Št. 35 (1672) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 27. avgusta 1981
Cena: 10 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Začenja se boj za vsak stot pšenice
Priprave dolenjskih in posavskih kmetijcev
O pripravah na jesensko setev, pri kateri čakajo vse odgovorne za uresničevanje kmetijske politike in prehrabenih planov v občinah in republiki težke naloge, so se pretekli četrtek v Novem mestu pogovarjali predstavniki vseh dolenjskih in posavskih občin ter kmetijskih zadrug na tem področju s predstavniki republiškega 'komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zadružne zveze in žitne skupnosti
Priprave na jesensko setev bodo v vseh občinah vodili posebni štabi, kijih morajo čimprej aktivirati. Temeljna naloga za uspešno setev in zagotovitev večjih tržnih pridelkov pšenice prihodnje leto tudi na tem področju Slovenije (letos odkupljene količine skoraj niso vredne omembe) pa ostaja kmetijskim zadrugam in njihovim pospeševalcem kot organizatorjem proizvodnje. Pokazalo se je, da se bo treba boriti za vsak stot tržne pšenice posebej, še posebej z zasebnih, polj. Na teh so zaradi uporabe neustrezne agrotehnike izredno nizki pridelki, le 10 ali 15 stotov na hektar, kar ni več sprejemljivo. Letos Tio pravočasno na voljo dovolj gnojil, zaščitnih sredstev in kakovostnih semen in ob uporabi vsega tega bi se lahko vključili v tržno pridelavo pšenice tudi kmetje z manjšimi parcelami. Zanjo bodo pridelovalci podpisovali pogodbe v septembru. Sele takrat bo povsem jasno, kakšen uspeh so imeli pospeševalci z delom na terenu, koliko površin so uspeli vključiti v tržno pridelavo. Glede na to, da pospeševalcev povsod manjka (brežiška občina ima npr. le enega!), je kar težko pričakovati izjemne rezultate.
Posebnega uspeha seveda ne bo, če bomo na Dolenjskem in v Posavju uspeli zagotoviti pridelavo tržne pšenice le na dobrih
1.000	hektarih (to številko so omenjali predstavniki kmetijskih zadrug), medtem ko je po statističnih podatkih zasejanih s pšenico kar dobrih 8.000 hektarov. Verjetno se bo treba odreči tudi kakšnemu kosu sedaj z ržjo posejane zemlje na krškem polju, kije sicer donosnejše.
Z. L. - D.
Več zdrave podjetnosti!
Obisk predsednika Vinka Hafnerja v Brežicah — Do boljše socialne varnosti samo z večjo storilnostjo
Da bi podrobneje spoznal dve pomembni gospodarski panogi v brežiški občini - kmetijstvo in turizem - je predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner 19. avgusta obiskal Agrario in zdravilišče Čateške Toplice.
VINKO HAFNER V JUGOTANINU - ,JRuleta“, kot nekateri prispodobi imenujejo boben, kjer se razvrščajo cepanice kostanjevega lesa za pot v drobilec, naj bi se pod mentorstvom Belinke vrtela donosno. (Foto: A. Železnik)
Kako se dela in kako se ne
Predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner v Lisci in Jugotaninu — Lisca dobro gospodari — Strniti sile za Jugotanin v stečaju — Odgovorni tudi delavci
Drugi dan delovnega obiska predsednika slovenskih sindikatov in sodelavcev v Posavju je minil v Sevnici v četrtek, 20. avgusta, z ogledom Lisce in Jugotanina. Popoldne je bil pogovor s člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta, vodilnih tovarišev občinske skupščine in drugih družbenopolitičnih organizacij.
Tovariš Hafner se je živo zanimal za sodobno proizvodnjo v Lisci. Glavni direktor Valentin Dvojmoč sc ni mogel poslužiti boljšega načina kot samo popeljati goste mimo skladiščnih regalov. Zevajoča praznina je govorila sama zase: proizvodnja je razprodana!
Predsednik Hafner je po ustaljeni delovni metodi izročil finančniku kartico z vprašanji, kakšne podatke želi. Že uvodoma je namreč opozoril, kako želi, da bi bil pogovor koristen za oboje. Tudi za sindikat, ki je sredi uresničevanja sklepov 3. kongresa samoupravljalcev in pomembno konferenco jeseni. V Lisci so polletnim dosežkom lahko prišteli še julijske in najnovejše (računalnik je resnično nenadomestljiv). Okrog 1.930 delavcev te tovarne je lani prvič „prebilo“ magično mejo: milijardo celotnega prihodka, letos, sodeč po prvem polletju, ko so že dosegli 615 milijonov, bodo številke
še ugodnejše. Uspeh ni napihnjen z dvigom cen. Letos jih npr. sploh še niso popravljali. ,,Ste pa res nekaj posebnega," se je začudil tovariš Hafner, ko je to slišal.
ZAKAJ NE OBRAČUNAJO?
V štirih občinah dolenjske regije je vrsta gospodarskih naložb, ki se knjigovodsko in bančno še štejejo med nedokončane investicije, čeprav v nekaterih od teh stavbah že delajo. Direktorica SDK Novo mesto dipl. ekonomistka Joža Miklič je nedavno tega na seji izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice opozorila: „Delovne organizacije, ki že obratujejo v neobra-čunanih investicijah, naj čimprej predlože predpisane obračune, sicer jih bomo prijavili delovni inšpekciji. To je naša dolžnost.”
Kakorkoli že, načrte za nakup le-teh so še za nekaj časa spravili v predal, zakaj bolj kot to jih mučijo surovine - elastične pletenine. Pri Dolnjem Brezovem, v nerazviti KS Blanca, imajo vse nared, da tudi zares steče gradnja tovarne elastičnih pletenin. Za že dobljeno in hip nato spet razveljavljeno uvozno dovoljenje za opremo so pred nedavnim le dobili končno soglasje. Upajo, da bo dala soglasje tudi nova republiška komisija za, samo naložbo, ki je finančno pokrita z velikim deležem Lisce, sovlagateljev Jutranjke in Kometa.
In samoupravljanje? Predsednik Hafner je na popoldanskem posvetu sicer potegnil rahlo ločnico med uspešnostjo gospodarjenja, pri čemer pa je opozoril, naj iščejo tudi rešitve za minulo delo, saj vsega ne
(Nadaljevanje na 4. strani)
- Kolikor bolj bomo potrebovali hrano, tem več možnosti imate za razvoj - je opogumljal kmetijce, ko so mu v razgovoru predočali težave, s katerimi se ubadajo. In to kljub temu, da je kmetijstvo prednostna panoga. Boljše gospodarjenje in večjo storilnost v prvi vrsti ovirata razdrobljenost in nepovezanost. To velja za družbeni in zasebni sektor. Kmetijske organizacije ne sodelujejo in se ne povezujejo dovolj med seboj, ozkost pa je poglavitna zavora za dogovarjanje v Sloveniji.
