, ki pridelujejo pšenico, pred krizo z nasvetom direkcijam železnic, da znižajo tran*|>ortne stroške na žita, je sonet prinesel na po-zornico direktno odgovornost republikanske stranke za polom na trgu pšenice. Republikanska stranka je pred zadnjimi narodnimi volitvami obljubovala razne stvari farmarjem, spolaila j mi ni svojih obljub. Zgodilo se je celo nasprotno. Tajnik zveznega de« partmenta ta agrikulturo, Jar-din, je svetoval farmarjem, naj drže zalogo pšenice v svojih shrambah in jo ne pošljejo na trg, dokler se ne dvignejo cene. Jardinov nasvet, ki je vseboval tudi C^ljUbo, da bodo farmarji lahko diktirali ceno pšenici na trgu, je bil nesreča za farmarje. Računali niso z dejstvom, da bo4o morali pozneje konkurirati z Žitnimi produkti iz Argentine la Avstralije. Pšenica in druga Sita iz teh krajev sedaj poplavljajo ameriški trg in to je vsrok, da je cena pšenici padla na najnttjo točko v zadnjih petih letih. Tako je prišlo, da so farmarji, ki so |)oslušali nasvete in obljube republikanske stranke prpd volitvami, doživeli novo raaočaranje in bodo morali nositi dOsledice in stroške radi svoje/nerazsodnosti. StRalor Norris apelira za svobodo tiska Pravi, da trust elektrike namerava zasužnjiti vne ameriško čaaoplaje. ladestrljska komisija Is radarji Premogarji v ( oloradu apelirali na komisijo sa izenačenje mezde. Denver. Cofe. — koloradska industrialna komisija, kl je ob-dršavala svoje seje skozi tri mesece ob času premogarske stavke v državi in se ni mogla tedl-niti glede mezde, je končno is-dala odlok glede enega premogo-rova na seji, ki je trajala le par ur. Premogarji, u posle ni v Cent-ennial premogorovu, so petici-onirali komisijo za enako meido in delovne razmere, kot so uvedene v premogorovih Rocky Mountain Fuel Co., kjer so premogarji organizirani. To pomeni zvišanje mezde za 28c na dan. Peticija je bila odobrena ln potrjena po komisiji. Kljub temu odloku komisije, js dvomljivo, ako bodo premogarji kaj pridobili, ker se odlok komisije ne more forsirati na sodišču. Koffllsija se tudi bori na državnem vrhovnem sodišču proti odloku okrožnega sodišča, da se zadnje prisili, da poda odredbo za dršavo na podlagi saališanj komisije, ki so se vršila pred enim letom. OiIIm v konflikt« z voditelji Mehike V manifestu Izjavlja, da pred* sodniški kandidat je revolucionarne stranke ne predata vi Ja-jo revolucionarnih načel. Waahlngton. D. C. — Senator Norris lž Nebraske Je v torek v senatni zbornici zahteval, da kongres stopi na prste trust u e-lektrične sile, ki kupuje in podkupuje vse vplivne časopise v Združenih državah. Svoboda tiska Je vsinejša kot svoboda govora, je rekel Norris, In če poj-de tako naprej, bo prihodnja generacija popolnoma zasužnjena. Norris Je zahteval, da federalna trgovska komisija obnovi preiskavo glede kupovanja časopisja. Mežico Clty, 22 maja. — Biv-ši predsednik Calles, ki je pred par dnevi odložil vojno tajništvo, potem ko Je ns čelu zveznih čet etri vojaško revoRo, Je včeraj vrgel bombo / mehiške politične kroge. Objavil Je manifest, v katerem pravi, da se je revolucionarna atrajika, katero je on ustanovil, lsneverils svojim načelom ln postavlls kandidata za predsednika, ki Je v konfliktu s programom strsnke. Dalje pravi, da noben kandidat, kar jih J« v volilni kampanji, ne predstavlja principov revolucije. Nekaj ur prej, predno ju bil objavljen Calleaov manifest. Je prišla vest,' da je Aaron Haenz odstopil od kandidature. Ostal je samo Ortiz Rublo kot oflciel-ni kandidat revolucionarne stranke. Drugi kandidat je J ose Vaeeoneelos. Calles Jasno namiguje v svojem manifestu, da J« pripravljen na boj na politični fronti, ako revolucionarna stranka ne nominlra boljšega predsedniškega kandidata. STAVKE SE SIRIJI NA VSEH STRANEH V ameriških industrijah je na stavki nad dvajaet tisoč delavcev. New York. N. Y. — Upor In dustrijskih delavcev gte vzporedno z vstajanjem spomladnlh dni in "se očituje v številnih stavkah na vseh straneh Združenih držav, ki so bile naznanjene delavskemu departmentu. Nad dvajaet tisoč delavcev j« involviranih v stavkah, isporih in sporih v industrijskih podjetjih. Izravnava stavke v tovarni American LaFrance A Polnite Co. v Elmiri, N. Y., zaznamuje velik, uspeh sa tristo strojnikov in nad osemsto drugih delavcev. V Saltex tovarni v Bridgepor-tu, Conn., je nad dva tisoč de-Isvcev tudi Isvojevalo lep uspeh, ko so pridobili zvišanje mezde sa deset odatotkov in izboljšanje razmer v tovarnah. Nadalje so. bile isvojevane kratke stavke v tovarnah i>ohi-štva v Waynesboru In Staunto-nu, Va. Izdelovalci cigaretnih škatelj v Johnson C!tyju, Tenn., katere so v njih boju podpirali tudi rajonski delavci, so prodrli s svojo zahtevo, da Je bil njih tovariš, k I Je bil odpuščen rsdl sktivnosti v organizaciji, zopet sprejet nszaj na delo. Medtem so pŠ v teku stsvke rajonskih In tekstilnih delavcev južnih vljarsk In sosednjih mestih. v južnih državah ter .stavka Čevljarskih delavcev v Bostonu Akcija zdravnikov proti dr. Hrhmldtu. Chicago. — Illinois Malical Hociety Je ria svojem letnem zln>-ru v 1'eorlji |»otrdila izključitev dr, i/ouisa Kchmidta is člknške zdravniške organizacije radi kršenja zdravniške etike, ker o-glašuje svoje delo V zvezi s Public Health Institutom, Dr. Hchrnidt se zdaj pritoŠi na American Medical Socletjr. . Konferenca male entente. Belgnid, 22 maja. — Konferenca male entente, ki je trajala dva dni V Belgradu, je bila snočl zaključena. Uradno poročilo se glasi, da so se Jugoslavija, Če-hoslovakija in Romunija zedlnl-le v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem rodu. Arbitrarna pogodba je bila sprejeta in pod-pisana. Odnošaji s sosedi male entente so označeni kot "normalni. Justica ha Poljskem. Varšava. — Bivši član parlamenta Baczynski, ki Je igral važno vlogo v komunističnem gibanju med 1'oljaki, Je bil obsojen na osem let teške Ječe. Obsojen je bil na obtožbo, da je potoval po Kuaiji n ponareje-, toliko je namreč poskočila vrednim potnim listom in da je igral nost delnic Alumlnum kompani-veliko vlogo v komunističnih, je in Gulf Oll korporaclje, kl sta aktivnoetih v dombrow»kem in-(pod Melionovo kontrolo, dustrijalnem okraju. ——_ — Tsnseyjev škandal/ek Muasoliai prepovedal tekme le- New York Cltr. — Jame« J. potic. Tunney, znani rokobornl šampl Rim, 22. maja. — Muaaolini je Jon, Je obtožen v Coaaecti« utu, včeraj prepovedal vsako tekmo-1 da je prritmll zakonsko obljubo vanje med leskami po vsej I- neki KnUrifti K. Koga rt y, ločen-tali j i Njegova odredb* se glasi, kl, ki Je Imela s nJim zveze, katere člani no na stavki za viš- da izbiranje kraljic lepote msd prodno se je oženil z drugo To-jo mezdo. Hodnijska prepoved dekleti "postavlja moralni red v žiteljlca zahteva od nJega pel je začasna in zaslišanja se bodo veliko nevernoet In vabuja ču- milijona dolarjev "srčne?* ma-vršila prihodnji teden. | stvo napuha med ženskami." žila." Sovjotski kongres Hlkov pohvalil ameriške Inženirje, kl pomagajo razvijati Industrije.1 Moakva, 22. maja. — Peti vae-uuijski kongres sovjetov, kl zboru je v moskovski operi, Je včeraj slišal Aleksija Rlkova, predsednika aovjetske vlade, kl Je poročal med drugim, da Sovjetaka unija je edina dežela, ki se bojuje zs syetovnl mir. Predsednik Hoover, Arlstlde Briand In angleški kralj so se izrekli za splošen mir, I »sla Amerika Je medtem povečale svojo mornarico, Francija je povečala svojo ar« mado In Anglija Je rasbils sovjetski rssorožitveni načrt v Ženevi. Hlkov Je zelo pohvalil ameriške Inženirje in tehnike, ki so bili povabljeni v Rusijo, da pomagajo prf gradnji industrij, /lasti Je |K>hvalil ameriškega hI-droelektrlškega Inženirja Hugh Cooperja, kl vodi masivno delo ogromne elektrsrne rut DnJepru. Kekel je tudi, da upa, da se kmalu uvedejo dlplomatičnl stiki med Rusijo in Združenimi državami. Na kongresu Je približno 2000 delegatov Iz vseh republik Sovjetske unije. Mellomtvi milijoni rastejo. Plttaburgh, Pa. — Tukajšnji finančni krogi računsjo, da je premoženje multlmil(Jon*rja in zveznega zakladničarja Mellon* naraatlo za 300 milijonov dolarjev v zadnjih treh mesecih. Za Krojači ae bojujejo proti eodnij. sfcl Chicago.