športna vzgoja 17 Introducing circus skills in physical education Abstract Interest in obtaining and learning about circus skills training has grown in our communities. Consequently, we can also find them in the curriculum of the non-mandatory subject “Physical education” in second triennium of primary school. In order to facilitate and implement the subject appropriately, physical education teachers or general teachers should also learn about it. Due to many of its beneficial influences on the development of children, we can integrate circus skill training into classes of obliga- tory subject physical education in primary and secondary schools, obligatory elective subject Sport in last triennium of primary school, sports oriented and outbound trips, afterschool or morning care, Minute for Health, Physical Activity Recess, and alterna- tively also plan extracurricular sport activities with students in which one or more of these skills are taught in depth. In this article you can find key terminology, presentation of circus skills, their influence on students, the benefits of integrating circus skill training in the school system and why, where and how physical education or general teachers can learn about it all. Keywords: circus, circus pedagogy, school sports programs, teaching. Izvleček Ob vse večji priljubljenosti cirkuških veščin so te dobile svoje mesto tudi v slovenskem šol- skem prostoru, kjer jih najdemo kot vsebinski sklop neobveznega izbirnega predmeta šport, namenjenega učencem drugega vzgojno-izo- braževalnega obdobja osnovne šole. Zato naj bi se s poučevanjem cirkuških veščin seznanili tudi športni pedagogi. Zaradi pomembnih vplivov na celostni razvoj otroka lahko vključi- jo cirkuške veščine tudi v pouk osnovnošolske- ga obveznega ali obveznega izbirnega pred- meta šport oziroma v srednješolsko športno vzgojo, športne dneve, šole v naravi, podaljša- no bivanje in jutranje varstvo, gibalne odmore in minute za zdravje, organizirajo pa lahko tudi interesne dejavnosti, v okviru katerih učenci spoznajo eno ali več cirkuških veščin. V pri- spevku opredeljujemo ključne pojme cirkuške pedagogike, predstavljamo cirkuške veščine, njihove vplive na učence in smiselnost njihove vpeljave v šolski prostor ter odgovarjamo na vprašanja, zakaj, kje in kako se lahko učitelji športne vzgoje ali razredni učitelji seznanijo z njihovim poučevanjem. Ključne besede: cirkus, cirkuška pedagogika, šolski športni programi, poučevanje. Jan Jereb 1 , Marjeta Kovač 2 Vpeljava cirkuških veščin v pouk športa oziroma športne vzgoje 1 Gimnazija Poljane 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 18 „ Uvod Le malokdo še ni bil na cirkuški predstavi, ki človeka s svojo dinamičnostjo, magično- stjo in ustvarjalnostjo prestavi v neki drug svet. Gotovo smo vsi občudovali žonglerje, klovne in akrobate. »Cirkus popelje izven ti- pičnega družbenega okvira. Kot tak, distan- ciran in vedno nekoliko izven običajnega toka, zaseda pozicijo nekoga, ki lahko vidi trenutno družbeno pojavnost v drugačni luči. Cirkuška fama govori o perspektivi po- gleda, ki ni ujeta v rutino vsakdana.« (Rutar, 2005, str. 56) Medtem ko je bil cirkus nekoč nekaj čarobnega, nevsakdanjega in redko videnega, so cirkuške veščine s pojavom sodobnega cirkusa, uveljavitvijo cirkuških šol in uporabo svetovnega spleta ter s po- učevanjem v šolah postale dostopne vsem. Veliko osnovnih in nadaljevalnih elementov žongliranja, akrobatike ter ravnotežnih ve- ščin lahko vsak najde na spletnih straneh, šolani cirkusanti izvajajo različne delavnice in nekatere cirkuške veščine učitelji pouču- jejo tudi v šolah (Kriellaars idr., 2019). Z vse večjo dostopnostjo cirkuških veščin se je začelo tudi preučevanje njihovega vpliva na posameznika v gibalnem in predvsem socialnem kontekstu (Bolton, 2004; Chung, 2010; Kiez, 2015; Kriellaars idr., 2019). Po- dročje, ki te vplive preučuje in jih v praksi uporablja, se imenuje cirkuška pedagogi- ka. Na njenih temeljih so po svetu nastali mladinski in socialni cirkusi. Ker slovenski učitelji športne vzgoje na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani ne pridobijo dovolj znanj za poučevanje cirkuških veščin, v prispevku predstavljamo pomen cirkuške pedagogike za otrokov razvoj ter možnosti za vključevanje cirkuških veščin v različne organizacijske oblike