Prihodnost kmetov je v podruž-bljanju, ne v zasebništvu, je dejal Vinko Hafner in opozoril, da samo večja storilnost lahko izboljša njihov
Končno na vrsti obnova ceste pri Dol Topicah
Asfalt do 10. septembra — obvoz prek Soteske
Zaradi pomanjkanja denarja so tudi na cesti Novo mesto - Dolenjske Toplice spomladi pokrpali le največje luknje. Po sprejetju odloka o obveznem 1,2-odstotnem združevanju sredstev pa se je v novomeški komunalni skupnosti le nabralo nekaj sredstev. Iz teh bodo financirali popravilo najbolj kritičnega, dober kilometer dolgega cestnega odseka od Gradišča do Dolenjskih Toplic. Dela bodo stala 1,8 milijona dinarjev, opravilo pa jih bo novomeško cestno podjetje. Z deli so že pričeli in če ne bo kakšnih ovir, bodo končana do 10. septembra.
V tem času bo promet seveda precej oviran, občasno pa zaradi polaganja nove asfaltne prevleke tudi povsem zaprt. O tem bo voznike opozarjala prometna signalizacija. Obvoz proti Dolenjskim Toplicam je možen preko Soteske in Meniške vasi, vozniki tovornjakov in vsi drugi naj bi ga predvsem uporabljali, da bo obnova cestišča potekala nemoteno in da bodo dela končana do roka..
Solidarnostno posojilo IMV
Predlog gospodarske zbornice: vse delovne organizacije v dolenjski regiji naj iz rezervnega sklada posodijo za dve leti občinskemu rezervnemu skladu del sredstev za kritje izgube v IMV — Ovržene govorice o žrtovanju enodnevnega zaslužka
Izvršni odbor medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je 20. avgusta pretresel polletne gospodarske rezultate v vseh štirih občinah in v zvezi s tem tudi položaj v IMV. Imenovana je bila regijska komisija za oceno investicij.
Letos doživlja dolenjsko gospodarstvo eno najhujših let. Dohodek raste počasneje kot v Sloveniji, neplačani prihodki pa so veliko večji kot lani in likvidnost se slabša. Ta čas je v uporabi za 22 odstotkov več začasnih kreditov v gospodarstvu, kot jih je bilo od začetku leta. Izredno naglo naraščajo tudi stroški, dolenjska ima 19,1 odst. vseh izgub v Sloveniji, pri čemer je seveda Slavno breme na IMV.
Slabo je zlasti to, ker velike investicije še ne dajejo pričakovanih in za ta čas planiranih sadov. Na Dolenjskem je kar 66 odst. delovnih organizacij s področja gospodarstva, ki ustvarjajo manj kot 100 milijonov dinarjev prihodka, združevanje in povezovanje pa vse prepočasi napreduje.
Izvršilni odbor je sklenil opozoriti združeno delo na negativna gibanja m poziva, naj povsod ocenijo uresničevanje stabilizacijskih programov. Menijo, da je nujno akumulacijo Usmerjati v tekoče poslovanje, ne pa
v zidove in investicije, od katerih v kratkem ni pričakovati nove vrednosti. Hkrati so ugotovili, da je gospodarstvo še vedno preveč obremenjeno s prispevki in dajatvami.
Ker pa dolenjskega gospodarstva ni moč ozdraviti, dokler ni urejen položaj v največji delovni organizaciji IMV, fa pa ima tozde v vseh štirih občinah in povsod je izguba, so v izvršilnem odboru menili, daje glede na velik delež republiških rezerv, ki jih bodo namenili za kritje izgube v IMV, tudi dolžnost regije prispevati svoj delež.
• Predlagali so, naj bi regija za kritje izgube v IMV zbrala 50 milijonov dinaijev, kar je k potrebni vsoti sorazmerno malo, a več ni mogoče. Poudarili so,da je treba ovreči govorice, češ da bodo vsi zaposleni za IMV žrtvovali enodnevni zaslužek. Takega prispevka ni mogoče
zahtevati, so dejali in predlagali, naj bi vse delovne organizacije iz prostega dela svojih rezervnih skladov posodile občinskim rezervnim skladom del sredstev. Gre za posojilo, ki bo v dveh letih vrnjeno.
Tudi ne gre za direktne stike z IMV, temveč z občinskim rezervnim skladom, ki bo zbral sredstva za kritje izgube v IMV. To je po mnenju članov izvršilnega odbora nujno, ker je čimprej začeti s sanacijskim programom. Cim dlje se odlaša, tem večja izguba nastaja.
Gre za predlog, ki bo šc mnogo-kje obravnavan, preden bo prišel v združeno delo. Poudarili so, da je hkrati s tem predlogom priti pred delavce s čistimi računi, kaj je bilo v IMV in kako bo vnaprej.
R. BACLR
- L	*	V
položaj, prerazporejanje dohodka na račun delavca.
S tem naj se'nikjer ne slepijo. Kolektivi, ki imajo izgubo, morajo priti do spoznanja, da morajo več ustvariti in ne samo tako prebiti do večjega dohodka. V čateških Termah so na primer zaradi investicij osebni dohodki prav tako nižji kot v drugih dejavnostih, vendar kaže, da to z razumevanjem sprejemajo, čeprav enako kot pri Agrarii izstopa težnja po izravnavi. Tovariš Hafner jih je opomnil, naj uberejo drugačno pot in z nagrajevanjem spodbudijo predvsem produktivnost in ustvarjalnost prav zato, da bi se čimprej izvlekli iz težav. V razgovoru so prišli do spoznanja, da so Toplice še vedno preveč zaprte, da naravno bogastvo (termalno vodo) premalo izkoriščajo za razvoj občine in regije.
Pri Agrarii načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju soudeležbo pri dveh velikih investicijah: pri izgradnji žitnih silosov v Brežicah in pri gradnji hlevov za pitanje goveda v Globokem. Razviti nameravajo tudi prašičerejo in sadjarstvo, vendar se lastnih usmeritev lotevajo z rezervo, spet zaradi kreditnih težav. Predsednik SZ Vinko Hafner pa jih je kljub trenutni zaprtosti bančnih virov spodbudil k večji podjetnosti in večjemu tveganju, češ da pogreša zagrizenost in odločnost pri iskanju novih razvojnih možnosti.
Tudi v popoldanskem razgovoru s predsedstvom občinske sindikalne organizacije, OK ZKS, OK SZDL in IS občinske skupščine je ponovil misel, da niti v turizmu niti v kmetijstvu niso napravili dovolj za napredek občine. Razšli so se z odločitvijo, da bo sindikat dosledno zahteval uresničevanje družbenega dogovora o delitvi dohodka, da bo popustljiv tam, kjer zaradi objektivnih okoliščin ne morejo natanko ravnati po njem, in zelo trd tam, kjer si režejo prevelik kos kruha na račun zvišanih cen.
JOŽICA TEPPEY
V Dobovi so izkopali 32 grobov
Našli so rimska in slovanska okostja s pridatki
Na najnovejšem arheološkem najdišču sredi Dobove so v petek, 21. avgusta, končali izkopavanje. Na rimskem skeletnem pokopališču in staroslovanskem grobišču za novo Humekovo hišo so našli 32 grobov, od tega 21 rimskih in 11 slovanskih.
V slovanskih grobovih so izkopali sedem odraslih okostij in štiri otroška. Za arheologe je izredno pomemben grob številka 25, v katerem je po vsej verjetnosti pokopana mlajša ženska. Ob lobanji je imela bronaste uhane, na prsih železen nožek, pri nogah pa značilen lonček z valovnico iz druge polovice osmega stoletja. Izkopano arheološko gradivo bodo restavrirali in konservirali, kosti pa analizirali in določili starost in spol pokopanih prednikov.