—Atonefieid korporaclje je dobila od zveznega sodišča injunkcijo proti Amalga-mated Clothing Workera uniji. Tiskarji dobili zvišanje mezde. Denver, Colo. — Iskalna organizacija tlpografične unije št. je dobila zvišanje mezde zs svoje člane, ne da bi se |MMlužlla stavke ali arbltracije. To Je bila prva mirna poravnava v zadnjih petdesetih letih. Tiskarji so dobili dolar poviška na teden. Sedaj bodo prejemali S50.60 sa 44 ur dela na teden za delo podnevu. Za delo ponoči Je mesda nekoliko višja. Pogodba je stopila takoj v veljavo In Im efektivna za prihodnja tri leta. Zakonske ločitve ae miMiSe. Chicago — Thomaa O. Wal-lare, okrajni sodni klerk, |»oroča, da je bilo v prvih štirih mepe-cih tega leta vloženih 5300 tožb za ločitev zakona v Chicagu. I-atočaaao je bilo Izdanih II 420 poročnih licenc. Pri sklepanju o porodni nagradi so imelo sestre delegatinje prvo ln glavno besedo. • a e Prva delegatinja je bila proti porodni nagradi is razlogov, ker Je že itak preveč otrok. • a a Druga delegatinja želi, da se za dvojčke izplača dvojna nagrada in če ima članica trojčke, dobi tri nagrade Itd. (Ta je pa le-pa l Pomislite, če bi katera imela aedmorčke!) v a a a Tretja delegatinja pa želi po. jaanila, češ: "Kaj bomo pa me dobile, ki ne bomo imele nič o-trok?" see Zdi se, da ženski blok ni nič kaj soliden. Zelo slabo Je organiziran, zato |mi Je večkrat pod petami ,,, —Y. a a a Mila pesem "Ure" Je zazibala v sladko spanje nekega debelega delegata. Cikaška društva pa res dobro skrbe sa nas uboge ga-rače, kl smo oropani spanja.— Reporter, ki je tudi skoro zaspal. • a a V Zenske »o ustanovile svoj blok. Načeluje mu "Sive," .sivolasi gl, odbornik—Nesivec. • a a Turški blokovci se pa rasume-jo med seboj. • e e Prvi Turk (po glasovanju ta pleše odbore "XVU")i Zdaj so pa pokazali, da so naša pravila tudi dobrs. Drugi Turk: Rosa, kl me "haj-ra," me mora plačati, čeprav Is-vršim slsbo delo ln Če me "faj-rs." — Sllšsl mimogrede delegat brez bloka. . a e e Pri debati za nagrado rojstva našega naraščaja, Je bilo veselo razpoloženje. Član zbornice, kl se jm> mnenju predsednika razume na te stvari, Je argumentiral, da se mora nagrada sa dvojčke podvojiti, ni pa povedal, kdaj se naj podvoji , , , a a a Izgubil se Je nsjdltelj izgubljenega. Kdor ga alučajno najde, naj ga "prinese" konvenčne-mu tajniku pred zaključkom konvencije, — Ljubitelj "važnih zadev." • ♦ a Reporter št. 15 javlja, da med debato o bolniški podpori nI k sreči nihče obolel. Velika Družina je bila zdrava kot se spodobi. J • a a Protest: blok, kl ima vsrok, da se Jezi, protestira proti censuri "Konvenčni«." Poslali smo cel kup krepkih in samo ena Je zagledala l>eli dan. Kje Je naša svoImsU? (Odgovor urednika "Konven-čnic": Stara pravila ao še vedno v veljavi. Zadušite Jih! Sežglte jlli na grmadi!) • a a f S«* pred no se Je situacija akr I-stallzirala, so pri dnevniku v metro|Mili v silni naglici, kl je malokdaj dobra, konstatlrali, da se Je iz poturčenega bloka Isci-mil resabae progresiven blok, kl ol*ta (»ostati na obzorje novo zarjo svobode sa članstvo Jednote... "Vr««r»ena Kranjcem tiodo se zjasnila In lepše zvezde kot sedaj aljaie . . Dogme, bodo sijale! a e e Konvenčni odbori ao s delom že skoro gotovi, ekstra odbori Mimo|M>atavlJenlh pa kar naprej sborujejo, neoflelelna zborovanja tako silno ljubijo. To pa vse le iz bratske IJubesnl. Bogovi naj Jim atotero poplačajo njih "nepristranski" trud.' ui!ii.p{ 1119 lipiJiPl'^ • <<«"VfO»fc« JEPKOTE PR08VBTA ZAPISNIK L REDNE KNVEMUE UU / ^ • • ,:r t Canr otImot po dogovoru. BokopM so 00 vračaja. Vorodnioo: tMinjono drl.v« je s tem dnevom potekU naročnina. Ponovite jo pravodamio, ia ee vam v»e uatovi liat. ----- PROTISLOVJA V KAPITALISTIČNI ČLOVEŠKI DRUŽBI. Društvena poroto je obtoženo stranko oprostila. Izpoved prič pove ja.no, da gre tudi sa kontrabantno ali nelegalno blago, ki je bilo kot tako Drodaieno po ameriftkih sodiščih in k«r je last- M- Predvsem pa ne (Nadaljavan)« s 1. strani.) . nk r a t tri strani angleškega na teden ln pet pa slovanskih. Skupen list bo naš* vez, a postati mora fte bolj proreHiven in v njem moramo dobiti fte več ftole. Glede oglašanja, da b» bilo bolji ob* *ežno v angleškem listu, ni tako kot pravi zagovornik drugega predloga. Ljudje oglašajo tam, kjer je ftlrfa cirkulacija, pa no če je list angleški." vr. Brat Lotrieh govori dalje o ■loventfJnj. Njega ni tati slovensko in veliko naše mladine je take »zabiti, da bi bili dvojni stroški. Bodoča štiri )«<***<> pokazala potrebo in tedaj bomo pa lahko zopet spremenili. (Podvo-rani je med njegovim govorom večkrat slišati večinako odoDra- aMj Podobno govorom navedenih bratov govori Ae več delegat«*. Sprva se jih je oglasilo do trideset za besedo, a ker mislijo, da so že člani mladih drufttev povedali, jih veliko umakne beeedo ali pa samo povedo, a katerim se strinjajo. Nakratko govorebratje in sestre od št. 87, 102, 142, 188, 14 (Bfei^), 9«,170,6»(2a-vertnlk), 118 (Plesbe), 898, 804, 278, 158. Medtem so podani drugi nasveti. Delegat Zaje od ftt. 1« predlaga v imenu svojejpa drufttva, da Mladinski list preneha izhajati. Enako meni brat Tekautz od ftt. 666, ki za svoje drufttvo zagovarja angleški tednik, katerega je boljše začeti izdajati prej kot kaaneje, pravi. Brat Cvetkovič od št. 66 predlaga dodatek k drugemu načrtu, za ka- dilk tega blaga, to je društ I« Ivan Sa Molok: OPAZOVAN JA ____oprostilo obtofteno stranko vsake krivdeTn ker je kontrabaiitno blago nelegalno, pa bodi lastnina posameznega člana ali skupine članov, samosebi kaznjiVo po zakonih Združenih drtav, ne »pada te vrste obtožba pred jednotine InšUnce. Obtožnica je zaraditega zmota. Predlog, da se poročilo sprejme, je »prejet soflaano Brat Turk od št. 86 ugpvnrja, ker je sam prizadet, toda ne dobi besede. Brat Zavertnik čtta drugo poročilo: | Zadeva društva štev. 218 dfuštv« štev. Zadeva jO sporna in stara še Izza časa, ko je bil brat Martin Železni kar predsednik gl. porotnega odbora. Stvar Je bila tudi pred glavnim odborom. Gre se, kdo bo plačal pogrebne troške zn pokojnim bratom Krist Radonichem. Dniga točka sedemindvajsetega člena pravil S.N.PJ. res do-Joča, da mora vsako društvo samo skrbeti in samo trpeti drti*tvene stroške za pogmb svojega člana. Ali prva točka ravnotega člena pravi, da jednota plača za vsakim umrlim članom pogrebne stroftke iz poemrtnipe od najmanjftega zneska pet dolarjav*iMp najvišjega $260. V nobenem slučaju pa ne plača več kot znaša posmrtnina. Obe to&i sta jasni in razumljivi. Druga točka tega člena določa, da mora vsako drufttvo skrbeti za pogreb svojih članov. Dalje trpeti društvene stroške. Med društvene atnoške pa ne spadajo omiftljenje dragega pogreba, dragocene rakve, najemanje Lepo le To, kar vi ni zgodilo i niti »Sa je Brezposelnemu delavcu, ki išče in se trudi, da dobi delo, pa ga ne dobi, ker podjetniki ne potrebujejo delavcev, pravijo postopač, vagabund, tramp, bum, hobo itd. V južnih državah imajo pbiicaji v malih mestih posebno nalogo, da love brezposelne delavce, ki pridejo iskat delo v južne države, da jih nato sodniki do šest mesecev obsodijo na prisilno delo irfse ti delavci izrabljajo kot cenena delavna moč pri gradnji cest. Brezposeln delavec se smatra torej za hudodelca, dasiravno ni po svoji volji postal brez dela in tudi po svoji volji ne more dobiti dela, ne pa bogatin, dasiravno ne mara delati. Bogatin lahko najame ljudi, da delajo zanj, da on vživa sadove teh ljudi, ki delajo zanj, v podobi profita v kakšnem letovišču. Dobe se bogatini, ki niso v svojem življenju izvršili nobenega ročnega sli duševnega dela v korist človeške družbe, a kljub temu niso aretirani kot postopači. Takemu bogatinu se še celo klanjajo in ga spoštujejo. Bogatinkam pravijo, da so "visoke dame/; ki se gibljejo v "prominentnih krogih," dasi te dame še niso storile drugega za človeško družbo, kot da uživajo vse življenske udobnosti, ki jih zanje ustvarjajo drugi ljudje. V državi Floridi love tudi brezposelne delavce zato, ker nimajo dela, ampak do danes še nismo čitali, da so v Mfhmiju in drugih floridskih letoviščih polomili brezposelne bogatine in jih poslali graditi cesten Policajem, še-rifskim pooblaščencem in šerifom v Floridi še v sanjah ne pride na misel, da bi polovili brezpoaelne bogatine, jih gnali pred sodnike, da jih obsodijo na težko delo zaradi tega, ker so brez dela.^ Ako gladen in brezposeln delavec ukrade hleb kruha, da si otefti glad, in če ga primejo in ženejo pred sodišče je obsojen zaradi tatvine. 0 človeku, ki je druge ljud ociganil pri žitni ali kateri drugi kupčiji za milijon dolar jev ali pa več, pa pravijo, da je pameten. 