vzgojno-izobraževal- nega procesa in izpopolnjevanje učiteljev za njihovo poučevanje. „ Cirkuška pedagogika Različni avtorji (Debenjak, 2017; Mikič idr., 2009) navajajo, da je cirkuška pedagogi- ka oblika pedagoškega dela, kjer se ob usvajanju cirkuških veščin in spodbujanju dejavnega odnosa do učenja razvija po- sameznik, gradijo pa se tudi kakovostni skupinski odnosi. Temelji na elementih sodobnega cirkusa, dramske in gibalne pe- dagogike ter interaktivnih iger. Prek učenja cirkuških veščin spodbujamo ustvarjalnost, spontanost, izraznost, zaupanje v lastne sposobnosti in vztrajnost ter izboljšujemo gibalne sposobnosti posameznika. Ome- njeni avtorji jo označujejo kot svežo meto- do gradnje skupine, vzajemnega zaupanja med člani skupine, učenja medsebojnega sodelovanja ter krepitve sposobnosti za premagovanje osebnih in skupinskih ovir. Maglio in Mckinstry (2008) navajata, da cirkuška pedagogika uporablja cirkus kot medij, skozi katerega poučuje, opolnomoči ter komunicira s posamezniki in med njimi. Cirkuška pedagogika ustvarja okolje, v ka- terem prideta dobro do izraza skupinska solidarnost in individualno umetniško izra- žanje, ter ponuja priložnosti za ustvarjanje novih družbenih vezi. Tucunduva in Bor- toleto (2019) pa kot glavno gonilo cirkuške pedagogike vidita ustvarjalnost. Ta se kaže v raziskovanju telesa in gibanja ter ume- tniškega izraza, prek katerega posameznik spoznava lastne telesne zmožnosti in ome- jitve. Cirkuška pedagogika v Sloveniji V Sloveniji ima cirkuška pedagogika svoje korenine na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer jo na smeri socialna peda- gogika tudi poučujejo kot izbirni predmet (Predstavitveni zbornik: univerzitetni študij- ski program prve stopnje socialna pedago- gika, 2021). Zunaj prostorov fakultete je gonilna sila cir- kuške pedagogike v slovenskem prostoru Slovensko združenje za cirkuško pedago- giko Cirkokrog (Debenjak, 2017). Poleg njih v Ljubljani na temeljih cirkuške pedagogike deluje tudi Cirkus Fuskabo s programom, ki ga izvajata organizacijska enota Zavoda Salesianum – Skala in društvo Mismonismo. „ Cirkuške veščine Cirkuške veščine so temelj cirkuške peda- gogike. Aubertin (2013, v Kiez 2015) navaja, da so cirkuške veščine most med umetno- stjo in športom. Tako kot vsi športi zahte- vajo veliko treninga, vendar v nasprotju s športom niso omejene z določenimi pravi- li, zato omogočajo hkraten razvoj gibalnih sposobnosti in umetniške ustvarjalnosti. Prav ustvarjalnost vsak dan rojeva nove cirkuške discipline in v okvir cirkusa spada vsaka gibalna dejavnost, ki vključuje cirku- ške elemente. Vendar kot opozarja Juvan (2017), samo to, da ima neka dejavnost prvine ali določene dele, ki so podobni ali celo enaki cirkusu, še ne pomeni, da jo lahko umestimo med cirkuške discipline. Tako športi z žogo niso cirkuška veščina, to prav tako nista na primer rolkanje in vo- žnja s kolesom bmx, saj nimata s cirkusom nikakršne zgodovinske in vsebinske pove- zave. Kot primer lahko navedemo projekt belgijske šole Ecole de cirque de Bruxelles, kjer so v socialno neprivilegiranem okolju ustvarili zmes veščin žongliranja, košarke in gledališkega igranja ter jo poimenovali Cirq Basket (Framework of competences for so- cial circus trainer, 2011). Za boljše razumevanje in pregled cirkuških veščin je potrebna njihova razvrstitev v ka- tegorije, kar je težavno, saj se med seboj zelo prepletajo. Domnevno prvi, ki jih je poskušal razdeliti, je bil Hovey Burgess leta 1974. Navdih je dobil v moskovski cirkuški šoli. Hovey Burgess (1974) je razdelil cirkuške veščine v tri glavne kategorije: žongliranje, ravnotežje in preskoki. Vsaka kategorija ima po tri podkategorije, razvrščene po zah- tevnosti izvedbe: pripravljalne, osnovne in raznolike elemente (Slika 1). Danes je kategorizacija po Burgessu (1974) že nekoliko zastarela. Pri pregledu spletnih strani različnih cirkuških šol po svetu opa- zimo, da je skoraj vsaka uvedla svojo raz- delitev cirkuških veščin. Na podlagi analize cirkuških veščin različnih cirkuških šol smo jih razdelili v pet kategorij in vanje smiselno umestili cirkuške pripomočke: veščine zrač- ne akrobatike, veščine talne akrobatike, ve- ščine ravnotežja, žongliranje in klovnovske veščine. Ker še nimamo uradnega sloven- skega izrazoslovja za določene prvine in v pogovornem jeziku uporabljamo angleške