„LABODOV” IZVOZNI USPEH
Napori za povečanje izvoza so v krškem Labodu TOZD Libna v tem polletju obrodili že kar obilne sadove. Kar 24 odstotkov celotne proizvodnje so izvozili, zlasti v Zahodno Nemčijo, in tako presegli izvozne obveznosti za 6,7 .odstotka. Skupno so v letošnjem polletju s prodajo izdelkov na tujem iztržili 516.982 dolarjev.
V drugi polovici tedna bo ^prevladovalo sončno vreme in v nekoliko topleje bo.
KROMPIR BOGATO OBRODIL - Poletje je doseglo vrh in se prevesilo v jesen. Nastopil je čas, ko se izkažejo moči zemlje in obdarijo vsakogar, kdor jih zna in hoče izrabiti. Kmetje so ta čas najbolj zaposleni s pobiranjem krompirja za katerega letos pravijo da se je dobro izkazal Lesjakovi iz Gotne vasi so ga pobirali minuli ponedeljek torek in sredo, saj ga je bilo skoraj 5 ton, bilo pa ga bi tudi več, 'če ne bi bilo potrebno pridelek deliti še s prebivalci bližnjega romskega naselja v Pogancih. (Foto: Janez Pavlin)
SREČANJE BORCEV V KOČEVJU
V soboto, 12. septembra, bo ob 10.30 v Šeškovem domu v Kočevju skupščina skupnosti bork in borcev Zapadno-dolenjskega odreda in IX. SNOU brjgade-Kočevske. Skupščino sklicuje v počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda in ustanovitve OF odbor ZDO-IX. SNOUB v dogovoru z ZZB Kočevje.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
V začetku je kazalo, da bo to povsem rutinski polet ameriških in libijskih letal, ki so oprezala druga za drugim. Nekaj časa je bilo res tako, potem pa se je nebo sprevrglo za nekaj trenutkov v lovišče. Ko je bilo streljanja konec, sta v morje zaliva Sirte v Sredozemlju strmoglavili libijski letali, ameriška pa so se vrnila na letalonosilko.
Zračni dvoboj v zalivu Velika Sirta
To je bil prvi oborožen spopad med Združenimi državami Amerike in Libijo, in dasi ni prišel povsem nepričakovano, je svet vendarle nekaj ur ugibal, kaj se utegne iz tega izcimiti. Spopad ni prišel nepričakovano zato, ker ga je bilo mogoče vsaj teoretično predvideti že vnaprej.
Libija namreč trdi, da so njene ozemeljske vode široke 200 milj, Američani pa so pripravljeni priznati le tradicionalne tri oziroma šest milj. In ker so Američani za področje svojih manevrov izbrali to pot zaliv Sirte, ki se zajeda v polkrogu v severno obalo Afrike (in je kajpak znotraj 200 milj širokega pasu, ki ga Libija terja kot svoje ozemeljske vode), je bilo na dlani, da se lahko zgodi kaj nepredvidenega. In se je tudi zgodilo. Ameriška letala so sestrelila dve libijski
Kdo je krivec (namreč: kdo je prvi napadel, kdo pa se je branil), je v tem trenutku povsem nepomembno in bržkone tega nepristransko tudi ni mogoče ugotoviti.
Dejstvo je, da so se ameriški odnosi z Libijo še poslabšali (bili pa so slabi že pred tem) in da so ZDA zaradi
tega incidenta izgubile nekaj arabskem svetu.
še dodatno simpatij v
NAIROBI:
POZIV SVETU
V Nairobiju, glavnem mestu Kenije, so predstavniki (predvsem) dežel v razvoju naslovili na svetovno javnost še en apel, v katerem so orisali svoje (zares izjemno) težko stanje na področju energije.
To se je zgodilo na konferenci o energiji, ki sicer ni prinesla sama po sebi nič dramatično novega, je pa še enkrat izredno jasno in ostro opozorila na nekaj stvari.
Prvič na to, da je najbolj pogosto uporabljenih virov energije (nafta, denimo) vse manj in da se bo treba usmeriti na druge (na primer sončno), zatem pa še na resnično nevzdržen položaj dežel v razvoju, od katerih nekatere živijo prav na robu bankrota zaradi vse višjih stroškov energije.
TRIPOLI: NEUVRŠČENI TUDI V TELESNI KULTURI
Običajno športu tukaj ne namenjamo pozornosti, a to pot se zdi, da je potrebno narediti izjemo, zakaj sestanek neuvrščenih v libijskem glavnem mestu Tripoliju, posvečen sicer telesni kulturi, daleč presega zgolj njene okvire.
To je ena izmed postaj na poti k uresničevanju gesla, da se morajo neuvrščeni opreti na lastne noge in sodelovati na vseh področjih, torej tudi v telesni kulturi.
Na kratko rečeno, se v Tripoliju ubadajo z naslednjim vprašanjem: kako tudi na področju telesne kulture preseči bodisi blokovske bodisi okvire tekmovanja za prestiž na črti razviti-ne-razviti.
JANEZ CUCEK
,NOVOLES" LESNI KOMBINAT NOVO MESTO—STRA2A , n. sol. o.
TOZD SIGMAT, BRESTANICA
Delavski svet TOZD Sigmat Brestanica razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA KOMERCIALE
pod naslednjimi pogoji:
višja šola ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ati sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
2. VODJA PRIPRAVE DELA
pod naslednjimi pogoji:
višja šola strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
3. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA pod naslednjimi pogoji:
višja šola pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
4. VODJA PROIZVODNJE - KOVINSKI OBRAT pod naslednjimi pogoji:
srednja šola strojne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
5. VODJA PROIZVODNJE - POLIESTER pod naslednjimi pogoji:
srednja šola kemijske, kovinske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoja: organizacijske in vodstvene sposobnosti in moralno —politična neoporečnost.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
„NOVOLES" lesni kombinat, kadrovsko socialna služba 68351 Straža
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka.
POUK NA BIIUINAZIJI
GIMNAZIJA NOVO MESTO CESTA HEROJEV 5
Pouk na gimnaziji v Novem mestu se bo začel v torek 1. 9. 1981 ob 8. uri. Učenci 1. razredov se zberejo pred gimnazijo. Vsi ostali učenci imajo ob 8. uri KINO PREDSTAVO v domu JLA. Po končani predstavi bo pouk.
641/35-81
ZABAVNI KO VO OPRAVIČILO Z NAPAKO
Ponovno ogrožena slovenščina
Uredništvo Zabavnika se je v 1547. številki 21. 8. 1981 na 58. strani opravičilo bralcem za izmali-čenje slovenščine v oglasu Invest-banke pred desetimi tedni. Našli so tudi grešnega kozla — PPP NIP POLITIKA BEOGRAD, ki bi morala oskrbeti pravilen prevod.
Čez koliko tednov pa se bo uredništvo Zabavnika opravičilo, ker so v isti številki (1547) na 57. strani natisnili strip „Vijaček" kar v srbohrvaščini namesto v slovenščini? Morda bo potrebno počakati samo toliko, da bodo odkrili novega grešnega kozla!
