26 Sklep Iz lastnih izkušenj ugotavljam, da ukulela pozitivno vpliva na klimo v oddelku in vrt- cu. Z najmlajšimi se ob igranju gibamo po igralnici ali korakamo v koloni in prepevamo izbrano pesem. S starejšimi otroki, ki jim beseda že gladko teče, pa pogumno nastopamo na prireditvah za vrtec, za starše, za lokalno skupnost. Živa glasba omogoča pristen stik med vami in otroki povsem drugače, kot če bi nastopali ob spremljavi CD-plošče ali pa prepevali brez spremljave. V tistem trenutku občutiš osebno zadovoljstvo, saj s tem osebno napreduješ in otrokom omogočiš novo izkušnjo. Z igranjem na ukulelo dajemo dobro podporo otrokovemu petju in urimo njegov harmonski posluh. Glasba je nekaj pozitivnega, dobrega. Običajno se z glasbo nagradimo. To je tisto, kar bo učenje ukulele in posledično igranje nanjo prineslo. Nagrado za vas in za vse ostale, s katerimi boste svoje znanje delili. Z ukulelo boste lahko popestrili marsikatero vrtčevsko prireditev ali pa pre- senetili mimoidoče, ko boste z otroki prepevali v parku. Sprejmite izziv. Od tod gre lahko samo navzgor. Ob koncu delavnice na Zborovski šoli za vrtce, ko smo uspešno preigrali prej navedeno gradivo, smo si bili enotni, da »vsako tele lahko špila ukulele«. Presenečeni boste, ko boste izkusili, kako enostavno to gre. Viri Voglar, M., Nograšek, M. (2017). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS. Acousticbridge.com. Dostopno na: https://acousticbridge.com/easy-ukulele-songs-for-beginners/ (13. 10. 2019). Coolukulele.com. Dostopno na: https://coolukulele.com/tuning-your-first-ukulele/ (13. 10. 2019). Learntouke.co.uk. Dostopno na: https://www.learntouke.co.uk/how-to-understand-ukulele-chord- charts/ (13. 10. 2019). Swedberg, H. Your First Ukulele Lesson: A Beginner’s Guide to Playing Ukulele. Dostopno na: https://www.ukulelemag.com/stories/your-first-ukulele-lesson-a-beginners-guide-to-playing-ukulele (10. 2. 2020). Ukulele-chords.com. Dostopno na: https://ukulele-chords.com/baritone/chord/A (13. 10. 2019). UkuGuides.COM. Dostopno na: https://ukuguides.com/beginner/10-ukulele-tips-for-beginners/ (10. 2. 2020). Ukulelego.com. Dostopno na: https://ukulelego.com/lessons/im-yours-ukulele-lesson-jason-mraz/ (13. 10. 2019). Wilihow.com. Dostopno na: https://www.wikihow.com/Hold-a-Ukulele (13. 10. 2019). Ukulele Lesson 1 - Absolute Beginner? Start Here! Dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=5bTE5fbxDsc&t=7s (10. 2. 2020). How To Play Ukulele - Beginner Lesson 1 - Easy Chords, Strumming And Songs. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=7Qh2JQwkhjk&t=283s (10. 2. 2020). Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Lucija Ojsteršek, Ukulele v vrtcu PRAKSA 27 PRAKSA Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ... Teacher, Sing Me a Song, Teacher, Listen to Me ... Izvleček V prispevku predstavljam osebna spoznanja o tem, kako pomembno je, da so majhni otroci v stiku s pesmijo, in o tem, kakšno vlogo ima pesem pri otroku v predšolskem obdobju. Predšolski otroci radi pojejo. To je njihova igra. Pojejo z velikim veseljem, če dobijo spodbudo od staršev ali vzgojiteljic in ob tem čutijo, da jim radi prisluhnemo. Ključne besede: predšolski otrok, glasba, glasbene izkušnje, petje, doživeto petje glasbenih pravljic Abstract The article describes my personal experience demonstrating how important it is for small children to be in contact with songs and what role songs play in the preschool period. Preschool children love to sing. For them, it is a form of play. If encouraged by their parents or teachers, they sing with great joy and can feel that we like to listen to them. Keywords: preschool child, music, music experience, singing, singing in musical fairy tales Tanja Rauch Krušič Zasebni družinski vrtec Ringa Raja, Ragovo 2, 8000 Novo mesto trkrusic@gmail.com 27 »Rodimo se z glasbo v ritmu vesolja in narave, ki se nam razodeva že z bitjem materinega srca. Prav ta ‚glasba‘ nas napaja še vse zgodnje otroštvo z mirom in srečo.