izraze, smo ob njihovem naštevanju v okle- paju navedli še v strokovni literaturi upora- bljen angleški izraz. Veščine zračne akrobatike se izvajajo na cir- kuških pripomočkih, ki visijo, tako da akro- bati vsa gibanja izvajajo nad tlemi. Mednje sodijo »statični in leteči trapez« (angl. static and flying trapeze), »svila« (angl. aerial silk), »vrv« (angl. aerial rope), »obroč« (angl. aerial ring), »gugalnica med oblaki« (angl. cloud swing), »zibelka« (angl. aerial cradle) in še nekatere druge. Talna akrobatika je temeljna cirkuška disci- plina. Skozi leta so cirkusanti razvili različ- ne cirkuške pripomočke in discipline talne akrobatike: »skupinska akrobatika«, »ruski drog« (angl. russian bar), »nemško kolo« (angl. german wheel), »kolo« (angl. wheel) in druge, tudi veščine dinamične in statične posamezne, partnerske ter skupinske akro- batike. Pri veščinah ravnotežja ohranjamo stabilni položaj na različnih ravnotežnih cirkuških pripomočkih, kot so monocikel, hodulje, napeta vrv, ohlapna vrv, hodilna žoga in »elastični trak« (angl. slackline). športna vzgoja 19 Žongliranje je po Burgessu (1974) metanje, lovljenje, »uravnoteženje« (angl. balan- cing), vrtenje, brcanje cirkuških pripomoč- kov. Žongliramo z rutkami, žogicami, keglji, obroči, diabolom, poiji, kitajskimi krožniki, rožnimi palicami, obročem itd. Med klovnovske veščine uvrščamo impro- vizacijo, pantomimo, mimiko ter vse gleda- liške in glasbene spretnosti. Klovn jih izvaja brez cirkuških pripomočkov ali pa med svo- je veščine vključuje različne prej naštete cir- kuške pripomočke, seveda, če jih obvlada. Cirkuške veščine zaradi svoje raznovrstno- sti in gibalne sestavljenosti vplivajo na raz- lične vidike otrokovega razvoja: Telesni razvoj: • Nekatere cirkuške veščine ponujajo otro- ku povsem nove telesne izkušnje (Mikič idr., 2009). Na primer vožnja z monoci- klom (enokolo) je povsem drugačna izku- šnja kot vožnja običajnega kolesa. Različ- ne igre, ki popeljejo otroka v svet klovna, izjemno vplivajo na telesno izraznost, na primer na obrazno mimiko, vadba mimike pa občutno vpliva na telesno zaznavanje. • Kiez (2015) ter Kriellaars idr. (2019) so v do- ločenem časovnem obdobju preučevali razvoj gibalne pismenosti med otroki 4. in 5. razredov na šolah, kjer poučujejo cir- kuške veščine pri pouku športne vzgoje, in na šolah, kjer teh veščin ne poučujejo. Kot preučevane gibalne sposobnosti in spretnosti so določili serije temeljnih gi- banj, ki vključujejo kombinacijo gibalnih vzorcev dveh ali več delov telesa. Razdelili so jih na a) stabilnost s podkategorijama ravnotežje in kontrola telesa, b) lokomo- torne spretnosti, ki se nanašajo na giba- nje telesa z ene točke na drugo v navpič- ni ali vodoravni smeri, in c) manipulacije, ki se nanašajo na gibanja, ki delujejo na določen objekt z močjo in natančnostjo. Učence so izmerili z merskimi nalogami za oceno gibalnih sposobnosti in usvo- jenosti gibalnih spretnosti na začetku in ob koncu šolskega leta. Ugotovili so, da je bil napredek otrok, ki so med poukom športne vzgoje bili deležni poučevanja cirkuških veščin, za 7,9 % večji od napred- ka druge skupine. Učenci petih razre- dov so kar pri petnajstih od osemnajstih merskih nalog dosegli boljše rezultate, učenci četrtih razredov pa pri sedmih od osemnajstih. Razlike med spoloma v ra- zvoju gibalnih sposobnosti in spretnosti so bile manjše na šolah, kjer so bili otroci deležni poučevanja cirkuških veščin. • Sahm (2000, v Mikič idr., 2009) navaja, da z vadbo cirkuških veščin, še posebej akro- batike, učenci povečujejo telesno moč in stabilnost telesa. • Ballreich (2000, v Mikič idr. 2009) dodaja, da ravnotežne cirkuške veščine izboljšu- jejo ravnotežje učencev, saj pri talni akro- batiki učenci usklajujejo svoje telo in telo svojega partnerja oziroma sta učenca v nenehnem iskanju skupne ravnotežne točke. Spoznavni razvoj: •Z vadbo cirkuških veščin, izumljanjem novih trikov, ustvarjanjem kostumov, pri- pravljanjem predstav itd. učenci razvijajo ustvarjalnost. •Razvijajo tudi problemsko razmišljanje, saj izvajanje cirkuških veščin prednje po- stavlja vedno nove gibalne probleme. Slika 1. Delitev cirkuških veščin (Hovey Burgess, 1974) 20 • Z učenjem klovnovskih veščin in nasto- panjem se učenci učijo improvizacije ter ustreznega in hitrega prilagajanja na od- zive gledalcev. • Kiez (2015) navaja, da