J. SAJE
Kmet kot nekakšno nujno zlo
V čem se v vsakdanjem življenju kaže dogmatizem do zasebnega kmetijstva
Po mojem prgšnjem komen-taiju „D0 kdaj v škodo kmetijstva? v katerem sem govoril o nujnosti usklajevanja pridelovanja hrane s potrebami po njej, sva se srečala s tovarišem iz „uradnih“ krogov. Nasmehnil se je, zapičil oči vame in vprašal: „Kaj si pravzaprav mislil s tisto .ozkostjo in dogmatizmom* pa s skupinsko—lastniško miselnostjo? “
Čudno se mi je zdelo, da tega ne bi razumeli ljudje, ki sicer
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Predlog za visoke podražitve sladkorja, olja in mleka, • ki je dobil podporo izvršilnega odbora splošnega združenja kmetijstva in živilske industrije Jugoslavije in izzval v javnosti veliko vznemirjenje, je Gospodarska zbornica Slovenije takoj odločno zavrnila predvsem zato, ker gre za ravnanje nekaterih proizvajalcev in njihovih združenj, ki ni v skladu z našo stabilizacijsko politiko. Ta poskus izsiljevanja
Nesprejemljive
zahteve
cen zasluži toliko ostrejšo obsodbo, ker gre za osnovna živila, katerih podražitve neposredno prizadenejo vse delovne ljudi in občane.
Gospodarska zbornica Slovenije je takoj po objavi vesti o seji izvršilnega odbora splošnega združenja kmetijstva in živilske industrije Jugoslavije zahtevala sklic seje predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije, da ugotovi, kdo je odgovoren za predložitev omenjene zahteve za povečanje cen in kdo je kriv za neustrezen postopek pri obravnavi gradiva ter sprejme ustrezne sankcije.
Hkrati pa je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z izvršnim svetom skupščine SRS angažirala pri izvajanju ustreznih ukrepov za zagotavljanje normalne oskrbe prebivalstva. Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije bo temeljito preučil celoten potek strokovnih priprav in obravnave predlogov za podražitev sladkoija, olja in mleka ter ugotovil, kako so delovali delegatski sistem in strokovne službe v ustreznih splošnih združenjih Slovenije in Jugoslavije ter pri vseh tistih dejavnikih,
ki so družbeno odgovorni za izvajanje načrta politike cen.
Ugotovil bo tudi, zakaj se delegata iz Slovenije nista udeležila seje izvršilnega odbora splošnega združenja kmetijstva in živilske industrije Jugoslavije, na kateri so podprli omenjene predloge, zakaj s predlogi za tako pomembne odločitve niso seznanili niti Gospodarske zbornice Slovenije niti pristojnih republiških dejavnikov ter zakaj niso opredelili stališč do strokovnih predlogov.
POLITIČNA ŠOLA
Okoli 450 mladih iz vse Slovenije se je udeležilo letošnje mladinske poletne politične šole v Vikrčah, ki jo je pripravila republiška konferenca ZSMS. Delo je potekalo po skupinah in v obliki plenarnih zasedanj. Na slednjih je sodelovala vrsta uglednih družbenopolitičnih delavcev, ki so mladinskemu aktivu Slovenije govorili o najbolj aktualnih vprašanjih družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Jugoslavije. Da so bde teme zanimive, pričajo številna vprašanja, ki so jih mladi postavili ob koncu predavanj.
TUJI TURISTI NA KOSOVU
Medtem ko domači turisti v glavnem ne obiskujejo Kosova in v počitniških krajih po Šaro (Brezovica itn.) beležijo skoraj popolno odstotnost letoviščaijev, pa skupine tujih turistov obiskujejo vse kraje oziroma objekte, katerih obisk oziroma ogled je bil predviden po programu: število tujih turistov v glavnem ni manjše kakor prejšnja leta: obiskujejo razen Prištine tudi Peč, Prizren ter Dečane.
MILAN MEDEN
nemalokrat bruhajo ogenj na „ozkost in dogmatizem". Vendar menim, da jim je, zlasti njim, to mojo, jasno zapisano misel, treba le še bolj raztolmačiti.
Tokrat še ne bom razpredal iskrive misli o srpu in kladivu na rdeči zastavi, ki mi jo je nedavno povedal napreden kmet, niti o zavezništvu delavca in kmeta v revoluciji in izgradnji socializma. Raje bom podrobneje pojasnil neposredno zastavljena vprašanja. Denimo tisto o dogmatizmu. Mislim, da je dogmatizem že to, če kdo, tudi tovariš iz uradnih krogov, zamahne z roko, če le zasliši besedo — kmet. Kot da bi bil ta kmet nekakšno nujno zlo v naši družbi, nekak nebodigatreba, da ne rečem gaijavec, ne pa še kako pomemben pridelovalec velike množine pridelkov. Res je, da kmetje nimajo „naj-naj“ višjih hektarskih pridelkov, čeprav posamezniki tudi v tem prekašajo še tako velike družbene (kmetje niso družbeni?) proizvajalce. Resje, da nimajo tako „velikih-velikih“ površin, da ne znajo združiti tistih desetin parcelic ipd.
Kar je res, je res. Resnica je namreč tudi, da ti kmetje ne ustvarjajo izgub družbi. Družba, t. j. posamezni organi ali organizmi v njej, agroživilske celote s skupinsko lastniško podjetniško štacunarsko miselnostjo, celo posamezni mesarji, odkupo-valci in prekupčevalci poskrbijo, da ima izgubo - kmet. In te izgube nihče ne „pokriva“ in ne sanira. Toda nihče ne sanira tudi zemlje, ki jo je vsako leto več neobdelane, zaradi nesana-cije kmetovih izgub, ki nastajajo med drugim:
zaradi prevelikih razlik med odkupnimi cenami in cenami v prodaji na drobno, pri čemer se posredniki ne zadovoljijo z manj kot 50%-ki; zaradi različnih cen in premij za „črno“ in ,,belo“ mleko; zaradi odstotka mlečne maščobe, ki je vedno takšen, kakršnega določi kupec; zaradi odstotka klavno-sti pri živini, ki se ji po zakolu čudi celo živinče; zaradi nadomestil (kompenzacij), ki se po kilogramih v dinarjih stekajo v čaroben sklad, iz katerega so se lahko dolgo bogatili velike klav-
nice in mali mesarji; zaradi tega, ker dobavitelji semenskega blaga kmetu lahko prodajo nekalji-vo seme (letos seme koruze!), tovarne zaščitnih sredstev neustrezna škropiva, tovarne mineralnih gnojil neustrezna gnojila itd. Ne da bi za to kdo odgovarjal.
Rekli smo, da bomo kmeta vključevali v samoupravno združeno delo. Od tega mu ostaja delo, v samoupravljanje naj se raje ne vmešava. Rekli smo, da bomo združevanje kmetov, njihovih sredstev, dela in zemlje spodbujali tudi z ekonomskimi ukrepi. Kaže, da poznamo le eno vrsto ukrepov, tistih spodbujajočih pa ne. Radi bi imeli več hrane. Tudi pri tem je naša značilnost ozkost, ne pa širina. Uradni tovariš, ali je zdaj dovolj jasno?