0 delavcih, ki delajo z lopato, grade odvodne kanale, grebenice, tovarne za uničenje odpadkov, odvažajo odpadke itd., govore, da so nizki ljudje, ker opravljajo "nizko delo." V resnici pa ti delavci opravljajo najvažnejše sanitarno delo, kajti če bi teh delavcev ne bilo, bi v velikih mestih razsajale kužne bolezni in desetkale mestne prebivalce. v V Ce se bogatin vozi v avyu, ki je stal pet tisoč dolarjev ali pa še več in prezirljivo gleda na delavce, ki hodijo na delo ali se pa od dela vračajo domov, tedaj govore o takem bogatinu kot o velikem in n*ogočnem gospodu, kateremu morajo biti delavci fte hvaležni, ako jih milostno pogleda. Na tisoče in tisoče vreč kave leži nagromadenih po brazilskih skladiščih in v skladiščih drugih narodov. Vzllc temu pa primanjkuje kava na trgu in se prodaja po oderuških cenah. Tako, kot je s kavo, je tudi z drugimi živili, ki so veliko bolj važna za ljudsko prehranitev kot pa kava. Kapitalistični listi pa trdijo, da imamo draginjo, ker ta in ta živila primanjkujejo na trgu. Zakaj se živila, ki leže v skladiščih, ne pošljejo na trg? Zakaj se šivila dostikrat uničijo, tidpeljejo na smetišče in polijejo s pe-trolejem, da |>ostanejo neužitna? Zakaj se živila večkrat isljieljejo na morje in pogragnejo, kot se je zgodilo okoli leta 1913 z brazilsko kavo in st* najbrž še vrši na prikrit način, če živimo v dobro urejeni človeški družbi? Nn eni strani vidimo, omeni goaptKlarsko enakopravnost za vse. In lo v človeški družbi, ki prijmzna gospodarsko enakoprav-nost za vse, se lahko odpravijo kričeča protislovja, ki jih opazujemo in vidimo v človeški družbi, ki je zgrajena na kapitalizmu. terena govori, in sicer da se v tem liatu za mladino tUkajo vsi I ^ ^ privatne pjgrebe itd. Te stroške nosijo oni in so zanj« važni zaključki pri jednoti. Seatra Vucellch se strinja z Lotr- Ljj kI M jih napravili. Ce kdo misli, da preprosto chem, a pri omenjanju slovenskega in hrvatakega gradiva rakev w Gostuje za pokojnega brata ali sestro in naroči drago- ra na večjo skrtnost in večje prijateljstvo s hrvaškimi člani. Ko cenQ rAkev ki mogoče Več stane, kot najvišja svoto, ki je določana sprejmemo Hrvata aH Srba v jednoto, nam je vsikdar dober, ven-1 ^^ ^ je Mkuj logičn$gtLf ^ aoti tudi stroške, ako jih dar I>a imamo čustva proti njemu, ki bi se pri bratski | ni pravočasno zahteval i« poemrtnine, preden je bila poamrtnii na CTmela gojiti." V dvorani je čuti odobravanje, a razdeljena med postavne dediče, govornici odgovori, da tu ni čustva radi različnosti v narodnosti, Pokojni brat Krist Radonich je bil v premogovniku uatretfan. temveč pride slučajno radi blokov, kateri so tu prvo vpraftanje. NiWfi ^ ve> M ^ iwM 8Wn0mor ali ga je pa kdo drugi ustrelil gestra Candon zelo odobrava Lotriehev govor in se mu zahvaljuje Na4H ^ mrtvega v premogovniku. za izraženo narodno zavest. » . Društvo fttev. 480 v Gebbu je naročilo pokojnemu bratu ra-ZakljuČne govore k predlogom imata brata Lotrieh m R. />a- K M ^ da so ga prepeljali v Denver, Colo. Taka rakev je vertnik. Prvi pravi, da mora mladina po istih potih, kot so. ftli predraga M prepeljavanje mrllčev in na trgu ao velike cenejše. Dtarl člani, ki so začeli s skromnim mesečnikom in ga Teh gtroškov ni Rovzročilo drufttvo štev. 218, ki je pokopalo vpliven dnevnik; drugi pa naglaša, naj bi gledali samo na »kojnega brata, ampak društvo v Gebbu fttev. 430. Konv*nčni in se ne pustili zavajati od sentimentalnih želja. V jednoti ni je ^ ^^ argumen tiran ju in vpoštevajoč vse okoliščine, samo 2600 mladih, temveč jih je tisoče, ki nimajo svojih druitev w ^fo za^Vo, prišel do zaključka, da je popolnoma lo- ter so pri starih društvih. __^ - . * gično, da oni pUča stroške »a rakev, ki jo ie naročil. Prvo pride na vrsto glasovanje o predlogu ^delegata Zajca od VgI ^ M da se tu4i to poročilo sprejme, ftt. 16. Velika večina glasuje za nadaljno izt^janje Mladtnskegrari ^ ^ Zav<;rtnik meni, bi odbor ne prinašal vsake zadeve lista. Delegat od ftt. 56 ponovno predlaga vključenje dodatka ki u njUHn ^ Podboj i^i ftVoje prepričanje, da pritožbe predloga za ptibllclranje vaeh važnih zaključkov v angleščini. Za najvrf tevir»jo Iz osebnosti ln očita Chicagu, da članstvu da v prvi predlog je oddanih 168, za drugega pa U glasov. Sprejeti ^ QJ|il>u Predsednik pojasni, da bi odbor za načrt, ki gre v pravila, »e glasi: proftnje in pritožbe rasmotrival samo o najvažnejših zadevah, "Redni publikaciji sta dnevnik 'Prosveta in Mladinski »fMdrugo pa konvencija poveri upravnemu odboru. Tozadevni Prosveta' izhaja vsak dan, razen nedelj in praznikov, WL Uat predk)g ^ta Podboja je sočasno sprejet pa enkrat v mesecu. Izredne publikacije sme izdati glavni odbor, geetra Zakovšek pojasni glede pobiranja prispevkov sa osvo-kadar je to potrebno in če tako zaključi z navadno večino. I boditev Mooneyja in BiHingsa. Seatre jih bodo pobirale v proga tna Številka 'Prosvete' mora imeti najmanj 8 strani, izmed aa-1 gtem {j|gu terih je pet slovenskih in tri angleftke. Po možnoatl priobčujel Konvenčni tajnik naznani potrebno glede slikanja delegacije, tudi poročila in dopise v hrvatskem jeziku. Eno uradno ftteviiKo v0|nj€ z i«bug|.» in večernega banketa ter praznovanja obletnice v mesecu sme upravni odbor Izdati na več kot 8 straneh, v kateri naj se priobči razne uradne izkaze in poročila." . j Glede vračila voznih stroškov brat Kotar vpraša, ali naj bodo Delegat od ftt. 122 predlaga, naj Mladinski list postane tednik, delegati upravičeni tudi do vračila stroškov s taksijem, katerega log nI upoštevan. so morali mnogi najeti radi nepoznanja kraja. B Tako odpadeta dosedanji točki 1. in 2. XII. člena in se nado- varja> da ge taki rtrošk 1 radi nepoznanja kraja. Brat Zaje ugo-1 kot s poulično železnico, taksijem itd. Predlog ni upoštevan. Tako odpadeta d< mestita s sprejetimi zaključki. | ne plačajo. T^S Brat Zupančič predUga dodatek k tretji točki radi odprave geja je zaključena ob dvanajstih, oglasov za patentna zdravila. Pojasnita mu »ato Zajcin dr. Xndrew zapisnikar. Vincent CainMr,kenv. predsednik Kern. Stvar se prepusti razsodnosti uprave. Tretja točka se joMh a. Slskovldi, ktmvenčnitsinik, sprejme kot čitana. 1 ............ 1,1 " 1 O K 4. točki vprašuje brat Turk, kaj naj pomenita besedi "dru-fttvene stvari." Ko brat Zaje pojasni, brat Turk predlaga dod tek radi jasnosti. Govori precej obsežno zlaati gjpde protestov ki so jih v preteklosti poftiljala društva, pa niso " " ' to niso društvene stvari? Brat Turk pravi GLASOV! IZ NAS ao bili priobčeni. Ali [: "Smatram, da sel Mihrauškt Dom. Mlhrankee, Wis. — Družba mora priobčiti vaaka resolucija, ki se društva tiče in jš stvarna [siovenaki dom, inc., v Milwau-ter dostojno spisana. Drufttvo pa je zanjo odgovorno." kee doživlja 6edalje večje nspe- Ker nI detoate, so stavljena samo vpraftanja in slede pojas- he v začrtani trimesečni kam-njevanja. Govorijo delegatje od ftt. 268, 121 (Junko), 618 (Sti- panji. Od začetka kampanje, to mac), 80, 818, 204/6, 86. Delegat od »t. 427 pove, koliko naroč- je, 1. aprila]do danes soJe nikov so izgubili samo radi pristranskega pisanja Prosvete. Brat Slovenci podpisali preko »6,000 Zaje odgovarja na Turkov predlog, da je teško odločiti, kdo da delnic, ^mmmo PodpUsU. kaj v llat. "Urednik je sadnjl, ki odloča, kaj je zakonito, in točka ampek tudiplačali prekOJ18,000. kot je predložena, tudi ničesar ne določa, kaj ne sme v lUt. Doati- Samo v zadnjih dveh tednih je krat je stokrat bolje dati kako stvar vtst kot pa zabraniti. Mani bUo plačanega na delnice preko samemu so že črtali atvari iz zapisnika, pa sem se vendar moral fz.&oo. zadovoljiti. Delegat od ftt. 86 odgovarja bratu Zajcu, češ, da Slovenci obojega spola pridno članatvo plača urednika in da se mora urednik oairati na želje podpisujejo nove delnioe. To pa članatva. Brat Turk govori k svojemu predlogu. MlalJ, da je ta tudi podžiga prodajalce delnic, točka ena najvažnejftih in da se mora priobčiti, da članotvo vidi. *^ podvojeno silo hodijo od Dosedaj se Je radi pristranosti si Mala samo ena stran in drugi hifte do hlfte, «mo s eno mislijo, niso Imeli prilike se zagovarjati. Slišal je o ih nogi h resolucijah, ki je Over the Top predpisa-kl so bile čisto dostojne, pa niso bile priobčene. Uverjen je, daf^J^te. Ima članstvo pravico odločati in ne urednik, ki se mora ravnati po *«kor pri maralkatert »tvart želji članstva. Članatvo hoče. da se slUljo vse strani. Brat Turk *>ovek: v žhrtjenjta dožt^jaj» prečlta svoj dodatek, ki se glasi: "Urednik mora priobčiU *m proteate in resolucije tikajoče se jednote. Društvo je odgovorno za vsebino istih." Za sprejem dodatka sta oddana 102 glasoim, »J*** proti pa 26. Točk. je z dodatkom sprejeta s 109 proti 8 bi To je življenje, to je veselje, ko se naši narodni delavci s ta ko vnemo kosajo med seboj, kdo da bo pridobil več delničarjev in delnic. In fte ga bo, ker do sedaj fte niti en Četrt naftega ljudstva ni bilo obiskanih. Prihodnjič priobčimo zopet imena novih delničarjev, katerih že sedaj zopet leži dolga vrsto na papirju, ih ae jim vsaki dan pridružujejo sveži in novi. Tako je prav! Le tako