so učenci, ki so se v njeni študiji priučili cirkuških veščin pri pouku športne vzgoje, bolje razumeli gi- banje ter pomen gibanja samega, saj so za izvedbo vaj potrebovali manj navodil. Pozitiven odnos do gibanja, ki so ga pri- dobili z vadbo cirkuških veščin, je po nje- nem mnenju ključen za razvoj dejavnih in zdravih otrok. Čustveno-osebnostni razvoj: • Kiez (2015) ugotavlja, da so otroci 4. in 5. razredov, ki so se pri urah športne vzgoje učili cirkuških veščin, izboljšali svojo sa- mopodobo, bili bolj zadovoljni, motivira- ni ter radovedni. • Ukvarjanje s cirkuškimi veščinami pove- čuje samozavest (Mikič idr., 2009). Le re- dna vadba in vztrajnost, ki sta temeljna procesa pri ukvarjanju z določeno cirku- ško veščino, zagotavljata uspeh. Ta vpliva na samopodobo, zdrava samozavest pa se razvije iz pozitivne samopodobe. • Mikič idr. (2009) navajajo, da lahko v cir- kusu otroci eksperimentirajo s svojo iden- titeto, se postavljajo v različne vloge in preizkušajo različne cirkuške veščine ter tako spoznavajo same sebe. • Učenci se z vadbo cirkuških veščin učijo poguma in koncentracije, saj so s hojo po vrvi, rolaboli ali hodilni žogi ves čas soo- čeni s strahom pred padcem. Padce lahko preprečijo le z dobro osredotočenostjo na izvedbo gibanja. • Sahm (2000, v Mikič idr., 2009) ugotavlja, da cirkuške veščine vplivajo na otrokovo raziskovanje meja, saj pri cirkuških vešči- nah hitro trči ob lastne meje. Prav to je potencial cirkuške pedagogike, saj otro- ci zelo radi preizkušajo lastne meje brez strogih navodil staršev. Šele ko spoznajo lastne meje, jih lahko sprejmejo. Meje niso toge in so spremenljive. Socialni razvoj: • Kot poudarja Bolton (2004), je prednost cirkusa pred športi to, da gre za zabavno dejavnost, ki ne vključuje tekmovanja, temveč temelji na sodelovanju in medse- bojni pomoči. • Ker je bil cirkus že od nekdaj multikultu- ren, eksotičen in mednaroden, vpliva na sprejemanje drugačnosti. Poleg tega pa že same cirkuške dejavnosti, na primer klovnovstvo, močno odstopajo od obi- čajnega, zato v cirkusu enostavno ni pro- stora za sovraštvo do drugačnosti (Mikič idr., 2009). • Z vadbo cirkuških veščin učenci razvijajo zaupanje, saj so pri akrobatiki pogoste vaje, kjer je eden izmed udeležencev v zraku ob podpori partnerja ali skupine. • Pri izvajanju akrobatike v dvojicah ali sku- pini prihaja do intenzivnejšega telesnega stika med udeleženci, zato se učenci uči- jo spoznavanja meja svojega telesnega prostora in sprejemanja dotika drugega (Mikič idr., 2009). • Z vadbo cirkuških veščin prihaja do pre- poznavnosti in rušenja ustaljene skupin- ske hierarhije, saj pridejo v cirkusu do izraza tudi najmanjši udeleženci, ko na primer stojijo na vrhu piramide (Sahm, 2000, v Mikič idr., 2009). Carr (2007) pose- bej opozarja, da v cirkusu netekmovalni pristopi omogočijo tudi sramežljivim otrokom, ki ne želijo tekmovati ter se pri- merjati z drugimi, lažje vključevanje v de- javnost ter posledično v skupino. „ Cirkuška pedagogika pri pouku športne vzgoje Umestitev cirkuške pedagogike v šolski prostor ni nova (Coasne, 2013, v Tucundu- va in Bortoleto, 2019). Mladinski in socialni cirkusi že nekaj časa predstavljajo svoje de- javnosti učencem v popoldanskem času v obliki interesnih dejavnosti, v šolah v nara- vi in na športnih dnevih. Le redko pa se je cirkuška pedagogika umestila v učni načrt predmeta športna vzgoja ali katerega dru- gega predmeta. Na Finskem je ministrstvo za šolstvo cirkuško umetnost že vključilo v učni načrt predmeta umetnost (Beauthier idr., 2016). Cirkuška pedagogika sledi temeljnim izho- diščem športne vzgoje in je lahko odlično sredstvo za doseganje ciljev tega pred- meta. Price (2012) razmišlja, da so cirkuške veščine primerne za vključitev v učni načrt športne vzgoje, saj omogočajo uresniče- vanje temeljnih ciljev predmeta. Po njego- vem mnenju cirkuške dejavnosti učence ustrezno motivirajo in vzbudijo v njih ve- selje do gibanja, ponujajo jim odmik od tekmovalnosti, značilne za »klasične« špor- te, so povezovalne in kot take vključujejo v dejavnost vse učence v razredu ter s svojo raznovrstnostjo gibalnih struktur vplivajo na otrokov celostni razvoj. Posebej Kriel- laars idr. (2019) opozarjajo na njihov velik pomen pri oblikovanju gibalne pismenosti učencev, pri tem pa imajo enak vpliv na oba spola. Cirkuška pedagogika