STEFAN KUKAR
NEKDANJI IRANSKI PREDSEDNIK BANI SADR nikakor ne more uiti pozornosti svetovne javnosti. Potem ko jo je razburil že s svojim spektakularnim begom iz Irana in prihodom v Francijo, je poskrbel še za dve nenavadni stvari: izjavil je, da je Izrael na skrivaj oskrboval z orožjem Iran (prek nekaterih drugih držav) in dočakal je, da se je srečal s svojo soprogo ter sinkom. Oba sta prispela v Pariz z redno letalsko linijo, ki ima sicer postanek v Karačiju v Pakistanu. Kako jima je to uspelo, je za zdaj še neznano, dogodejc p* je še enkrat spravil Bani Sadro-vo ime na prve strani časopisov. . Zdaj pa se nekateri sprašujejo, , kako bo na vse skupaj reagirate Francija, ki mu je dala politični azil le pod pogojem, da se Bani Sadr v Franciji ne bo ukvarjal s politiko, kar pa očitno in tudi zelo pogosto počne ... Bomo priča odpovedanemu gostoljub-lju ali pa previdnim, a jasnim opozorilom nekdanjemu iranskemu predsedniku, naj neha z vtikanjem v politiko . ..
POLITIČNI TERORIZEM SE JE SICER malce polegel, a zadnje čase smo vendarle priča nekaterim dramatičnim dogodkom, ki znova burijo svetovno javnost. Tako je že drugič v zadnjem času neki poljski državljan ugrabil letalo poljske letal- • ske družbe in ga z domače proge preusmeril v Zahodni Berlin. Tu je letalo pristalo na ameriškem vojaškem letališču, kjer pa so ugrabitelja takoj predali zahod-nonemški policiji. Poljski državljan je terjal zase politični azil, vprašanje pa je, če ga bo brez pridržka tudi dobil. Stvar je namreč v tem, da so postali tudi v Zvezni republiki Nemčiji zelo j občutljivi na ..podvige” take vrste in niso več pripravljeni vsakomur oprostiti, če prileti v njihovo državo z ugrabljenim letalom ... Pa naj pride tudi z Vzhoda...
MEDTEM PA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE še vedno stavka okoli 12.000 nadzornikov poletov, ki jih je ameriška vlada sicer odpustila, vendar pa se še vedno želijo pogajati, kar uradni Washington odločno odklanja... Za zdaj na srečo še brez kake velike nesreče v zraku ...
NEW DELHI - Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Nikolaj Firjubin bo prispel na štiridnevni obisk v Pakistan. Firjubin je prvi sovjetski funkcionar, ki bo prišel v Pakistan po sovjetskem vojaškem posegu v Afganistanu in ohladitvi v odnosih med Islamabadom in Moskvo.
NA VRSTI MOKRICE
Delavci hotela Grad Mokrice bi radi čimprej prišli do stanovanj. V Cateških Toplicah so jih podprli in sklenili v Novi vasi zgraditi stanovanjski blok, za katerega bi tudi oni prispevali del sredstev. Predlog je upoštevala tudi že stanovanjska skupnost v Brežicah.
- Kalite me! Posadite ml H toč oko d« prvega.
ttšemK
K
j*
— Zelo prijetne vode, toda etana naju morje denarja!
KOMISIJAZA DELOVNA RAZMERJA PRI DSSS GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO
razpisuje
proste delovne naloge in opravila STROJEPISKE
Pogoji:
poklicna administrativna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pisne vloge pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15.
638/35-81
DRAGA DELA GREDO h KONCU - Za melioracijo stotih hektarjev zemljišč, ki narekujejo iz vadbo komasacij na 120 ha, so najprej nujne regulacije. Delavci novomeScega vodnogospodarskega podjetja opravljajo zaključna dela na potoku Lokavcu s pritokom Orehovcem. (Foto: P. Perc)
NOV MOST NA DELAVSKI PROGI - Delavci cestne službe pri sevniški krajevni skupnosti so konec prejšnjega tedna postavili trden zasilni most na Vranjškem potoku v Vranju. Čezenj bodo preusmerili promet, ker bodo pričeli graditi nov betonski most na delavski avtobusni progi Sevnica — Podvrh. (Foto: P. Perc)
OSNOVNA SOLA VELIKA DOLINA, 68361 Jesenice na Dolenjskem,
razpisuje
prosta deta in naloge:
— učitelja slovenskega jezika (5. — 8. raz.) — 16. ur, ki bo dopolnjeval učno obveznost z vodenjem šolske knjižnice — PRU ali P.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 10 dni po objavi razpisa. Začetek dela: 1. 9. 1981. Stanovanja ni.
637/35-81
FOTO KIDERIČ NA MIRN1185
- VAM IZDELA:
vse velikosti slik za razne dokumente — tudi v 24 urah,
- NA IZBIRO IMAM:
dovolj barvnih in črno-belih filmov za vaš fotoaparat
-OB SOBOTAH:
slikam v ateljeju tudi poroke
CENJENE STRANKE VLJUDNO VABIM V SVOJ ATELJE!
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
640/35-81
VSE INVESTICIJE POD LUPO
V okviru medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko je bila 20. avgusta ustanovljena 11-članska regijska komisija za oceno investicij.
Komisijo vodi Stane Dolanc-Luka, predsednik omenjene zbornice, v njej pa so člani iz vseh občin in iz nekaterih medobčinskih družbenopolitičnih organizacij. V pristojnosti komisije je ocena vseh naložb do vrednosti 30 milijonov, kar pa presega to vsoto, sodi v pristojnost republiške komisije.
Poti do več slovenske pšenice
Uspešna jesenska setev porok za več tržne pšenice z domačih polj - Pogodbe s pridelovalci — Dovolj gnojil, zaščitnih sredstev in semenske pšenice
Sejmišča
NOVO MESTO - Promet na'ponedeljkovem sejmu je bil srednje živahen. Rejci so končno malo popustili s cenami. Pripeljali so 228 prašičev (14 starejših živali), prodali pa so jih 152. Mlajši prašički so šli po 1.800 do 2.800 dinarjev, starejše živali pa po 2.900 do 3.600 dinarjev.
BREŽICE - Rejci so pripeljali 392 do 3 mesece starih prašičkov in 10 nad 3 mesece starih, prodali pa so jih 214 oziroma 7. Mlajše živali so prodajali po 100 din za kilogram žive teže, starejše pa po 65 do 70 din za kilogram žive teže.
Letošnjo jesen naj bi v Sloveniji zasejali s pšenico okrog 53 tisoč hektarov polj. To je približno toliko kot do sedaj, vendar naj bi na teh zemljiščih z uporabo sodobnih agrotehničnih postopkov pridelali bistveno več pšenice, predvsem žita za tržno prodajo.
Pridelovalci se do zdaj niso v večji meri odločali za zamenjavo pšenice za koruzo, saj je bila pšenica glede na cene drugih krmil za živino najcenejša. Tako smo uspeli od letošnje žetve odkupiti le 13.000 ton pšenice, kar nikakor ne zagotavlja izpolnitev cilja, da bi doma pridelali 85 odstotkov vse potrebne hrane. Če hočemo prihodnje leto požeti za trg znatno več pšenice kot do sedaj, je nujno z vso resnostjo pripraviti jesensko setev. Le-ta mora biti skrbno načrtovana, za njeno izvedbo pa bodo v občinah skrbeli posebni štabi. V severovzhodni Sloveniji so jih že aktivirali, drugje pa jih ustanavljajo v teh dneh.