naprej do cilja in zmage naše sa vednosti. Kampanjski odbor. nes povem, se hicagu niti v I tem svetu. Zgodilo se je ua neltem drugem svetu, ki je daleč od naftega — vendar pa tako blizu, da ga lahko vidimo. je bik). slavnostna pojedina, tje so jedli in pili in govorili, or je tamkaj toliko kot jed ip pijača. Ako bitja ne poslu-ftajo govorov, niso sita, čim pa Slišiš govornike, si pošteno sit. In zgodilo se je, <|a je bilo pri omenjeni slavnostni pojedini bitje, ki je reprezentiralo župana. Bitje je bilo zelo dobre volje. Jedlo ni dosti, toliko bolj pa je pik) rujno vince. Pojasniti moram, da je na tistem drugem svetu čuden zakon, kakšnega ne poznamo na zemlji, najmanj pa v Ameriki. Tam je namreč dekretlrano, da zvrftift zločin, če pijeft rujno vince. Tcda bitja na dotičnem planetu so nekoliko podobna f)am Zemljanom: čim bolj jim braniš v z ljnlk, tem bolj silijo vanj. Tako je tudi z vincem; čim bolj je prepovedano, tem slajfte je. Zato pa ni nič čudnega, da bitja, ki tamkaj repre-zentirajo župana, governerja, prezidenta ali ftkofa, dajejo naj-lepfto korajto drugim zločincem te vrste. Tako je bilo tudi pri tisti pojedini. Lepo je bilo. Ko je bitje izpilo deveti kozarec vinca, je bilo pozvano, naj pove slavnim gostom, kar bi župan povedal, če bi bil tam. In bitje je vstalo in govorilo: "Po vsej deželi se govori, da je v našem velikem mestu dosti roparjev In morilcev. To je sa-kramenska laž. Evo vam dokaza: pred vami stojim živ in zdrav, torej fte nisem bil umorjen; v vsem mojem življenju niaem bil še nikdar oropan na cesti, torej — kje so morilci, kje so roparji? Povem vam, fantje in dekleta vsa bitja, stara ali mlada, so pri meni fantje in dekleta — da v našem mestu je najlepši red in največja svoboda. Mi spoštujemo vse zakone, razen enega (govornik dvigne ča-fto in jo izprazni do dna). Za to postavo se ne bri|T*mo, ker hočemo biti svobodni in prav imšte tudi vL da se ne brigate, ker a tem pokazujete, da tudi vi ljubite svobodo nad vse drugo. Živela svoboda- Živel župan! Živel spomin na Washingtona! Živeli tudi vi, ki ste povabili župana pa ate dobili mene!" Tako je bilo. Ko je bitje županovega zastopnika izpilo o-semnajsti kozarec se je na tihem splazilo iz dvorane in ni nikomur povedalo, da gre domov. Kadar nas 'vzame bridka smrt, in če je res, da pojdemo vsi v nebesa, upam, da so nebesa na dotičnem planetu . . . vont. Brat Jože Zavertnik govori v imenu odbora _ ------------- iMI . .. nmlšmi . tožbe. Kot je predpisana forma za reševanje prltošb, bi trajalo f^Jf, ™ nri te davno kupili delnioe, ako bi prošnje In pri-^ ,e Wo ^ ^ ^ Tak<> torej! To naj bo znak, da je ftest mesecev, predno bi vae rešili, pravi. Da pokale, kako veliko £ £ deta bi tak način reševanja pritožb povzročil, člto sledeči rešeni | To ™Zm* xmdevl: a ^ / ■ bajke. Dovolj zanimanja, vne- Zadeva drnštva 86, Mr Medved vetana John Tttffc. oba «*«a I povsod, samo deUtl je treba ia dmitva Mev. H6. zopet delati, In to predvsem ti- Brat Medved obtožuje brata John Turka, da je kršil sledeše Utira, katerim je poverjeno vod-točke: Člen XXI. točko pet. člen XXI. toško SO, člen XVIII, točko|gtvo te naie akupne stvari. I I ■ hp J B . ■ m. Mnogi tudi ie vprašujejo: Sklicuje se na društveno sejo v mesecu aprilu. Prilivu ni «Kdaj se bo pričelo graditi, Is pr(loSen utplanik te seje. Dalje ga obtolnje kršenja sledečih kdaj s* bo vitli sestanek delni-nov ln točk pravil 8.N.PJ.: XXI. člena 8. točke. XIX. člena Mferjev v ta namen T' Mrekto-točke, XVIII. člena 8. točke. XXI. člena 1 točke. XXI. člena 2. rij bi to rad IzvfMl prej ko mo-točke. In dvajsetega člena druge točke, osemnajstega člena fteai ^ejgoče. že se v rito resne razpre* točke, eden ki dvajsetega člena ena jate točke, Aeetnajotega (Mena I ve o tem. V delu so tudi fte na* osme točke in eden In dvajsetega člena dvajaet* loške. Sklicuje h rti, ki bodo predlošeni detni-se kot dokaa na zapisnik drufttvene seje v mesecu avgustu. Za- čarski seji, ki se bo najbrft vr-planik te seje al priložen priliva kot dokaa. is ss konvsnftal ari-Uda takoj pn saključku tekoče bor za pritoAbe. prislve ni preSnje prepriča, da je afetotena stranka kampanje, res kffAila te točke. £ PnftvOi pa je cilj Po daljftem argumentiranju je konvsašai odbor aa priioftbe. leije sedaj, da pridobi kar natf prlalve in proftnje prišel do zaključka, da aa ta geiaiv vtis s jed-1 več mogoče delničarjev In del notinega sodnijskega koledarja. |afts, da bo naš Dom tem veijl la Vsroki: Priaivn manjkajo dokazi teftne stranki, lo je aapia-Lkraanejftl. Ce ae bo toka nt k i sej. ali prepisi sapisnikov, la katerih M se kan venčni odbor Ijevalo kal gm aedaj, as sa prlledbe, prislve In prošnje prepričal, da Je Man stranka i naftega k rea to zagreftila, kar jI obtoAnica očita. I bo treba nUU 1 jI n i rvi aopin. Gardlner, Mont. — Zaeno z obnovitvijo naročnine na Pro-sveto, želim napiaatl par vrstic v naš priljubljeni list. Pred vsem naj ooftanim, da je to MO ^^ ^ ukrcal na parnik "Beren- ne »a Pcrnškovo piamo. New York, N. Y. — Pred mojim odhodom iz New Yorka je bilo vreme alabo, deževalo je in spet deževalo, potem pa je nastala vročina. Dne 16. maja moj prvi dopis, in nič bi se čudila, ako se bo znaAel v košu, posebno ie sato, ker sem bolj navStana motlki kot peresu. Zima je bila v teh krajih letos huda in dolga, količno pa je sadnje dni vendarle prl6elo zeleneti. Dostavim naj, da v tej okollel postane vsako poletje pseeej živahno, ker »koal to kraj potuje veliko turistov f bHine narodne parke. Med tovtsli na- 1 .*«. 4,. ji____»».-_ ■'« Mumo tudi na veimo nsann ro-jakov, M f i pridejo ogledat div-ni (ne divji) Za^. Proslave M letake ANPJ Ammhmt. —— V proslavo 16 letnlee fliovenske narodne podporne jednota prire filmov, da tako htpodkopljajo t" melje, na katerih skml ainer' Ška svdboda In demokracija rETSTK, 28. MAJA. { Vesti iz Jugoslavije STROGE ODREDBE ZA . I. MAJ. . (Irvirno.) - Ljubljana, 29. aprila 1929. poročali smo že, kakšno obvestilo je dala policija glede proslave 1. maja. Vse je prepovedano, karkoli se nanaša na 1. maj, zakaj policija smatra praznovanje 1. maja za politično akcijo, ker pa so vse stranke razpušče-ne, je jasno, da tudi praznovanje 1. maja nikakor ni dovoljeno ... itd. In časopisi za to priliko ne smejo pisati ne o razorožitvi ne o demokraciji, dovoljeno ps je pisati (po Prešernu) "kak' prideluje se krompir najbolj i, kak' var*je se krompir najbolj i" in kako se uničujejo ušivim glavam gnide. Časopisi ne smejo iziti rdeče tiskani niti se ne sme u potrebi ti rdečega papirja. Par let sem praznujejo 1. maj tudi krščanski socialisti. Tako imajo v Ljubljani vsako leto prvega maju mašo v rožniški cerkvi za krščanske delavce In delavke, predvsem tobačne tovarne. To mnšo bere duhovnik za prvi maj, torej je ta maša — politična in bi jo bilo treba prepovedati. Ali je policija podvze-la kake stične korake tudi napram tej 1. majniški ustanovi, nam ni znano. V Zagrebu pa je izdala policija stroge odredbe. Policijski ravnatelj je izdal zapoved in razglasil, da prvomajska proslava ni namo manifestacija delavstva, temveč da je tudi politična manifestacija. Ker pa ao vse politične stranke v državi razpuščene in prepovedane ter je njihovo delovanje ustavljeno, so seveda prepovedane tudi vse politične manifestacije ter je zato prepovedana tudi proslava 1. maja. Pod tem je razumeti, da so prepovedani vai sprevodi, obhodi, manifeatacije, zborovanja, zabave in koncerti, ki bi se imeli vršiti v proslavo 1. maja. Prav tako je prepovedano razširjanje letakov in sploh običajnega prvomajskega tiska. Meščanstvo se opozarja, ftaj se ne zbira okoli oseb, ki se ne bi hotele pokoriti tej odredbi, in ki nameravajo kršiti javni mir in red, ker bi se moglo dogoditi, da bi v slučaju uradovanja policijskih organov mogli biti prizadeti tudi nedolžni pasanti. Policijsko ravnateljstvo bo z vsemi sredstvi najenergjčneje zadušilo vsako prizadevanje, da bi se kršila javni red in mir in se ne bo niti izognilo uporabi orožja vseh vrst, ako bi ostala sredstvs bila brez uspeha. Proti morebitnim kršiteljem se bo postopalo po tej naredbi ter po zakonu o zaščiti države. Krivci bodo poleg kazni izgnani tudi v druge kraje države, odkoder se ne bodo smeli vrniti domov brez dovoljenja. Tako torej zagrebška policija za 1. maj. Aprilsko-majsko število mesečnika "Svobode' je oblast zaplenila, ker so sestavki, pesmi in slike v tej reviji kaznjive po zakonu o zaščiti države, ker delajo na to, da se politični in socialni red v državi spremeni. Vsebina reviji pa nI v resnici prav nič "nevarna" ter so vsi »ostavki in pesmi umetnine in jih kot take ne gre kar za meta-vati kot