je tudi odličen pristop za izvajanje učnega načela individualizaci- je, saj omogoča vsakemu učencu, da izbere svoj najljubši pripomoček oziroma veščino in se v njej izuri. Bojazni, da bi se učenec ob sebi ljubem pripomočku ali veščini začel dolgočasiti, ni, saj obstajajo vedno novi in še težji triki. Hkrati je zelo preprosto usvojiti osnove cirkuških veščin, saj jih je mogoče poučevati postopno in jih prilagajati spo- sobnostim učencev. Cirkuške veščine lah- ko poučujemo individualno, v dvojicah ali večjih skupinah, enakovrednih ali različnih po znanju. Poučevanje cirkuških veščin po- nuja učitelju veliko svobode pri oblikovanju pouka. Učencem lahko ponudi dejavnosti, ki so zanje zanimive in jih veselijo, tako da jih vključi v pouk kot glavno ali dodatno vsebino. Z njimi lahko učitelj zaposli učen- ce, ki so opravičeni vadbe zaradi različnih zdravstvenih težav, saj nekatere veščine ne zahtevajo izrazitega telesnega napora, temveč je njihovo izvajanje osredotočeno na razvoj natančnosti in koordinacije roka – oko (npr. žongliranja z ruticami), ravnotežja (npr. vzdrževanje ravnotežja ali hoja po na- peti vrvi) ali izraznosti (klovnovske veščine). Cirkus je lahko tudi tema prepletenega mo- dela medpredmetnega povezovanja, pri katerem je značilna uporaba osnovne teme za poučevanje več predmetov, kar učen- cem olajša zaznavo povezav med idejami, vendar zahteva pazljivo izbiro smiselnih tem in usklajeno delo več učiteljev (Kovač in Jurak, 2012). Navajamo enega od prime- rov projektnega dela, ko različni osnovno- šolski učitelji obdelujejo pri svojih predme- tih cirkuške veščine, učenci pa zadnji dan projekta nastopijo v cirkuški predstavi. Pri predmetu šport se učenci učijo cirkuških veščin in pripravljajo točko za predstavo. Pri glasbeni umetnosti spoznavajo glas- bo, ki jo povezujemo s cirkusom, gledajo nemi film »The Circus« in ustvarjajo glasbo za predstavo. Pri matematiki se učijo pov- prečne vrednosti števil prek žonglerskega matematičnega zapisa »menjava smeri« (angl. siteswap), pri zgodovini spoznavajo zgodovino cirkusa, pri slovenščini berejo knjige na temo cirkusa, pri likovni umetno- sti izdelujejo kostume ter scenografijo za predstavo itd. Tako lahko vsak učitelj sam športna vzgoja 21 predvidi, katero vsebino želi učencem po- sredovati, pomembna pa je dobra medse- bojna usklajenost učiteljev pri izbiri ciljev in vsebin. Neobvezni predmet šport V Sloveniji so cirkuške veščine umeščene v program osnovne šole, saj so ena od vsebin neobveznega izbirnega predmeta šport (Kovač, 2013). V sklopu športnih dejavnosti, usmerjenih predvsem v razvoj koordinacije gibanja, ravnotežja, natančnosti in ustvar- jalnosti, sta poleg drugih podani tudi vse- binska tema cirkuške dejavnosti, v katero so vključene cirkuške veščine žongliranja, preskakovanja več kolebnic in pantomime, ter vsebinska tema ravnotežne spretnosti, v katero so vključene hoja po vrvi in traku, hoja s hoduljami, vzdrževanje ravnotežja na ravnotežnih deskah, žogah in vozičkih ter vožnja monokolesa (Kovač, 2013). „ Učitelj športne vzgoje v vlogi cirkuškega pedagoga Da lahko učitelj športne vzgoje v praksi udejanji pozitivne učinke cirkuške peda- gogike, je pomembno, da se drži smernic, ki narekujejo delo cirkuškega pedagoga. Lafortune in Bouchard (2011) trdita, da mora cirkuški pedagog gojiti ljubezen do cirkuških veščin ter imeti znanje in smisel za njihovo izvajanje. Mora biti umetnik, ki je izbral, da bo svoje znanje in nadarjenost obvladovanja cirkuških veščin usmeril v po- učevanje drugih. Pomembno je, da obvla- duje vsaj osnove cirkuških veščin in da išče vedno nove ustvarjalne pristope za njihovo poučevanje. Poleg znanja izvajanja in pou- čevanja cirkuških veščin mora učitelj vzpo- staviti z učenci ustrezen odnos ter mora biti njihov vodja in vzornik. Avtorja opozarjata, da ima njegov pristop do dela in odnos do posameznikov v skupini pomemben vpliv na celotno skupino ter na delo samo, zato je zelo pomembno, da se kar se da zaveda svojih dejanj in njihovih posledic. Hyttinen (201 1) dodaja, da se ob pregledovanju vseh nalog in zahtev zdi naloga učitelja kot cir- kuškega pedagoga lahko celo zastrašujoča, a se mora zavedati, da ne leži vsa odgovor- nost na njegovih ramenih, saj že sam cirkus in skupina skupaj opravita večino dela za dosego ciljev. Pomembno je le, da dejav- no spremlja