Letos bomo s pšenico zasejali 6.000 hektarov družbenih polj, tržno proizvodnjo pšenice pa naj bi zagotovili tudi na 25 tisoč hektarih zasebnih njiv. Na prvih bo pridelek okrog 40 stotov na hektar, z zasebnih njiv pa naj bi kmetje pridelali za trg od 10 do 20 stotov na hektar. Za dosego tega cilja imamo v republiki vse možnosti, zato pa bo treba predvsem na zasebnih njivah doseči večje hektarske pridelke. V občinah že teče dogovarjanje, koliko površin bodo posejali s pšenico in koliko
pridelka bodo prihodnje leto ob žetvi oddali. Setev pšenice za tržno prodaj« naj bi zagotovili do srede septembra, kot bodo z vsemi pridelovalci sklenjene pogodbe o setvi in oddaji. Tako bo utrjena celotna repro veriga v pridelavi pšenice po načelu naročena pridelava za znanega kupca, kar je že dobro steklo pri sladkorni pesi. Kmetijske zadruge kot organizatorje pridelovanja čaka v teh dneh veliko dela na terenu.
Ob zagotavljanju potrebnih površin za jesensko setev tečejo tudi dogovori o pravočasni preskrbi z reprodukcijskim materialom. Problemov z umetnimi gnojili, semenom in zaščitnimi sredstvi letos vsaj za površine iz pogodb ne bo. Več težav bo z rezervnimi deli za kmetijske stroje, ki jih proizvajalci izvažajo, čeprav jih doma primanjkuje. Za pridelavo pogodbeno dogovorjenih količin pšenice bodo kmetje lahko dobili tudi kredit za reprodukcijski material, ki ga v preteklosti naši zadružniki niso poznali.
Z. LINDlC-DRAGAŠ
Kmetijski
Stroj lahko natrosi tujke
Pravijo, da poje srednje snažen človek s hrano do kilograma zemlje in umazanije na leto. Koliko nesnage pride potem šele v prebavila živali, zlasti prežvekovalcev, ki hlastno goltajo hrano, da jo potem v miru prežvečijo. S krmo pogoltnejo tudi ostre predmete, tujke, ki povzročajo živinoreji vse več škode. Vse bolj uporabljana mehanizacije naseje med klajo koščke žice, žeblje, polomljene delce strojev itd. in nič čudnega ni, da pri večini zaklanih živali odkrivajo tujke v vampu, zlasti v kapici, kjer povzročajo vnetja in prebavne motnje.
Sodobnemu stroju ni težko hkrati s silažo nasekati tudi žico, ki se tako rada znajde v nji, in nevarnost je že tu. Rejec lahko zmanjša možnost za nesrečo, če redno pometa jasli in pazi, da se kovinski in drugi ostri predmeti na zamešajo med krmo. Nekateri stroji premorejo posebne magnetne lovilce za odvzem kovinskih železnih predmetov, kar je gotovo zelo koristno. Kljub vsemu pa ni mogoče preprečiti vseh vnosov tujih predmetov; danes si oglejmo, kako ravnati, ko je nesreče že tu.
K sreči večina tujkov, nekako tri četrtine, v prebavilih prežvekovalcev ne povzroča večjih nevšečnosti. Najbolj nevarni so tisti, ki so ostri na obeh straneh, tako da lahko prodro steno kapice in se ob krčenju prebavil pomikajo proti drugim organom, zlasti proti osrčniku. Če tujek odznotraj rani žival, se pojavijo značilni znaki: pospešeno in plitko dihanje, povišana temperatura, zmanjšan tek, celo odklanjanje hrane, driska, napenjanje, žival postane nekam otožna in se značilno zgrbi.
Z grebenskim prijemom, z elektroakustično napravo ali na kak drug preizkušen način je mogoče dokaj zanesljivo odkriti tujek. Sledi učinkovit operativni poseg, vendar je povezan s precejšnjimi stroški in posebno nego živali. Toliko vrednejša je potem preventiva, ki ne obsega le derbi za čistejšo, marveč tudi za izdatnejšo, z rudninami bogato krmo, saj je ob urejeni prehrani žival manj požrešna in bolj previdna.
Inž. M. L.
Jasno je, da je zaradi zmanjšane proizvodnje kondenzatorjev na škodi celotna družba. „Da sploh lahko delamo, moramo delati za izvoz, da dobimo vsaj najpotrebnejše devize za uvoz reprodukcijskega materiala," pravijo v Iskri. Ne morejo razumeti, da nikogar drugega pretirano ne boli glava zaradi tega, ker porabimo več električne energije, saj sicer, grobo povedano, za uvoz gumbov in reprodukcijskega materiala za izdelavo kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije ne bi veljal enak režim.
A. BARTELJ
i
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
JI
4
4
4
J! / 4 4
'4
4
'4
'4
4
4
4
4
4
4
4
a
Udarjena varčnost
Zaradi	pomanjkanja
reprodukcijskega materiala, ki ga mora semiška Iskra v veliki meri uvažati, so v zadnjem času morali močno zmanjšati proizvodnjo kondenzatorjev za kompenzacijo jalove energije. V prvem polletju je tozd Energetski kondenzatorji dosegel le 35 odstotkov letnega plana.
Na domačem trgu je po teh kondenzatorjih že vseskozi veliko povpraševanje in bi jih semiška Iskra lahko prodala več, kot so njene kapacitete. Zato so se pred. časom tudi odločili za gradnjo nove tovarne; gradbeni del je že končan, v nove prostore morajo montirati še opremo.
V prejšnjih letih je semiška Iskra proizvedla toliko teh kondenzatorjev, da so organizacije združenega dela vsako leto prihranile toliko električne energije, kolikor je letna zmogljivost manjše elektrarne.
900
OOO
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Ureja^ Tit Doberšek
Priložnosti \ za strokovno izpopolnitev
Albert Urek
Prihranil milijone
Albert Urek iz senovske Metalne vpeljal vrsto izboljšav
.Nekaj let nazaj, morda dve ali tri, smo še bolj zavzeto delali, res pa je, da tedaj še niso bile tako razvite tehnološke službe,” pojasnjuje uspešnost inovacijske dejavnosti v senovski Metalni, delovodja v konstrukcijskem obratu Albert Urek.
Prvo priznanje občinske raziskovalne skupnosti v Krškem je dobil že za' leti 1979 in 1980. Imel je kar deset predlogov tehnoloških izboljšav, obveljale pa so tiste, kjer je prihranek časa največji, dosežena večja varnost pri delu in je nasploh omogočeno bolj tekoče delo.
..Velikokrat ugotavljamo, da imamo premajhno tovarno, kljub temu, da jo venomer širimo. Gie torej tudi za to, da bi čim koristneje izrabili delovne površine,” pripoveduje Urek. Njegove izboljšave v tovarni gradbene opreme, kjer izdelajo v eni seriji deset do petnajst žerjavov po licenci nemške tvrdke Liebherr, so opazne.