politično nevarne za obstoj države. Slike same pa so od Daumierja, znanega franco-Kkcga satlrika-slikarja, ki je bila v prejšnjem stoletju ena največjih slikarskih osebnosti, dalje so slike nemške umetnice Kathe Kollwitzevš, ki razstavlja pravkar svoje slike v Pragi, kjer vai listi najpovolnejše ocenjujejo vsa njena dela. V teh slikah ni ničeaar, kar bi moglo biti pri nas po zakonu kaznjivo. Mogoč*., da ni ugajala etika — fotografija jeseniških Svoboda-fev.telovadcev, ki so bili januarja zaprti, a kot nedolžni izpu- ščeni. Pod sliko namreč stoji napis: v "Svobodaši z Jesenic in Gorij pri Bledu, ki so bili januarja po nedolžnem v zaporu." Mogoče je baš ta napis povzročil, da so slike "nevarne." Po nedolžnem zaprti . . . Sicer pa, če povemo, da so v Velenju in Šoštanju prepovedali vprizoritev Cankarjeve drame "Hlapci" in Cerkvenikovo dramo "Očiščenje." in da ao v Ljubljani prepovedali uprizoritev Tol-lerjeve drame, zgodovinske drame "Rušilci strojev", ki jo je hotel vprizoriti "Delavski oder" v narodnem gledališču 11. maja —pejtem nam bo vse to postopanje lahko razumljivo. Novi zakon o samoupravnih cestah predvideva zopet kuluk. Vsi državljani med 18. in 55. letom so dolžni kulučiti, to se pravi,' sodelovati pri vzdrževanju cest, tako oblastnih kakor občinskih. Ako odklanjajo delo, morajo to nadoknaditi z denarno vrednostjo dnevnice. Za en dan dela 25 dinarjev. 1 Vsakdo torej, Htdor ne mara 1' ročnim delom popravljati ceste in jih vzdrževat!, mora plačati odkupnino, za vsak dan dela 25 dinarjev. Najmanjša enota" je en dan kuluka za vse osebe, fki plačujejo do 200 dinarjev. Najmanjša enota je en dan kuluka za vse osebe, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davka. — 400 dinarjev neposrednega davka tvori 2 dni, 800 Din neposrednega davka 3 dni itd. Težki avtobusi so obremenjeni s 6 delovnimi dnevi. —i Od kuluka so o-proščeni državni uradniki in vsi oni, ki nimajo drugih dohodkov kakor svojih plač. Lastniki težkih vozil so dolžni pogoditi se t nadrejeno oblastjo glede doprinosa za vzdrževanje cest. Pravda delavskih zaupnikov , s tovarnarjem, v Ljubljana, 2$. aprila "l929. 'So tovarnarji, ki si nikakor ne marajo vteps$iuka. Tudi ta je izjavil, da je od Vidakovlča prejel članarino nekaterih članov za stranko. Na vprašanje, kako da je pobiral Članarino za stranko, ki vendar po zakonu ne obstoji več, je fttambuk najprej močsl, potem pa odgovoril, da je mestni odbor stranke še več ljudem dolžan precejšnje sume, zato da so pobirali članarino. Po tem zaslišanju Je policija vee tri predala eodišču, kl jih je obtožilo po zakonu o zaščiti države ter jih zadržalo v zaporih. Bratovščina varuje laterese starih delavcev. Cincinnatl, O. — Bratovščina Železniških uslužbencev Je zavarovala svoje starejše člane pred odstavitvijo Iz službe s posebno klavzulo v pogodbi, v kateri pravi, da kadar se prikaže potrebe za znižanje delavcev v obratu žeUrznice, morajo biti starejši delavci zadnji, katere a# odslovi. ausovftzNAsasiN Trunk jp — napreden! F a r r e 11, Pa.jp- Gospodine Trunk mčnda ničesar drugega več ne čita kot napredne liste. Posebno mu gre v slast list Prosveta. Zameriti [ mu tega pač ne moremo, ker Človek, ki še. ni rekel adijo,avoji pameti, bo tudi z veseljem čital napredne liste. Kajti na* gospodine Trunk ne da-počaittga groša za Jeričeve "cajtenge", nadalje Majka Cegareta klohasanje in Pirčeve otrobe. Take stvari naš brihtni gospodek iz Colorada ne bo prežvekoval. Na nekaj bi pa vendarle rad opomnil tega plitkega gospoda, in to jer Ker z veseljem čita Prosveto, naj bi bil tudi rraroč-nlk nanjo. Nikakor ni lepo ne gentlemansko, da lepo čaka, kdaj mu bo njegov Štifletenpu-car prinesel Prosveto na posojilo. Ce bi naprimer brihtni gospodek Iz Colorada malo pogledal kakšne neumnosti blebečejo njegovi dobri prijatelji pri klerikalnih "cajtengah" o evoluciji znanosti in veri, bi jih moral prav pošteno prijeti za učesa. Urednik vprav tistega lista, za katerega Trunk petkrat na teden namaže po dve koloni Pisanega polje, idela takšne klobase in strel js šcozle vsaki dan, da jejoj! Dajte no, gospodine, "vzemite jih malo v roke," če ne vam bodo še štren? zmešali, ter vas še celo kof Izdajalca na gavge poslali. Saj veste, da nehvalež-nost je plačilo tega sveta. Kar ae pa meue.tlč^, pa lahko kar mirno zaspanglf.tjte. Kujete in rujete proti meni, ali vaAe ruva-renje nima nikakšnega pomena. Vaše javkanjtf spominja na tatu, )(i »o je priloševal, da je po-štenoat izginila s sveta. Mar gospodine T^unk želi, du mi zabrusim pod njegov hos knjižico z imenom "ZrtVe mladega kaplana"? Tam bo lahko čital gospodine Trunk, koliko revščine, bridkosti in gorja so že duhovniki povzročili mladim deklicam. To naj za danes zadostuje, ob priliki pa kuj več. ; Jark Jert. Slavje naše jednote je bilo še precej povoljno obiskano, posebno to lahko rečemo, če vzamemo v poštev naše tukajšnje sedanje delavske razmere, katere so sedaj na ničli. Ljudstvo se.je v zadnjih par letih razgu-bilo In razšlo v druge kraje s trebuhom za kruhom, ker je bilo prisiljeno vsled izredno slabih razmer. Zaslužka nobenega. Vvliko rojakov je pustilo na železnem okrožju svoje domove, za katere so več let skrbno itetatt. Torej ni bilo priča* kovati velike udeležbe na našem slavju.. Našemu cenjenemu sobratu Kobiju na i bo na tem mestu Is-rešena izrečena iskrena zahvala, ker je žrtvoval svoj prosti čas v skupno korlat nas članov. Nadalje hvala vsem domačim bratom za njihove nagovore, kakor tudi vsem sestram za njih trud, ker so dvorano tako lepy okin-Čale. Poročevalec. K jubilejni prpslavl. Aurora, Minn. — Kakor v mnogih drugih krajih so se tudi tukaj združila društva SNPJ v svrho proslave jednotlnega srebrnega jubileja, k| se je vršila dne 12. majs. Obenem Jc društvo št. 111 SNPJ obhajalo 20 letnico obstanka. PetindvaJ-setletnico so skupno proslsvlla društva št 43,111 In 578 SNPJ. V Imenu vteh treh društev se iskreno zahvaljujem brr Kobiju, kl se je tolzvsl nsšemu vs-bilu ter pHšet iz Dulutha, Minn., ter nam v ritfobiljivlh besedah očrtal pomen Jednote In zakaj je bils SNPJ1 ustsnovljens. Kot zaveden delavec nam Je tudi v poljubnem tollb raztolmačll razliko med našlmf podpornimi organizacijami in navadnimi za-varovalninskiihl družbami, za katere se nekateri Uko ogrevajo. Zavarovalnlnsks družbe so le podjetje, Ki se zsnlmajo le za proflte, madtem ko so slovenske podporne organizacije skupna last rtas vseh, ki jim ni za proflt, temveč za pomoč svojemu članstva. Govornik Je navedel tudi slučaj, da ao v industrijskih bojih vselej zavaro-valninske družbe pripravljene udariti po delavcu kakor Industrijske kompanije, Medtem ps Imamo lep« vzgled«* še posebno pri naši 8NPJ, kl Je v prošll pre-mogsrski stavki direktno In In-direktno pomagala stavkarjem gmotno In moralno, kar Je v resnici livaK-vrodno, kajti njeno delo se Je izkazalo v resnici nekaj vzvišenega, človečanskega In posnemanja vrednega. Slovensko narodno podr>orno jed-noto se niti z daleks ne more primerjati kskšni InAurenc kom-paniji, katere gledajo le sa svoj dobičvk, ne pa za pomoč članom. Vseslovenska veselica. Knumclow, Waah. — Dne i. junija prirede tukajšnji Slovenci vseslovensko veselico. Vesa* ilco prirejamo z namenom, da se medsebojno bolj spoznamo In zbližamo vsi tukajšnji Slovani živeči v državi Washlngton. Vsled tegu vabimo na veselico vse Slovane v tem kraju. Se posebno pa vabimo vaa tukajšnja društva« ki ao alovanake narod-noati, da se udeleže in korpora-tivno z zastavami prisostvujejo slavju. . Korakanje na slavnostni dan prične ob 10. dopoldne po glavnih ulicah mesta Enumclow a godbo nti čelu. Po psradi ae odpeljemo na Oceolo (Far me rs' plcnlc ground). Tam bo govoril rojak George Lisac. Govoru slede razne športne tekme, Igralci žoge iz Kralna se bodo bili z igralci iz Black Dlamonda. Ob treh popoldne prične ples v veliki dvorani, in igral bo Izvrstni »Umburaškl zbor "Adrijan" iz Tacomu, Waah, do 6. zvečer, potem pu spet od 8. do \2. opolnoči. Na skupnem pikniku bomo pekli na ražnju prašička In koštruna. Vstopnina prosta, razen k baseballskl igri, za kutero bo treba plačati Sftc. Za ples plačajo moški 7ftc, ženske 85c, kur velja za popoldun In zvečer. Cenjeni Slovenci in Hrvatje, pridite vsi in pokažite, da v nas še živi narodna zavest. Poksži mo drugim napodom, ds smo tudi mi Slovani civilizirani ter da znamo skupno nastopati, pa nas bodo bojj cenili In upošte vali. Vse okoliške zavedne ro jake pa prosim, da delajo po svojih močeh, da bo naša prva skupna vseslovenska prireditev povoljno izpadla. Na svidenje 7. junija I Mstt Petchnlk, K. 1, Box 115, Knumclow, VVash. H potovanja. Pitteburgh, Pa. —- Dne ft. ma ja sem se bil |>odal na potova nje v Johnstown. Pozabil pa sem pri odhodu naočnike. K<> se povrnem, mi pravi žena, da ne bom danes imel sreče, ker sem "jih" pozabil. Mojs potovanje v Johnstewn Jc bilo res dokaj neprijetno, ker sem bil sam. Pred par meseci na istem potu sem naletel na prijetno družbo naših znank in Imenltn" smo se zaoavall. Dospevši v slovensko naselbino v Johnstownu, sem se po čutil spet doma. Tamkajšnji rojaki so mi šli na roko v vseh osi-rih. Obiskal sem tudi podpredsednika KNPJ Vidricha, Obiskal sem tudi okoliške naselbine in povsot; so ml šli rojaki na roko, posebno pa tajniki društev SNPJ. Na splošno sem sprevidel, da se naš napredni element najbolj za nI ms zs Prosveto Iz med vseh slovenskih časnikov Preveč bi bilo, da hi tu omenjal vse posamezne rojake In rojakinje, kl so ml nudili pomoč ter mi stregli v vseh ozlrlh. Iskreno se ps vsem skupaj zahvslju- jem in sv priporočam za nadalj-no naklonjenost. Moja druga postaja je bila naselbina Greensburg, od kjer bom poročal prihodnjič. H koncu se še enkrat lepo zahvaljujem vaem rojakom In rojakinjam za izkazano gostoljubnost in vsestransko naklonjenost! Anton ZkianŠek, zastop. Pro-svete. 