« (Slosar, 1993) Že od rojstva in najnežnejšega predšolskega obdobja je otrok spontano nagnjen h glasbi. K njegovemu us- pešnemu glasbenemu razvoju lahko veliko pripomore- mo, če mu le znamo prisluhniti (Borota, 2013). Z glasbenimi izkušnjami ga lahko spodbujamo k iskanju lepote in razumevanja, otrok pa mora biti de- javen, saj le tako izoblikuje samega sebe ter svoj svet domišljije in svobodnega ustvarjanja. Glasba je moje močno področje, zato sem tukaj še toliko bolj predana otrokom. V Zasebnem družinskem vrtcu Ringa Raja izvajam vse tiste vzgojno-izobraževal- ne dejavnosti, ki so potrebne za razvoj v predšolskem obdobju. Otrokom ob vseh dejavnostih želim približa- ti tudi glasbo in jim omogočiti čim več lepih glasbe- nih doživetij. V skupini slavčkov (od 4 do 6 let) sem opazila, da s petjem hitreje pridobim pozornost otrok, predvsem pa se otroci ob petju hitreje umirijo. Pesem je izhodišče tudi za plesno ustvarjanje (Borota, 2013; De- nac, 2011). Zavedam se, da je pomembna vzgojiteljeva 28 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Tanja Rauch Krušič, Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ... vloga pri otrocih spodbujati, razvijati in ohranjati zani- manje in ljubezen do petja in plesa. Otroci se ob glasbi zelo radi izražajo z gibanjem in plesom, radi igrajo na glasbila, tudi na tista, ki jih sami izdelajo v vrtcu. V zadnjem času otroke spodbujam tudi k samostojnemu prepevanju znanih pesmi, pri čemer se otroci velikokrat potegujejo, kdo bo samostojno nastopal pred drugimi. Večkrat na teden obiščemo glasbeno učilnico, v kateri otroci pojejo na mikrofon in se snemajo, v veliko vesel- je pa jim je prepoznavanje glasov vrstnikov. V zborčku Slavčki pojejo vsi otroci. Zborček se redno udeležuje območnih in medobmočnih revij predšolskih pevskih zborov. Pesem je za otroka prva glasba S tem ko otroci poslušajo pesmico, ki jo poje vzgoji- teljica, se srečujejo z glasbo že v najzgodnejšem obdobju (ib.). S poslušanjem pesmi in glasbe, katere vsebine so izbrane tako, da ustrezajo otrokovi starosti, se pri otro- cih razvija potreba po poslušanju glasbe, obenem pa se razvijata tudi njihova slušna pozornost in sposobnost sprejemanja glasbe. Z glasbenimi izkušnjami otroke spodbujam k iskan- ju lepote ter jim omogočam, da najdejo same sebe v resničnem doživljanju glasbene umetnosti. Otrok si želi peti Če otrok v okolju, v katerem živi, ne dobi spodbude za svoje pevsko ustvarjanje, poje le sam zase. Vzgojitelji moramo pri otroku spodbujati željo po petju. Le s tem bomo poleg staršev pripomogli k uspešnemu nadaljnjemu razvoju otrokovega petja. Petje je osnovna dejavnost predšolskega otroka V vrtcu je petje najpogostejša temeljna glasbena dejavnost. Vemo, da je vsakemu otroku z zdravim pev- sko-govornim aparatom dano, da poje. Vsi ljudje imamo predispozicije za razvoj glasbenih sposobnosti (Gordon, 1997; Trehub, 2001). Ena od prvih oblik komunikacije v otrokovem prvem letu življenja je glasbeno čebljanje, s katerim otrok vzpostavlja stik z okoljem in hkrati izraža svoje razpoloženje. Nadaljnji razvoj pa je seveda odvisen od učenja in spodbud iz okolja. Pomembno je, da otrok petje tudi pogosto sliši, saj se uči peti s posnemanjem. Rad ima, da mu pojejo tisti, ki jih pozna, jih ima rad in na katere je čustveno