Albert* Urek, kovinar, kije prišel v Metalno iz senovskega rudnika, o številkah skromno molči. O tem, da gre za njegove pomembne inovacijske dosežke, pa govori tudi letošnje priznanje občinske raziskovalne skupnosti za prihranke več kot pet milijonov.	-	P. PERC'
S
Dolenjci zelo neradi pogledajo preko domačega praga, čeprav bi bilo to zelo priporočljivo; če namreč	ničesar ne	vidiš,	kaj
lahko zmotno živiš v prepričanju, da je pri tebi vse v najlepšem redu. Če vinogradniki niso obveščeni, opozarjamo, da je v tem času možno obiskati
kmetijsko—živinorejski sejem v Gornji Radgoni,
ki je odprt od 21. do 30. avgusta. To vsakoletno prireditev si	je ogledalo	že	precej
dolenjskih vinogradnikov in to v organizaciji ožjih vinogradniških okolišev društva vinogradnikov. Vsak obiskovalec tega poučnega izleta se je pohvalno izrazil in bil zadovoljen. Letos organizira obisk tega sejma ožji vinograški okoliš	Novo mesto	in	to	28.
avgusta	z odhodom	ob	6.	uri
izpred hotela Kandija.
Sejem je namenjen prikazu kmetijskih strojev in živinoreji Pomurja, le v manjši meri pa tudi vinograškim strojem in pokušnji vin severovzhodnega vinorodnega območja Slovenije. Vendar imajo obiskovalci te prireditve iz Dolenjske med potjo priložnost videti resnično lepe vinograde severovzhodne Slovenije, zlasti če potujejo preko Ormoža po vinski cesti čez ormoško-ljutomerske gorice, čez sloviti vinorodni predel Jeruzalema iz Železnih dveri. Tam vidimo enega od najlepših vinogradniških predelov pri nas. Velike terasaste površine vinogradov vsakega ljubitelja presenetijo in razveselijo. Nekaj podobnega vidimo še v radgonskih in kapelskih goricah, okrog Ptuja, Svečine, Maribora in še kje. Ta predel ima poleg lepih vinogradov tudi vzorne kleti s predelovalnimi obrati v Ptuju, Ormožu, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Kapelah in v Mariboru. Edino, kar ni prav, je to, da so pri tej vzorni vinogradniški in kletarski dejavnosti potisnjeni ob stran in ne pridejo do izraza zasebni vinogradniki in ljubitelji, ki tudi v severovzhodnem vinorodnem območju Slovenije še vedno obdelujejo 5 300 ha vinogradov (68,6 %), medtem ko je v družbeni lasti 2430 ha vinogradov tega predela. Sicer je tu največ družbenih vinogradov v Sloveniji, vendar še zmeraj le pičla tretjina vseh vinogradov tega vinorodnega predela. Zato bi bilo koristno, da bi se zasebni vinogradniki tega območja, prav tako kot Dolenjci in Belokranjci,
organizirali v lastnih društvih' vinogradnikov.
Obiskovalci prireditve v Gornji Radgoni imajo možnost, da na poti na sejem in ob vrnitvi obiščejo eno ali dve od vzornih kleti in si ogledajo lepe vinograde te vinorodne pokrajine.
Vinski sejem v Ljubljani
bo odprt od 30. 8. do 6. 9. na Gospodarskem razstavišču. Na tej dolgoletni prireditvi lahko vinogradniki poleg domačih spoznajo še vina drugih, svetovno znanih vinorodnih dežel. Poleg vin bodo vinogradniki lahko videli še nekatere vinogradniške in kletarske pripomočke. Tudi ta prireditev služi vinogradnikom poleg strokovne izpopolnitve še prijetnemu počutju in razvedrilu, še zlasti če imajo prijetno družbo.
TEKMOVANJE V PRIDELOVANJU GROZDJA
V minulem ocenjevanju dolenjskih vin po ožjih vinogradniških okoliših društva vinogradnikov Dolenjske so ob zaključku cenitve vinogradniki predlagali tudi tekmovanje v pridelovanju grozdja. Pobudo vinogradnikov je treba pozdraviti in organizirati tudi to tekmovanje, ki naj bo obenem osnova za oceno posameznega vinogradnika pri prihodnji oceni vinskega pridelka.
Ker aa te vrste tekmovanja ni pobude od kmetijskih delovnih organizacij kakor tudi ne od občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva, tekmovanje organizira društvo vinogradnikov Dolenjske preko ožjih vinograš-kih okolišev društva. Ožji vinogradniški okoliši pripravijo seznam vinogradnikov, ki pridejo v poštev za tekmovanje, oziroma izpolnjujejo pogoje tekmovanja, in sestavijo komisijo, ki bo vinograde prijavljencev pregledala in ocenila. Pregled teh vinogradov je obenem možnost za medsebojno prijateljstvo in izmenjavo izkušenj. Merila za oceno vinogradov naj si določijo vinogradniški ocenjevalci ožjih okolišev sami. Razumljivo je, da se tekmovanja lahko udeleži le član društva, ki ima plačano članarino, da ima vsaj 500 litrov vina za prodajo, da ima vinograd z žično oporo in da ima v vinogradu posajene trte trsnega izbora Dolenjskev in še, da prideluje znana dolenjska vina, zlasti cviček, modro frankinjo ali dolenjsko črnino in dolenjska bela vina. Vinograd mora biti primer.no obdelan, zdrav in roden. Ocene vinogradov komisije ožjega vinogradniškega okliša naj bodo kot dodaten dokument pri poznejši oceni vin. Pokušnja prehaja v stalno letno prireditev vinogradnikov.	DT
!
DOLENJSKI LIST
Kako se dela...
(Nadaljevanje s 1. strani)
bo prinesel novi zakon o združeni reprodukciji.
Po svoje značilen je bil pozdrav v Jugotaninu. Predsednik osnovne sindikalne organizacije je tovarišu Hafnerju že kar na dvorišču potožil zaradi težavnega položaja, ker je sicer rekonstruirana tovarna v stečaju. Pogovora so se udeležili tudi glavni direktor Belinke dr. Andrej Ocvirk, inž. Anton Arzenšek in inž. Aleksander Milač. Belinka je prav gotovo ta hip edini up, da ta zavožena sevniška tovarna ne bo šla na boben.
• Očitno je, kljub težkemu položaju, pomembno to, kar je kot izkušen kemik dejal inž. Arzenšek: ..Strokovnjakom Belinke je v izziv, da iztisnemo iz te tovarne donosno proizvodnjo.” Povedal je tudi pod kakšnimi pogoji. Vsekakor pa bo potrebno prehodno obdobje kakšnih dveh let. Jugotanin bi po besedah strokovnjakov Belinke lahko delal, kot je treba, leta 1984!
Kaj pomeni izguba samoupravljanja, sedaj bridko občutij^ delavci Jugotanina, čeprav s pomočjo političnih organizacij, razumevanjem stečajnega sodnika in še koga skušajo to kar najmanj boleče prebroditi Ko je predsednik Hafner slišal, da so v tovarni primeri slabega dela, lahkomiselnosti in celo nagajanja, krivci pa niso kaznovani, se je domala razhudil. Da se bodo računi izšli, bo treba v navedenem prehodnem obdobju koga tudi odpustiti To pa nikakor, kot je bilo poudarjeno, ne bodo dobri delavci in strokovnjaki na kateremkoli položaju. „Ni vrag, da tudi za vas ne bi za suhimi prišla tudi plodnejša leta,“je vlil upanje predsednik Hafner.