skupino ter vedenje in poču- tje posameznikov v njej in ob poučevanju uporablja precej humorja, ki sprosti ozračje in naredi morebitne napake tako peda- goga kot otrok manj usodne. Tukaj pa se seveda pojavi vprašanje, kje se v Sloveniji učitelj športne vzgoje lahko nauči cirkuških veščin. Na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani imajo študenti programa športna vzgoja v drugem letniku podiplomskega študija možnost izbire izbirnega predmeta Sodob- ni športi. V učnem načrtu so poleg drugih športov navedene tudi osnove žongliranja in hoje po najlonskem traku (angl. slack- -line) (Kondrič, 2019). Na dodiplomskem in podiplomskem študiju se v okviru pred- metov Športna gimnastika z ritmično iz- raznostjo 1 (Pajek in Čuk, 2019) in Športna gimnastika 2 (»Predmetnik. Športna vzgoja. Druga stopnja«, 2020) naučijo poučevati akrobatske prvine na parterju ter ravnanja z obročem, kolebnico in kiji. Seveda to zna- nje ni namenjeno uporabi v cirkusu, vendar je zelo dobra osnova za obvladovanje cir- kuških veščin. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani imajo študenti smeri socialna pedagogika na dodiplomskem študiju na voljo izbirni predmet Cirkuška pedagogika (Predstavi- tveni zbornik: univerzitetni študijski pro- gram prve stopnje socialna pedagogika, 2021), pri katerem pridobijo temeljna zna- nja za poučevanje cirkuških veščin in nji- hovo uporabnost v socialno-pedagoškem delu. Tam ima svoj sedež tudi slovensko združenje za cirkuško pedagogiko Cirko- krog, ki v telovadnici Pedagoške fakultete vsako sredo prireja odprte brezplačne cir- kuške delavnice (Debenjak, 2017). Zavod Republike Slovenije za šolstvo je ob uvedbi neobveznih izbirnih predmetov v šolske programe leta 2014 organiziral semi- narje za učitelje razrednega pouka in špor- tne vzgoje o poučevanju cirkuških veščin. Učitelji so prejeli tudi gradivo, ki je vključe- valo tematske sklope cirkuške spretnosti (preskakovanje dveh kolebnic, žongliranje, vrtenje kitajskega krožnika, vrtenje diabola, vrtenje poijev), ravnotežnostne spretnosti (hoja po napeti vrvi, več vrveh in traku, vzdrževanje ravnotežja na ravnotežnih de- skah, žogah in vozičkih) in akrobatika (člo- veške piramide) (Bizjak Slanič, 2014). Slovensko združenje za cirkuško pedagogi- ko Cirkokrog prav tako prireja usposablja- nja iz cirkuške pedagogike, ki so sestavljena iz praktičnega in refleksivno-teoretičnega dela. Udeleženci in udeleženke se spoznajo z naslednjimi temami: • »osnove izbranih cirkuških pripomočkov: žongliranje, vrtenje kitajskih krožnikov, vr- tenje poijev, diabolo, rožne palice, • osnove ravnotežnostnih veščin: hoja po vrvi, slack-linu in rola bola, • osnove lažjih partnerskih in skupinskih akrobacij ter grajenja človeških piramid, • varnost pri izvajanju cirkuške delavnice, • ustvarjalnost pri izvajanju cirkuške delav- nice, • izdelava pripomočkov, •priprava in izvedba kratkega nastopa pred skupino, • vplivi in pozitivni učinki cirkuške pedago- gike na skupino in posameznika.« Izobraževanja so namenjena vsem, ki želijo cirkuško pedagogiko uporabiti pri svojem delu (Debenjak, 2017). Cirkus Fuskabo je v šolskem letu 2021/2022 priredil osem izobraževanj z naslovom Cir- kus kot razvojno orodje za osebnostno rast in boljši učni proces. Namenjena so bila zaposlenim v vzgoji in izobraževanju kot program profesionalnega usposabljanja. Cilji programa so bili razumevanje in pre- poznavanje koncepta socialnega cirkusa in pozitivnih učinkov na razvoj možganov ter na razvoj socialnih kompetenc, možnost implementacije veščin pri vzgojno-izobra- ževalnem procesu, predstavitev in uporaba cirkuških veščin v praksi ter prenos znanja in nadaljnja podpora ter svetovanje za sa- mostojno izvajanje cirkuških dejavnosti (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2022). Med šolskim letom Cirkus Fuskabo poleg vseh programov za otroke in mlade ponuja dvakrat na teden tudi program Cirkus za odrasle in treninge za trenerje, pomočnike ter prostovoljce (Cirkus Fuskabo, 2022). V Ljubljani cirkuške delavnice, tabore in izo- braževanja izvaja tudi društvo Mismonismo (Mismonismo, 2022). Predvsem pa je učitelju športne vzgoje pri učenju cirkuških veščin v oporo splet, kjer je na portalih dostopnih veliko kakovostnih posnetkov, ki sledijo didaktičnemu načelu postopnosti, razložijo gibanja v počasnih posnetkih in z