navezan. Zvočni posnetki ne more- jo nadomestiti pomena, ki ga ima živa izvedba. Odrasli si moramo vselej prizadevati za intonančno pravilno in do- živeto petje, saj otrok posnema tudi način, interpretacijo in celo barvo glasu (Borota, 2013). Pri petju pazimo na sproščenost in lepoto glasu, pra- vilno intonacijo, ritmiko ter izgovarjavo. Izvajamo ljud- ske in umetne pesmi, ki so glasbeno in vsebinsko pri- merne za predšolske otroke. Izbor pesmi prilagodimo spreminjanju letnih časov in praznikom med šolskim letom. Petje spremljamo z majhnimi glasbili. Pevski razvoj otroka je v predšolskem obdobju pre- pojen s preizkušanjem in raziskovanjem zvočnega sveta. Vse poteka preko igre, ki naj bo ustvarjalna. Pri otroku so zelo pomembni ritmično-melodični vzorci, spon- tano prepevanje ob igri, izmišljanje lastnih besedil k danim melodijam (Jožef Beg in Mihelač, 2019). Zelo pomembno je tudi prepevanje v družini in v vrtcu. Več- krat ko otrok sliši petje, bolj je dovzeten za to dejavnost in močneje to vpliva na razvoj njegovega posluha, izgo- varjave in tehnike petja. Pomembno je, da otroci pojejo samo v njim ustrezni glasovni legi. Otroku v predšolskem obdobju lahko pri naravnem razvoju glasu in posluha pomagamo s primernimi pes- micami. Pomembno je, da otroka nikoli ne kritiziramo, ampak da podpiramo njegovo težnjo, da bi pel in se gibal. Tako se bo sprostil in bomo pri njem razvijali do- mišljijo in posluh. Petje v manjši skupini omogoča ot- rokom več ustvarjalnih možnosti glasbenega izražanja, varnost in individualizacijo. Z leti otroci s petjem tudi čedalje bolj izražajo čustva. Velikega pomena so tudi večkratni nastopi v zgod- njem otroštvu. Najprej otrok nastopa pred vrstniki, na skupnih prireditvah vrtca in občinskih revijah. Otrok s tem odpravlja tremo in razvija pozitivno samopodobo (Borota, 2013). 28 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Tanja Rauch Krušič, Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ... vloga pri otrocih spodbujati, razvijati in ohranjati zani- manje in ljubezen do petja in plesa. Otroci se ob glasbi zelo radi izražajo z gibanjem in plesom, radi igrajo na glasbila, tudi na tista, ki jih sami izdelajo v vrtcu. V zadnjem času otroke spodbujam tudi k samostojnemu prepevanju znanih pesmi, pri čemer se otroci velikokrat potegujejo, kdo bo samostojno nastopal pred drugimi. Večkrat na teden obiščemo glasbeno učilnico, v kateri otroci pojejo na mikrofon in se snemajo, v veliko vesel- je pa jim je prepoznavanje glasov vrstnikov. V zborčku Slavčki pojejo vsi otroci. Zborček se redno udeležuje območnih in medobmočnih revij predšolskih pevskih zborov. Pesem je za otroka prva glasba S tem ko otroci poslušajo pesmico, ki jo poje vzgoji- teljica, se srečujejo z glasbo že v najzgodnejšem obdobju (ib.). S poslušanjem pesmi in glasbe, katere vsebine so izbrane tako, da ustrezajo otrokovi starosti, se pri otro- cih razvija potreba po poslušanju glasbe, obenem pa se razvijata tudi njihova slušna pozornost in sposobnost sprejemanja glasbe. Z glasbenimi izkušnjami otroke spodbujam k iskan- ju lepote ter jim omogočam, da najdejo same sebe v resničnem doživljanju glasbene umetnosti. Otrok si želi peti Če otrok v okolju, v katerem živi, ne dobi spodbude za svoje pevsko ustvarjanje, poje le sam zase. Vzgojitelji moramo pri otroku spodbujati željo po petju. Le s tem bomo poleg staršev pripomogli k uspešnemu nadaljnjemu razvoju otrokovega petja. Petje je osnovna dejavnost predšolskega otroka V vrtcu je petje najpogostejša temeljna glasbena dejavnost. Vemo, da je vsakemu otroku z zdravim pev- sko-govornim aparatom dano, da poje. Vsi ljudje imamo predispozicije