1 V blag spomin. PiltNburKh. Pa. I naj bodo v blag spomin mojemu aoprogu Rudolfu Krešetu/ki jc pred letom dni v starosti 40 let preminul. lrej, ali sem same n^imogrede v mestu In si nisem mOgel izbirati ure." Daclln mu ponudi sedež in čsšo vina. Ko sU se po obedu pometo i la in je posetnik pdšel, jc založnik razložil domačinu; "Ta gospodlč se zove Bo-p^parte^Predlagal ml je, da bi mu tiskal povest o XorslK| , , , Neznan človek . . Kdo bi ml jamčil, da pridem na svoj račun? Poslal sem ga v božjem imenu." Ali Imajo pajki spomin? Z ozirom na članek pod gornjim naslovom si dovoljujem naveati tale primer, ki bo čitatelje morda zanimal: Pred |Hfr leti ml ie srednje velik rjav pajek v kotu poleg kleti naredil neke poletne noči lepo štirikotno mrešo, v člje zgornjem desnem vogslu si je nsprsvil gnezdo, is ksUregs je lahko gledal naravnost v spodnji levi kot pajčevln«. Ko aem prišel latega dne popoldne Is alušbe, aem ujel muho ter jo vrgel v spodnji kot mreže, ker je bilo Uko same najbolj pripravno. Ko pajek začuti, da se je mreža stresla, se Ukoj zaleti na sredo mreže. Tu pa ssčuti ali zagleda, da muha skače in brenči v spodnjem desnem kotu, to je levo nazaj od njega. Naglo ae o-krene In skoči ns muho. Tako Je storlj tudi drugi dan. Ko pa pridem s muho tr;tji dsn in pogledam v gnetdo. vidim, da Je prazno. "NI ga več, ali se je pa zaril globlje," si mislim, pa vržem nmho vsseno, ko po nsvadi. Kakor strelica pa prileti sedaj narav noet na muho Iz zgornjega levega koU. Pogledam tja gori, pa vidim, da al je tam naredil novo gnesdo. Kolika prebrieanoatl Ker mu Jo prejšnji zalet Is desnega koU napravil obakrat ne-priliko, da se Je moral sredi mreže okrenlll, se je zato preselil v levi zgornji kot, da je tako od zdaj naprej mogel vselej hitro In premočrtno prileteti nad svoj plen. Mislim, da to dovolj Jasno dokazuje, du Ima pajek nele dober spomin, ampak tudi prseej razuma. "V tretje gre rado," pravimo; pri pajku je šlo samo dvakrat, pa Je zadoščalo, da je spregledal. Zdravje po oamlh letih bolezni. UtM Ma*N*l»«M. U« . hI I« Ml« »ImImp««« Mfravja, J» ptmb Mafcw*J->m> NM*» TW M HSMI wm«U •' *« «>MS« 1*41 «S#«to h»k.» m1m cm m m »»rt« Mus« Tmm> Nrfcai*ri nmJJ. I, to, h Mil Im**»I to MtoSO»«ti Trprfi m m Mf,»wwtl, Mf«4-•arti Mvu s** to NN*«rto. MtMteviM* aši Ml MJiftlM. fls*sksls lil iiaMfPMMMI OUu 9» n»4i Ur utrvtoMrti S«4aJ m i^ffvl $11 Re^Hr iaiaja ^ckef epftll le •HM NJM, «»•» to **M9\ m mm*' n.iti to tt44»«J« »«n4S> Nm««-1W* to, »m, m»mrt«btt irnmmi k» |to« 4*1 tohtoto U vrilfc« m » W- IMlMk • «4r*«!ll. Ah« (« v*«tlrr»M mm « rwiu mu mj i *4 Mtofl*t*lto • »to«Hi, I.KIM PKII.IKA ZA JUNIJKKK NKVKMTK ali VMlcitfftr, kl mlflH ufetl s MAnim yiM|Mwlsf•( vinii. Ns ikmIsJ Js krssns optmm M 4 8 kMMsdt sa «er» Jetrni« mAmi, 4 IiiiommIi Is orskovlfi« s* •Pftlft" mIm. sedsljs 4v« V«II Wllt»s » prsprug*. ir*brslns, •vsiilke, sreala, •lllt* In opr«ms u Mjutrkovalno m-t«. r#*s ¥wmu »IinimJ js MAOee Is Iflete M pr»«<« pru4e S» tudi pas* mmim. I'rl FRANK RADEJ Slovenski PIANIST in bariton in njegove sestre ntttEDUO KONCERT Vctepaiaa f I • Otr»ci r •freattra »Uriitv pr**t> nedeljo 26. maja 192: ob 7:30 zvečer dvorani Slov. narodnega doma VVaulugan, lil. PKOSVET£ četrtek, 23. maja. Proeper Mčrimče: mates falcone Jf —' — Dragi bratranček, rdiš se mi zelo ponosen dečko. Toda preveč se šsliš z menoj; in povem ti, da naj me vrag vzame, če te ne bi odvedei s seboj, če ne bi užalil s tem botra Mste-ona. _Res? 0 — Le čakaj, ko se boter vr ne, mu bom povedal vse! Do krvi te bo premlatil, da boš vedel še drugič lagati! — Mogoče! — Boš te videl! . . . Toda glej ... če boš priden fantek, ti bom nekaj dal. — Bratranec, rajši vam bom jaz nekaj svetoval: povem vam namreč —- če se boste Še dalje mudili —, da bo prišel Gianetto v goščavo in potem bo treba še kaj takih kot ste vi! Poročnik je potegnil iz žepa srebrno uro, ki je bila vredna najmanj deset srebrnikov. Ko je videl, da so ob pogledu na uro zaaijale oči malemu Fortu natu, jo je držal na dolgi jekleni verižici in rekel: — Prefriganec, bi rad tako uro, kaj ne, da bi si jo obesil na vrat in ae kot pav ošabno sprehajal po ulicah Porta Vecchijar? Ljudje bi te ispraševall: Koliko je ura? in ti bi jim odgovarjal: Poglejte na mojo uro! — Ko bom velik, mi bo dal stric župan.______ — Seveda ti jo bo dal; alf sin tvojega strica, ki je mlajši od tebe, jo že ima, čeprav ni tako lepa kot ta. Otrok j« vzdihnil. — No, ali hočeš uro, bra-tranček? Fortunato je škilil na uro kakor maček, če mu ponujaš celega piščanca. Ker čuti, da se norčuješ iz njega, se ne upa iztegniti krempljev in zdaj pa zdaj obrne oči vatran ,da ga ne bi premagala skušnjava; liže si spodnjo ustnice In videti je, kakor bi hotel reči svojemu gospodarju: Kako neusmiljeno Šslo uganjaš! Poročnik Garata pa je bil videti resen, ko je ponujsl svojo uro. Fortunato ni iztegnil roke, le z grenkim nasmeškom je dejal: , 1 — Zakaj se norčujete iz mene? — Bog mi je priča, da se ne norčujem. Ce mi poveš, kje je Gianetto, je ura tvoja! Fortunato se je nezaupno nasmehnil, zapičil svoje črne oči v poročnikove in si prizadeval, da bi v njih čital vero, ki Jo Je moral imeti do njegovih besed. — Naj izgubim svojo epoleto, še ti ne dam ure! klikne poročnik. -r- Tovariši so priče, da ne bom snedel besede. Med temi besedami je približeval uro, d|t se jo skoraj že dotikala bledega dečkovega lica, kateremu je bilo brati na obra- zu hud boj, ki sta ga bila v njegovi duši pohlep in spoštovanje, ki pristops gostoljubnosti. Razgaljena prss so se mu močno dvigala in zdelo se je, da se bo zadušil. Ura pa je nihala, se obračala in se včasih dotaknila nosu. Slednjič je počasi dvignil desnico proti uri in se je oprijel s konci prstov, poročnik Jo je držsl le zs konec verižice, da jo je dečko prav lahko potežkal v svoji roki ... Kazalo je bilo višnjevo ... Okvir na novo pobarvan ... na solncu se je svitala kot ogenj . . . ! • Skušnjava Je bila prevelika! Fortunato Je dvignil še levico in a palcem poltazal preko rame na kopico sena kl se je naslanjal nanjo. Poročnik ga je takejj razumel. Izpustil Je veri žico in Fortunato Je postal lastnik ure. Skočil je na noge kot jelen in se oddaljil kakih deset korakov od kupa sena, ki so gs začeli lovci takoj razkopavati. Kmalu se je jela kopica majati in prikazal se Je krvav mož z bodalom v roki. Ko je skušal vstati, je občutil silno bolečino. Padel je. Poročnik se je vrgel nanj ln mu izvil bodalo. Nato so ga, kljub temu, da se je branil, trdo zvezali, k' Gianetto« ki je ležsl ns tleh povezšn kot butera, je obrnil glavo proti Fortunatu, ki se približal. ■ — . , . sin! mu je viknil bolj z zaničevanjem kot z jezo. T" F. M. Dostojevski J > ZLOČIN IN KAZEN Roman v testih dsHh s epilogom. "Nič ne de!" je nekem čudno odgovoril Ulja Petrovič. Nikodem Fomič je hotel še nekaj dodati, a ko se je apogledal s tajnikom, ki ga Je motril Istotako pozorno, Je umolknil. Zavladalo je splošno molčanje; čudno trenutje je naetopllo. "Tako torej," Je zaključil Petrovič, "zdaj vaa ne zadržujemo več." -- Razkolnlkov Je odšel. Slišal ja še, kako se je po njegovem odhodu vnel živahen razgovor, v katerem je bilo najbolj razločiti vprašujoči glaa Nikodema Fomiča . . . Na ulici se je popolnoma zavedel. • "Hišna preiskava, hišna preiakava!" ie ponavljal aam pri sebi, ko je hitel domov. "Že sumijo, slodejl!" In spet ga je objel prejšnji strah vsega od nog do glave. ii. "Kaj pa