vizualnimi prikazi. „ Zaključek Da se učenci v šoli učijo žonglirati ali vrteti obroč in postavljajo človeške piramide ali 22 se poizkušajo v pantomimi, učitelj športne vzgoje ne potrebuje umestitve cirkuških veščin kot posebnega tematskega sklopa v učni načrt, saj lahko te vsebine izvaja pri sklopih gimnastika z ritmično izraznostjo, ples (predvsem pantomima) ali naravne oblike gibanja, igre in splošna kondicij- ska priprava v drugem oziroma splošna kondicijska priprava v tretjem vzgojno-iz- obraževalnem obdobju (Kovač idr., 2011). Nekatere vsebine so namreč že vključene v učni načrt pri različnih tematskih sklopih (pantomima, akrobatske prvine, vaje za ra- zvoj ravnotežja, koordinacije ipd.). Morajo pa ga cirkuške veščine veseliti, biti mora vešč osnov in jih znati uporabiti za dosego ciljev pouka tako na gibalnem kot peda- goškem in socialnem področju. Cirkuške veščine ponujajo učitelju veliko manevr- skega prostora pri poučevanju. Ni jim treba nameniti celotne šolske ure, saj jih lahko vključi le v določene dele vadbene enote. Večino navodil za izvedbo lahko posreduje prek učnih listov in didaktičnih kartonov. Vsaka cirkuška veščina zahteva za optimal- no izvedbo kar precej ponovitev, njihova izvedba pa ne zavzame veliko prostora, zato je cirkuške veščine mogoče umestiti na določeno postajo pri vadbi po postajah, v poligon in kot dejavnost za učence, ki so opravičeni vadbe. Cirkuške veščine lahko učitelj poučuje tudi, kadar nadomešča dru- gega učitelja, saj za njihovo poučevanje ne potrebuje nujno telovadnice. S cirkuškimi veščinami učitelj preprosto uveljavi učno načelo individualizacije in lahko učinkovito uporabi cirkus kot temo medpredmetnega povezovanja. V času šolanja na daljavo so bile nekatere cirkuške veščine odličen medij za razvoj tako gi- balnih sposobnosti kot motivacije za delo in dviga razpoloženja, pa še preprosto jih je poučevati na daljavo prek enega od vi- deokonferenčnih programov (Zoom, MS Teams). Vsebine lahko uspešno vključuje tudi v športni dan ali šolo v naravi kot po- pestritev ali pa za učence oziroma dijake organizira cirkuško delavnico. Vsebine so tudi zanimiva popestritev jutranjega var- stva ali podaljšanega bivanja ter gibalnih odmorov ali minut za zdravje, bolj vešči pa lahko ponudijo tudi interesno dejavnost, v katero vključijo eno ali več cirkuških ve- ščin. V srednji šoli je mogoče klovnovske spretnosti uspešno povezati z gledališkimi krožki, ki so pogosta ponudba v gimnazij- skih programih. Možnosti za vključitev cirkuških veščin v pouk športne vzgoje je neskončno, poziti- ven vpliv vpeljave pa se hitro odraža na ra- zvoju nekaterih gibalnih sposobnosti učen- cev, boljši povezanosti razreda in dvigu motivacije za delo. Tudi možnosti za spo- znavanje cirkuških veščin je kar nekaj, saj so na voljo različna izpopolnjevanja, vsak pa lahko najde tudi kakovostne videoposnet- ke na svetovnem spletu. Gotovo pa bi bilo dobrodošlo, če bi jih kot izbirni predmet vključili tudi v program športna vzgoja na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. „ Literatura 1. Berden, L. (2017). Socialni cirkus: študija prime- ra Zirkus Lollypop [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 2. Beauthier, L., Dubois, A. in Lemenu, D. (2016). Research on youth and social circus pedagogy. Caravan – European Youth and Social Circus Network. 3. Bizjak Slanič, K. (2014). Šport. Neobvezni izbirni predmet za 4., 5. in 6. razred. Gradivo za stro- kovno usposabljanje. Zavod RS za šolstvo. 4. Bolton, R. (2004). Why circus works: how the values and structures of circus make it a signi- ficant developmental experience for young people [Doktorska disertacija]. University of Murdoch, Perth. https://researchrepository. murdoch.edu.au/id/eprint/401/ 5. Burgess, H. (1974). The classification of circus techniques. The Drama Review: TDR, 18(1), 65−70. http://static1.1.sqspcdn.com/static /f/221758/6720532/1272463936753/Classifi- cCircusTechnB urgess74.pdf?token=IUFLP1 Md4Yj8IInxtSBRwVCAzVM%3D 6. Carr, M. (2007). Circus skills − An alternati- ve to team sports and conventional physical education for reluctant exercisers. Robert Townson Public School, Raby, Australia. 