za razvoj glasbenih sposobnosti (Gordon, 1997; Trehub, 2001). Ena od prvih oblik komunikacije v otrokovem prvem letu življenja je glasbeno čebljanje, s katerim otrok vzpostavlja stik z okoljem in hkrati izraža svoje razpoloženje. Nadaljnji razvoj pa je seveda odvisen od učenja in spodbud iz okolja. Pomembno je, da otrok petje tudi pogosto sliši, saj se uči peti s posnemanjem. Rad ima, da mu pojejo tisti, ki jih pozna, jih ima rad in na katere je čustveno navezan. Zvočni posnetki ne more- jo nadomestiti pomena, ki ga ima živa izvedba. Odrasli si moramo vselej prizadevati za intonančno pravilno in do- živeto petje, saj otrok posnema tudi način, interpretacijo in celo barvo glasu (Borota, 2013). Pri petju pazimo na sproščenost in lepoto glasu, pra- vilno intonacijo, ritmiko ter izgovarjavo. Izvajamo ljud- ske in umetne pesmi, ki so glasbeno in vsebinsko pri- merne za predšolske otroke. Izbor pesmi prilagodimo spreminjanju letnih časov in praznikom med šolskim letom. Petje spremljamo z majhnimi glasbili. Pevski razvoj otroka je v predšolskem obdobju pre- pojen s preizkušanjem in raziskovanjem zvočnega sveta. Vse poteka preko igre, ki naj bo ustvarjalna. Pri otroku so zelo pomembni ritmično-melodični vzorci, spon- tano prepevanje ob igri, izmišljanje lastnih besedil k danim melodijam (Jožef Beg in Mihelač, 2019). Zelo pomembno je tudi prepevanje v družini in v vrtcu. Več- krat ko otrok sliši petje, bolj je dovzeten za to dejavnost in močneje to vpliva na razvoj njegovega posluha, izgo- varjave in tehnike petja. Pomembno je, da otroci pojejo samo v njim ustrezni glasovni legi. Otroku v predšolskem obdobju lahko pri naravnem razvoju glasu in posluha pomagamo s primernimi pes- micami. Pomembno je, da otroka nikoli ne kritiziramo, ampak da podpiramo njegovo težnjo, da bi pel in se gibal. Tako se bo sprostil in bomo pri njem razvijali do- mišljijo in posluh. Petje v manjši skupini omogoča ot- rokom več ustvarjalnih možnosti glasbenega izražanja, varnost in individualizacijo. Z leti otroci s petjem tudi čedalje bolj izražajo čustva. Velikega pomena so tudi večkratni nastopi v zgod- njem otroštvu. Najprej otrok nastopa pred vrstniki, na skupnih prireditvah vrtca in občinskih revijah. Otrok s tem odpravlja tremo in razvija pozitivno samopodobo (Borota, 2013). PRAKSA 29 Ustvarjanje glasbenih pravljic Vsako leto v skupini slavčkov (otroci, stari od 4 do 6 let) posnamemo glasbeno pravljico, ker dajemo velik poudarek otrokovi ustvarjalnosti. Na snemanje se je treba seveda pripravljati dalj časa. Z otroki se najprej pogovorimo in skupaj odločimo za projekt. Najprej nastajajo vsebine pravljic in risbice, šele kasneje postopoma izbiramo pesmice in glasbila. Veliko pesmic otroci že poznajo, nekatere se morajo še naučiti. Opažam, da so otroci pravi mali samokritiki in kaj hitro opazijo pomanjkljivosti pri petju pesmic in igranju na glasbila. V nadaljevanju je predstavljen primer pravljice. Otroci sproščeno sedijo ali ležijo na tleh. Začnemo poslušati izbrano inštrumentalno skladbo (na primer Ples kraljice labodov iz Labodjega jezera P . I. Čajkovske- ga). Otroke povprašam, kako so se med poslušanjem počutili, kakšna se jim je zdela glasba (vesela, žalostna). V naslednjih dneh zopet poslušamo isti glasbeni primer in ob njem mrmramo. Otroke spodbudim, da si ob tej glasbi sami izmislijo besedilo pravljice. Povprašam jih, kakšen naslov bi ji dali (otroci imajo bujno domišlji- jo in takoj začnejo pripovedovati). Sledi zapis pravljice (pristen zapis govora otrok). V naslednjih dneh z otroki vstavljam primerne zvoke, šume, in skupaj izberemo pesmice, ki ustreza- jo vsebini. Največkrat