če Je preiskava že bila? Kaj bo, ako Jih najdem pri ssbi, kakor nalašč?" Toda tu Js njegove sobs. 2lve duše ni ln nihče si je ni ogledoval po njegovem odhodu, niti Nsstasljs se Jo nI pritaknila. A za Boga! Kako Je mogel pustiti vse te reči v luknji? Planil je v kot, porinil roko sa tapeto in jel vlsčiti stvari na dan ter si polniti s njimi žepe. Vse skupsj js bilo osem predmetov: dve majhni škatlici s uhani sli nečim podobnim — natanko ni pogledsl — štirjs nevelik! safijanasti toki, vsrišlca, savita v časopisni papir, ln še nekaj v Časopisnem papirju, nekakšna kolajna, kakor as js videlo .. T Raspotaknil je vse po žepih, v površnik In v desni hlačni žep, ki mu je bil še ostal; t>a-ill Js ns to, da se ne bi preveč videlo na zunaj. Tudi mošnjlček Je vzel z ostalim vred. Nato Je odšel Is sobe ln Jo pustil to pot na stešaj odprto. Hodil je naglo ln trdo in dasi je čutil, da je ves razbit, vendar ga ni zapustila zavest Bal se Je preganjanja, bal se Je, da pride že čez pol ali morda celo čez četrt ure povelje, saelei dovstl gs. Treba Je bilo še o pravem času odstraniti sledove In se zavarovati, dokler mu je ostajalo vsaj še nekoliko moči ln razsodnosti . . , Ksm nsj se obrne? Sklep Je bil dsvno storjen; vse Je hotel vreči v ksnsl, zagnati dokaze v vodo in s dokazi vred tudi svoj čin. Tako je bil sklenil še ponoči, med bledenjem, v tistih trenutkih, ko Je nekolikokrat hotel vstati in Iti, da vrže vse proč, čim prej proč . . . Ts nslogs ps je bila jako težavna, kakor ae je pokazalo. Pohajkoval je ob bregu Katarininege prekope že pol ure in morebiti še dalje ter si ogledoval dohode do kanala, koder je prihajal mimo njih. A niti misliti ni bilo, da bi izvršil svoj namen: pri hodnikih so bili deloma privezani splavi, v katerih bližini so pralc perice perilo, deloma so bili priklenjeni čolni, in po-vnod Je bilo na bregu toliko ljudi, da bi ga bili morali videti in začeti sumiti, ako bi bil stopil k vodi, obstal In vrgel neka) vanjo. In kaj bi bilo. če bi toki ne utonili, temveč plavali dalje? Bržkone bi bilo tako. Vsakdo bi jih moralI zagledali. Saj ga že vsi. ki jih srečava, pogledujejo in motrijo, kakor ne bi imeli drugega dela. "Kako je to? Ali se mi morda le dosdeve T Je razmišljal. Slednjič mu Je prišlo na um. da je nemara bolje, ako gre kam za Nevo? Tam je manj ljudi, manj opazno in vseksko udobnejše; kar pe je glavno — tam je dalje proč od tod. Čudno •e mu je zazdelo, kako je mogel bloditi po tako nevarnem kraju cele pol ure. ne da bi ne tega te prej domislil l)a je porabil tako pol ure za brrzminelno delo. je bilo vzrok edino to da Je sklenil teko že ponoči, ko se mu je bledlo'. Postajal Je jako razmišljen in pozabljiv, česar se Je dobro zavedal. Treba Je bilo kolikor mogoče hiteti. Napotil se Je k Nevi po V-ski cesti, kar ga je obšla misel: "Zakaj k Nevi? Zakaj v vodo? Ali ne bi bilo bolje iti prav daleč kam, na primer zopet na Otoke, zakopati tam kje na samoti v\grmovju vss to v zemljo in si zapomniti kako bllžnjs drevo?" In daslravno je čutil, da v tem trenutku ne more vsegs jasno in zdravo presoditi, vendar se mu je zazdela misel popolnoma pravilna. Pa tudi ns Otoke mu ni bilo namenjeno priti, nego zgodilo se je drugače: Ko je prišel z V-ske ceste na trg, je nenadoma zagledal na levi vhod na dvorišče, ki je bilo kroginkrog „ obdano od praznih sten. Na desni, od dvoriščnega vhoda, še Je vlekla dolge nepobeljena stens sosednje štirinadstropne hiše. Na levi, vzporedno s prašno steno in istotako že od Vrat naprej, ss je dvigsl v dolžini dvajsetih korakov lesen plot, ki te je nato obračal na levo. Tam jo bil samoten in sagrajsn kraj, kjsr Je ležalo različno gradivo. Dalje Um, v globini dvorišča, je gledsl izza plota ogal nizke kamenlte zgradbe — bržkone kakšne delavnice. Gotovo je bila tu tvornica, kolarska, ključavničarska ali kaj podobnega; povsod, malodane do vrat js bilo vse črno od oglenega prahu. 'Tukaj kje bi vrgel proč in odšel!" se je spomnil nenadoma. Ker na dvorišču nI videl nikogar, Je smuknil skozi vrata in zapazil kakor nalašč blizu vrat ob plotu žleb, kakršni se nahajajo večkrat po hišah, kjer je mnogo delavcev, rokodelcev in lzvošckov, nad žlebom pa Je bilo na plotu zapisano svarilo, ki je običajno na takih mestih: "Tu je prepovedano postajati." To mu je prišlo prav, ker je mogel obstati, ne da bt vzbudil pozornost. 'Tu bi vrgsl vse naenkrat na kup in odšel!" Ozrl ae je še enkrat ln že je aegel z roko v, žep, kar je zapazil ob zunanji steni, kjer je bilo med vrati in žlebom za vatel na široko proatora — velik, neobsekan, morebiti četrt stota težek kamen, ki se< je tiščal kamenlte ulične stene. Za to steno je bila ulica in je bil trotoar; slišalo se je drsanje mimogredočih, kl Jih je bilo tuksj vedno dovolj; a za vrsti ga ni mogel nihče zspszlti, rssen če bi prišel kdo z ulioe na dvorišče, kar je bilo seveda lahko mogoče; ravno zato pa se je bilo treba požu-riti. Sklonil se je h ksmenu, zgrsbll gs s obema rokama za zgornji rob, zbral vse svoje moči in ga prevrnil. Pod kamenom je bila majhna kotil niča, v kateri je takoj začel metati vse, kar je imel v žepu. Mošnjlček je prišel na vrh, a vendar je bilo v kotlinici še prostora. Nato js vnovič zagrabil kamen ln ga zavalil na prejšnje mesto. Ker pa se je zdelo, da leži zdaj malo više, je ogrebel kroginkrog nekoliko prsti in jo priteptal s nogo, tako da nI bilo ničesar več opssiti. Tedaj je odšel in se obrnil proti trgu. Zopet ga Je sa trenutek obvladala silna, skoro neznosna radoat, kakor davi v uradu. "Dokazi so pokopani 1 In komu. komu more priti na um. da bi šel lakat pod U kamen, ki leži tukaj morebiti že odkar stoji hiša in bo ležal bržkone še enkrat toliko časa! In če tudi najdejo: kdo bo mislil name? Vse je končano in nič me ne more izdati!" Zasmejal se je. Da. spo-mlnjsl se je kasneje, ds se Je zasmejal s nervoznim. tihim, neslišnim in dolgim smehom in se smejal venomer, ves čas. ko je šel preko trge Ko pa Je dospel v K-eki buljver. kjer Je predvčeraj srečal tisto deklico, ga je smeh zdajci minil. Drugačne misli so mu napolnile glavo. Mahoma se mu Je zazdelo, da bo strašno mučno. Iti zdaj mimo klopi, kl je po odhodu deklice sedel na nji ln premišljeval, in da mu bo neznoeno, srečati zop*t tistega bradača, ka-teremu je dal takrat dve deaetici. J^Vrag gs Je rekel sam pri sebi. ^^ neeir (Dalje Deček mu Je vrgel srebrnik, ki ga Je bil prejel od njega, meneč, da ga več ne zasluži; toda ujetniku je bilo čitati na <*>ra-zu, da ni pazil na tq spremembo, in popolnoma hladnokrvno e odgovoril poročniku: — Dragi moj Gamba, ne bom mogel hoditi: morali me boste nesti v mesto! — Takoj boš skakal bolj kot koza! je odgovoril neusmiljeni zmagovalec. — Sicer pa se ti ni treba razburjati; tako sem vesel, ker te imam v pesti, da bi te sam nesel miljo daleč in se ne bi prav nič utrudil. Dragi tovariš, napravili ti bomo nosil-nico kar iz vej in iz tvojega površnika, na Crespolijevem posestvu bomo pa dobili konje. -r Tudi dobro! reče jetnik, a še malo slame denite na no-silnico, da bom laže ležal. Medtem ko so nekateri lovci zvijali iz kostanjevih vej nekaka noeila, drugi pa obvezavali Gianettu rano, ze je na ovinku steze, ki vodi na planoto, nenadoma pojavil Mateo Falcone svojo ženo. 2ena je bila globoko sklonjena pod ogromno težo velikanske vreče kostanja, poleg nje pa je ponosno stopal njen mož s puško v roki. Ne spodobi se namreč na moža, da bi nosil drugo breme razen orožja. Ko je Mateo opazil vojake, mu je bila prva misel, da so prišli ponj. Tods čemu ts misel? Kdaj se je Matep spri s pravico? Nikdar. Povsod je bil na dobrem glasu. B|1 je, kakor pravimo, čislan in spbštovan mož Toda bil je Korsičan in gorjanec. Mateo je imel čistejšo vest kot kdorkoli, kajti že nad deset let ni nameril puške proti človeku; ali zmerom je bil previden in postavil se je tako, da b se lahko pošteno branil, če bt bila sila. — Žena, vrzi vrečo na tla in bodi pripravljena! je reke Giuseppini. Takoj ga je poslušala. Dal ji je puško, ki jo je nosil na rami in ki bi ga lahko ovirala Oni, ki Jo je držal v rokah, je napel petelina ln se tako počas blilal hiši. Hodil je vzdolž ob drevju, ki je raalo ob poti in bt pripravljen, da ob najmanjšem sovražnem migljaju skoči za najobsežnejše deblo, odkoder b lahko skrit streljal. Žena ae je pomikala za njim z nadomestno puško ln s torbico ža naboje. V bojih mora prava žena polniti puško svojemu možu. Na drd|i strani pa so šli poročniku lasje pokonci, ko je videl, ds se Msteo bliža previdno s puško v rokah ln z napetim petelinom. — Ce ata si Mateo in Gianetto slučajno v sorodu! je premišljeval poročnik, ali če sta prijatelja in bi ga hotel braniti, bi krogle njegovih dveh pušk z dveh strani prihajale k nam tako naravnost kot pismo pO pošti, in če me vsame ni muho, ne bo nihče gledal na najino sorodstvo ... 