7. Chung, L. (2010). Serving PE teachers‘ profes- sional learning experiences in social circus. New Horizons in Education, 58(1), 108–119. https://files.eric.ed.gov/fulltext/EJ893715.pdf 8. Cirkus Fuskabo. (2022). https://skala.je/cirkus- fuskabo/ 9. Debenjak, K. (2016). Cirkuška pedagogika: orodje za gradnjo socialnega prostora. Soci- alna pedagogika, 20(1/2), 163−183. 10. Debenjak, K. (2017). Gradivo za izobraževa- nje − osnove cirkuške pedagogike. Slovensko združenje za cirkuško pedagogiko Cirkokrog, Ljubljana. 11. Framework of competences for social circus trainer. (2011). CARAVAN − European youth circus and education network. http://www. caravancircusnetwork.eu/wp-content/uplo- ads/2015/02/LEO1fnalLOW2.pdf 12. Hyttinen, H. (2011). Social circus - a guide to good practices. Centre for Practise as Re- search in Theatre, University of Tampere, Finland. http://www.jugglingmagazine.it/ fileadmin/Image_Archive/05_CircoSocialee- Terapeutico/soci al_circus_handbook_2011. pdf 13. Juvan, T. (2017). Dopis ljubitelja cirkusa. Neo- bjavljeno delo. 14. Kiez, T. K. (2015). The Impact of Circus Arts In- struction on the Physical Literacy of Children in Grades 4 and 5 [Magistrska naloga]. University of Manitoba, Faculty of Health Sciences, Col- lege of Rehabilitation Sciences, Winnipeg. 15. Kondrič, M. (2019). Sodobni športi. Učni načrt predmeta. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 16. Kovač, M. (2013). Program osnovna šola. Šport – neobvezni izbirni predmet. Ministrstvo za iz- obraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 17. Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje: didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 18. Kovač, M., Markun, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Program osnovna šola − športna vzgoja − učni načrt. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 19. Kriellaars, D. J., Cairney, J., Bortoleto, M. A., Kiez, T. K., Dudley, D. in Aubertin, P. (2019). The impact of circus arts instruction in physi- cal education on the physical literacy of chil- dren in grades 4 and 5. Journal of Teaching in Physical Education, 38(2), 162−170. 20. Lafortune, M. in Bouchard, A. (2011). Com- munity worker‘s guide: when circus lessons become life lessons. Cirque du Soleil, Québec. http://holisticcircustherapy.com/ufiles/libra- ry/Social_Circus_Guide.pdf 21. Maglio, J. in McKinstry, C. (2008). Occupatio- nal therapy and circus: Potential partners in enhancing the health and well-being of today‘s youth, Australian Occupatio- nal Therapy Journal, 55, 287–290. https:// www.researchgate.net/profile/Jill-Maglio/ publication/47298051_Occupational_the- rapy_and_circus_Potential_partners_ in_enhancing_the_health_and_well- -being_of_today%27s_youth/ links/5fdbcc7645851553a0c6ef2e/ Occupational-therapy-and-circus-Po- tential-partners-in-enhancing-the-he- alth-and-well-being-of-todays-youth. pdf?origin=publication_detail 22. Mikič, A., Rutar, M., Razpotnik, Š., Dekleva, M., Dekleva, B., Gorišek, Ž., Kobolt, A., Mihelič, K. in Žorga, S. (2009). Cirkuška pedagogika. Uni- verza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 23. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2022). https://paka3.mss.edus.si/Katis/Pro- gramPrijava.aspx?ID=5573&A=detailKP 24. Mismonismo. (2022). http://mismonismo.org/ športna vzgoja 23 25. Predmetnik – Športna vzgoja – druga sto- pnja. (2020). https://www.fsp.uni-lj.si/studij/ mag-2-stopnja/sportna-vzgoja/predmetnik/ 26. Predstavitveni zbornik: univerzitetni študijski program prve stopnje socialna pedagogika. (2021). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fa- kulteta. 27. Price, C. (2012). Circus for Schools: Bringing a Circo Arts Dimension to Physical Educa- tion. PHEnex Journal, 4(1), 1−9. http://ojs. acadiau.ca/index.php/phenex/article/view- File/1446/1230 28. Pajek, M. in Čuk, I. (2019). Športna gim- nastika z ritmično izraznostjo. Učni načrt predmeta. https://www.fsp.uni-lj.si/studij/ uni-1-stopnja/sportna-vzgoja/seznam-pred- metov/2009041711280525/ 29. Rutar, M. (2005). Cirkuška pedagogika: med metodo in prostim izrazom [Diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 30. Tucunduva, B. in Bortoleto, M. (2019). Circus and curricular innovation in physical educati- on teachers education in Brazil. (2019). https:// seer.ufrgs.br/Movimento/article/view/88131 Jan Jereb, mag. prof. športne vzgoje Gimnazija Poljane, Strossmayerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana janjereb.jereb@gmail.com