so to pesmi, ki pojejo o živalih. Pojemo pa tudi šaljive, nagajive, rajalne pesmi in uspa- vanke. Petje takih pesmi je zelo doživeto, saj se otroci poistovetijo z glavnimi junaki. Na koncu dodamo še ritmična glasbila iz Orffovega inštrumentarija, s kate- rimi ustvarimo zvočne slike (na primer padanje dežja s tapkanjem s prsti po bobnu) ali preproste spremljave (na primer udarjanje s palčkami na težke dobe). Intenzivno glasbeno doživetje omogoča spontan otroški odziv pri glasbenih dejavnostih, pri katerih bo otrok obenem ustvarjalec, izvajalec in poslušalec glasbe. Pomembno je otroku omogočiti, da večkrat zapoje ali posluša isto skladbo, saj šele pogosto petje in poslušan- je iste skladbe pri njem zbujata zadovoljstvo in veselje (Denac, 2011). Z umetnostjo se otrok izraža in sporazumeva z dru- gimi, s čimer razvija sposobnost uporabljanja simbolov – in sicer tako, da s plesom in v glasbi na splošno ustva- ri nekaj, kar predstavlja nekaj drugega. Na področju umetnosti so vse te izkušnje zaradi celovitosti doživl- janja in ustvarjanja pomem- ben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in dušev- nega zdravja (Kurikulum za vrtce, 1999). Za otrokov uspešni glas- beni oziroma pevski razvoj moramo vzgojiteljice imeti svoj cilj in se izobraževati na glasbenih področjih ter si tako pridobiti čim več znanja. Po- leg omenjenega moramo imeti tudi dobro razvite pev- ske oziroma glasbene sposobnosti. Sklep »Če želimo, da bi bil naš otrok še naprej slavček, in ne le papagajček, hvaležno sprejemajmo te njegove darove, prosimo zanje, jih zapišimo ali snemajmo.« (Voglar, 2004) Izrednega pomena je, da glasbene dejavnosti pove- žemo z igro. Z otroki se igramo glasbeno didaktične igre, prstne in plesne igre, izštevanke, izdelujemo glas- bila, ustvarjamo glasbene pravljice ... Upam si trditi, da so otroci srečnejši in da vse te glasbene dejavnosti moč- no vplivajo na njihovo srečnejše in bogatejše zgodnje otroštvo. Po 25 letih vzgojno-izobraževalnega dela ob glas- benih dejavnostih opažam, da so otroci sproščeni, niso agresivni, da jim je glasba všeč in da je res postala del njihovega vsakodnevnega igranja in življenja v vrtcu. Vesela sem, da so številni otroci, ki so obiskovali naš vrtec, tudi v nadaljnjem življenju postali uspešni na glasbenem področju. Vse to me pri lastnem vzgojno-izobraževalnem delu veseli, zato pripravljam nove vsebine in izzive na glas- benem področju, in vem, da mi bo tudi v prihodnje uspelo pri otrocih vzbuditi najlepša doživetja ob glasbi. Že od rojstva in najnežnejšega predšolskega obdobja je otrok spontano nagnjen h glasbi. 30 Viri in literatura Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središ- če, Univerzitetna založba Annales. Denac, O. (2011). Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Gordon, E. (1997). Edwin Gordon Responds. Philosophy of Music education Review, letnik 5, št. 1, str. 57–58. Jožef Beg, J., Mihelač, L. (2019). Na začetku je bila pesem. Novo mesto: Šolski center Novo mesto. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo. Slosar, M. (1993). Nackove pesmi: pesmi za predšolske in šolske otroke. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Trehub, S. E. (2001). Musical predispositions in infancy. V: Zatorre, R. J. in Peretz, I. (ur.), The biological founda- tions of music. New York: New York, Academy of Sciences. Voglar, M. (1987). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Voglar, M. (2004). Kdor ne igra, ni Plut. V: Delo, letnik 46, št. 31 (7. 2. 2004), str. 7. Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Tanja Rauch Krušič, Vzgojiteljica, zapoj mi, vzgojiteljica, poslušaj me ...