1 V tej zadregi je prišel na drzno misel, da je šel sam Mateonu naproti da mu ppjaanl zadevo in gs nagovori kot starega znanca Vendar se mu je zdela kratka razdalja, ki ga je ločila od Mateona, strašansko dolga. — No ej, dragi tovariš, je vpil, kaj naj to pomeni? Kaj me več ne poznaš, jaz sem Gamba, tvoj bratranec! Mateo se je ustavil, ne da bi sinil besede in kakor je oni govoril, tako je on dvigal puškino cev, da je bila obrnjena proti nebu, ko jo je zagrabil poročnik. — Dober dan, brate! je pozdravil poročnik in mu prošil roka — Ze dolgo te nisem videl. ' — Bog daj, brate! — Prišel sem, da mimogrede poadravlm tebe in teto Pepo. Danes smo se le nahodili; vendar nam ne sme biti žal truda, ker smo Imeli izvrsten lov. Pravksr smo ujeli Glanetts San-piera. — Hvala Bogu! je vzkliknila Giuseppa. — Pred tednom nam je ukral molzno koso. Te besede eo prijele Gambi. — Revež! Je pripomnil Mateo. Lačen je bil. — Zlodej se Je branil kot lev. je nekoliko poparjen nadaljeval poročnik. Ubil mi je enega lovca, pa to mu nI bilo dosti, moral je odsekati roko kaprolu Chardonu; sicer pa ni mnogo škode, saj Je Ml Francos. Nazadnje se Je pa še take skril, da gs niti vrag ne bi bil našel. Bros malega Fortunata ga ne bi bil nikdar našel. — Fortunato? Je kriknil Mateo. — Fortunato? je ponovila Giuseppa. 4 — Da, da. Gianetto se je skril pod kup sena tam zdolaj, mali pa mi je izdal zvijačo. Povedal bom tudi njegovemu stricu županu, da mu bo poslal lepo darilo za trud. Njegovo in tvo- e ime pa bom napisal v naznanilu, ki ga bom poslal gospodu slavnemu odvetniku. — Proklet! je potiho izustil Mateo. Dospeli so k vojskom. Gianetto je že ležal na nosilnici, pripravljen za odhod. Ko je zagledal Mateona v družbi z Gam->0, se je čudno nasmehnil, se obrnil proti hišnim vratom in pljunil na prag, rekoč: — Izdajalčeva hiša! Samo eh človek je bil in še ta namenjen v smrt, ki se je u-pal reči Mateonu izdajalec. Sicer bi bil za plačilo nož, ki bi prvim sunkom opravil svoje, sedaj pa se je Mateo samo prijel za čelo, kakor da mu je postalo slabo. Ko je videl Fortunato, da prihaja oče, je tudi sam stopil v hišo. Takoj je. prinesel latvico mleka in jo s povešenl-mi očmi ponudil Gianettu. — Proč od mene! je z »grmečim glasom za vpil ujetnik. Nato se je obrnil k stražniku in mu rekel: — Tovariš, daj mi vode! Vojak je prijel čutaro z obema rokaipa in ropar je pil vodo, ki mu jo je dal mož, s katerim sta se bojevala. Nato je še zaprosil, naj mu. z veže j o roki na prsih mesto na hrbtu. , — Najrajši bi ležal po svoji volji, je dejal. Hitro so mu ugodili, poročnik je dal znamenje za odhod, se poslovil od Mateona, ki mu ni odzdravil in urnih korakov odšel proti ravnini. Več kot deset minut Mateo ni odprl ust. Otrok se je z nemirnim očesom oziral sedaj na mater sedaj na očeta, ki se je opiral na puško in ga motril s strašnim srdom. Lepo si začel! je slednjič zinil Mateo s tihim glaaom, ki pa je bil strašen zs onega, kdor gs je poznal. — Oče, oče! je vpil otrok in se bližal z objokanimi očmi, kakor bi hotel pokleniti. Mateo je za vpil: — Sem, predme!0 Otrok je planil v jok in se o-kamenel ustavil nekaj korakov pred očetom. a Približala se je tudi Giueppa. Opazila je konec urine verižice, ki je visel Fortunatu izza srajce. — Kdo ti je dal uro? je ostro vprašala. — Bratranec poročnik. Falcone je prijel uro in treščil ob kamen, da se je razdrobila na tisoč koscev. — Žena, je rekel, ali je ta otrok moj? Rjava Giuseppina lica so se pordečila. K- Kaj praviš, Mateo? Ali veš, komu si rekel? — Dobro, ta otrek je prvi svojega rodu, ki je postal izdajalec. Fortunato je še bolj zaihtel tn kar hlipal, Mateo pa ga je nenehoma motril s svojimi ris-jimi očmi. Tedaj je po tokljal s puškinim kopitom ob tla, jo vrgel preko rame, krenil proti goščavi in zakričal Fortunatu, naj gre za njim. Otrok ga je ubogal. Giuseppa je skočila za Mateo-nom in ga prijela za roke. — Saj je vendar tvoj sin! mu je govorila s tresočim glasom in zapičila svoje črne oči v njegove« kakor da bi kanili brati, ka, se godi v njegovi duši. — Bftsti me! je odvfrtll ma teo; ja* sem njegov oče!. Giuseppa je objela sina ln jo-kaje odšla v kočo. Padla je na kolena pred podobo Device Marije in goreče molila. Medtem je Falcone napravil kakih dve sto korakov po stezi proti majhni globeli. S puškinim kopitom je preiskal zemljo in videl, da je mehka in da se lahko koplje. Kraj se mu je videl pripraven, da tam izvrši svojo ndmero. ' t ^ — Fortunato, stopi za ta ve. j liki kamen! Otrok je storil, kakor mu je bilo ukazano. Nato je pokleknil — Izmoli, kar znaš! — OČe, oče, ne ubijte me! — Izmoli, kar znaš! je strt-hovito zavpil Mateo. Otrok je med ihtenjem izjec-ljal očenaš in vero. Na koncu vsake molitve je oče naglas od-govoril amen. — Ali znaš še kako molitev? — Oče, Ceščeno Marijo znam še in litanije, ki me jih je na-učila teta. — So prilično dolge, pa mi ti bo. Otrok je s slabotnim glasom dokončal litanije. — Ali si končal? — Oh, oče, usmilite se m«! Odpustite mi! Nikdar več m bom storil kaj takega! Strica župana bom prosil tako dolgo, da bodo pomilostili Gianetta! Mateo je napel petelina pu. ški. — Bog ti bodi milostijiv! Otrok se je obupno trudil, da bi vstal in objel očetu kolena; toda ni bilo več časa. Matep je sprožil in Fortunato se je z&ru< dil mrtev. Ne da bi se ozrl na mrtveca, je Mateo krenil nazaj proti hiši po lopato, da bi zagrebel sina. Komaj je storil nekaj korakov, ko mu prileti naproti Giuseppa, ki jo je prestrašil strel. — Kaj s} naredil? je viknila. — Kar je zahtevala pravica! -- Kje pa je? — V globeli. Ga bom ie za. kopal. Umrl je kot kristjan. Plačal bom maše zanj. Povej zetu Teodorju Bianchiju, da lahko pride k nam na stanova, nje. (Konec.) GOLŠA ODPRAVLJENA .Vaša golša ni več nevarna. Tu se vam nudi prilika, da m hitro in poceni iznebite golše, brez operacije in bret bolečin. Ni razlike, kakšno golšo imate, in kako dolgo jo imat«, golša bo odpravljena tako, da ne bo pustila najmanjšega sledu, ako rabit« naše ZDRAVILO PROTI GOLŠI, katero je isnašel slavni učenjak-sdravnik. To zdravilo je neškodljivo in prijetno sa jemati in nikdar ne izgreši svoje** učinka, tudi v najbolj trdovratnih in zastarelih slučajih. Že ns tisoče ljudi se je rešilo te nevarne nadlege. Ako ne bi pomagalo, mi vsm vrnemo vaš denar. Gena temu zdravljenju sa 80 dni je samo $3.00. Ne pošiljajte denarja v naprej, temveč izrešite U oglas in gs pošljite a 26 centi za pošiljatvene stroške. Ostale |8.00 plačate ko zdravilo sprejmete. CHICAGO MEDICAL LABORATORY, - 1728 N. Kedzie Ave., Dept. 808. Chicszo. IIL Ta zaiiaaa cena kaj« Književne Matiaa SNPJ. VELJA DO 1. JULIJA 1921 , "H - Bodal Jo prilika, krat ja In eeatre, da k vaaMa lahko naroči mo aB veš knjig po selo nizki ceni. Knjigo eo dobre, poučne In morali lil Jih imeti v vsaki kUL / AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnOgo krasnih sgodovinaklh sUk, jo prijasna ga »tanje ln vam dajo veliko pouka o zgodovini Antoriko, ameriških Slovencev in naša 8. N. P. Jednoto. Knjiga vredna $6.00_—sedaj ..».m.....................................................................«.«^130 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa učenje angleščine In rasnimi dragimi pojasnili, vredna $2.00—eedaj..........~..Mc ZAKON BIOGENEZUE—ta knjiga pojaanjnje splošni navoj in naravne rMr^nt, vsebuje veliko poučnega sa vaakega človeka, vredna $IJ0— sedaj_______________________________________________________Me PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest is življenje ameriških frančiškanov In dotfvljaji rojaka, vsebujs precej slik, vredna |U0— sedaj ...............................................................................................................50c ZAJEDALO—povest In slika skritega ftMJonJa slovenskih delavcev v Ameriki, vradna fl.TB sedaj... ...................................................... __Mc 1 JIMMIE HIOOPfB aairtmiva tn kraona povest, spisal dobroananl pisatelj Upton Sinclair, poslovenil l Molek, vredna $1.00 ssdaj————J0e Odtrgajte ta listek, poriloitte potrebno svoto t pismo In poftjito " PROBVETA, 2887 B. Lawndale Ave., Chicago, m Prfktao vam pošiljam svoto $................kot naročilo sa sledečo knjigo: Knjigo pošljite na nMiov: Naslov. -r* PiBoiiu vam poUjem tadl naročnino sa Ust Procveta svoto $.-- Člani S. N. P. J. plačajo aa eolo leto $440. ss pot leta $2-40 ia ne Oaal $8.00 m naročnino. (To velja isvasmll Chicago, Ctoars pa $6.00 države.)