Ob zaključku pogovora s člani predsedstva OSS in drugimi je tovariš Hafner ugodno ocenil napore sevniške občine, da krene hitreje MPr<9-' ALFRED ŽELEZNIK
Z JUGOTANINOM POTRPETI
Strokovnjaki so si edfni, da ima Jugoslavija malo projektov, ki bi lahko proizvajali iz manj vrednega kostanjevega lesa, ki za predelavo skorajda ne potrebuje tnje energije (ko bo energetika urejena), lahko pa tudi mnogo izvaža. „V tej fazi ne moremo reševati tega. Apeliramo na okolico tovarne, da potrpi,” so dejali strokovnjaki Belinke, hkrati pa opozorili, da h kar najmanjšemu zlu lahko mnogo pripomorejo sami delavci Jugotanina z vestnim delom.
REVIJA BOKSA V STRAŽI
V Straži je bila minulo soboto boksarska revija, na kateri je nastopilo šest amaterskih in dva profesionalna para. Med domačimi člani boksarskega kluba „Dušan Kveder -Tomaž” iz Dolenjskih Toplic se je najbolj odrezal Struna, kije v tretji rundi s TKO premagal Palamarja iz ljubljanskega Odreda. V profesionalni borbi se je v polsrednji kategoriji Miro Railič iz Straže v šestih rundah spopadel s Perovičem iz Bjelovaija in boksal neodločeno 1:1. Neodločeno se je končal tudi dvoboj med Guštinom iz Metlike in Veštanom iz Radovljice.
Igračkanje z zdravjem ljudi
Ugotovitve posavskih inšpektorjev: oporečni sladoledi in dotrajani obrati družbene prehrane, nezadovoljiva požarna varnost, „gažde" še mešatarijo, drago gostinstvo
Kljub nepopolni zasedenosti in drugim kadrovskim težavam skuša kolektiv medobčinskega inšpektorata treh posavskih občin prispevati svoj delež k doslednejšemu izvajanju in spoštovanju predpisov. Vsake tri mesece analizirajo rezultate dela in s temi -tako tudi v letošnjem polletju - seznanijo občinske izvršne svete.
Ob letošnjih pregledih so ugotovili kar 46 prekrškov več kot v lanskem prvem polletju. Skoraj dvakrat več prijav (139) so inšpekcijskim organom dali občani, kar je gotovo izraz večjega zaupanja.
Inšpekcija dela ugotavlja, da se zaposlovanje delavcev pri obrtnikih nadaljuje mimo dogovorov. Pri sklepanju kooperantskih pogodb, ki so
sicer vsklajene z zakonodajo, ne pa tudi z dejanskim stanjem, se vse pogosteje pojavljajo obrtne zadruge.
Stanje požarne varnosti in osveščenost ljudi o nevarnosti požara se izboljšuje, vendar še ni zadovoljivo, kot ugotavlja požarna inšpekcija. Več hujših kršitev predpisov o požarni varnosti so ugotovili v Novolesovem tozdu Lipa v Kostan-
Kritični do »Sedme sile”
V Sevnici konferenca Zveze komunistov o obveščanju -V Dolenjskem listu končno le občinski odloki?
Po neuspelem preddopust-nem sklicu občinske konference ZK Sevnica o obveščanju so se v sredo, 19. avgusta, njeni člani le zbrali na seii
J ' Med
razpravo je padla prenekatera gorka na račun sredstev množičnega obveščanja od televizije, dnevnikov do Dolenjskega lista, manj kritike so bila deležna glasila v združenem delu, medtem ko o indoku tako ni bilo
Nehvaležnost
Predlog: med študijem štipendisti vsaj enkrat v brigado
Mladinska delovna brigada občine Ribnica, ki je 18. julija odpotovala na tritedensko delovno akcijo „Goričko 81 "je štela namesto 40 le 17 mladincev in mladink. Po dogovoru pri medobčinskem svetu ZK je nato začela zbirati brigadirje še ribniška ZK. Dobili so še 17 brigadirjev, da je brigada štela vsaj 34 mladincev.
Zaradi tako slabega odziva na mladinske delovne akcije sta občinski vodstvi ZSM in sindikatov že oblikovali predlog, ki bi zagotavljal, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Po tem predlogu bi moral vsak štipendist med šolanjem vsaj enkrat na mladinsko delovno akcijo. To določilo naj bi vnesli tudi v dogovore o štipendiranju.
Predlog zasluži vso podporo. Če kdo dobiva štipendijo - pomoč družbe - tri, štiri ali pet let, je gotovo njegova dolžnost, da tej družbi v zahvalo tudi kaj daruje.
J. PRIMC
mogoče govoriti, ker ga v občini nimajo.
Podobnih kritičnih razčiščevanj mnenj bo treba celo več, saj lahko zapišemo, da bi ob takšni kritični zavzetosti, kot so jo pokazali do „sedme sile”, tudi do drugih pojavov našega družbenega življenja ne bilo problemov, oziroma bi jih bilo precej manj. Izkazalo se je tudi, da so bile ocene o bulvarskem in sploh cenenem pisanju v Dolenjskem Ustu, kar so podpisanemu očitali predstavniki OO ZK občinske uprave, presplošne in so se dejansko opirale le na dva prispevka v rubrikah, ki so že po svojem značaju v zasnovi časopisa namenjena satiričnemu pisanju.
Na seji je predsednik komisije za obveščanje pri OK ZK Silvester Ti-hole ponovno obudil zamisel, o kateri so že večkrat javno spregovorili in o nji pisali občani: kaj je za pravo obveščanje bolje, ali objavljanje občinskih odlokov v Uradnem listu, kjer je objavljanje sicer cenejše, vendar pa občanom praktično težko dostopno, ali v prilogi Dolenjskega lista, ki je najbolj razširjen v občini in so v njem objavljeni odloki dostopni vsakem občanu.
A. ŽELEZNIK
10 NOVOMEŠČANOV PREVOZILO SLOVENSKO TRANSVERZALO
V soboto se je vrnila s slovenske kolesarske transverzale skupina 10 novomeških kolesarjev, članov veteranske sekcije KD Novo mesto, kije v dveh delih prevozila 1000 kilometrov dolgo pot po Slovenji. Med prvomajskimi prazniki so kolesarji -naj starejši med njimi je Milan Novak z 48 leti in naj mlajši Borut Zrimšek, ki jih ima le 13 - prevozili prvi del transverzale. Pot jih je vodila iz Novega mesta do Rogaške Slatine, Murske Sobote, Maribora in Velenja do Ljubljane, v drugem delu pa so prekolesarili še preostali del poti od Ljubljane do Kranjske gore, Nove Gorice, Sežane, Kopra, Postojne in prek Dvora nazaj v Novo mesto.
Na obeh potovanjih so imeli motorno spremstvo - na spomladanskem jim ga je omogočila novomeška IMV, na poletnem pa kar sami. V petih dnevih in pol so prevozili na dan po okoli 180 kilometrov. M. G.
Za učinkovit odgovor nesrečam
________V	Krškem	preverjajo,	kako	je	poskrbljeno	za	varnost ljudi
Nekaterih nesreč ni moč preprečiti, še zlasti naravnih ne, lahko pa je omiliti njihove posledice. Toda šele tedaj, ko vemo, kaj moramo storiti in če smo ustrezno otganizirani.
Hvalevredno je, da v krški občini komaj po letu dni od sprejetja odloka o delovanju enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti ob naravnih in drugih hudih nesrečah že prevetjajo njegovo uresničevanje. Marsikakšno življenje je vendarle moč očuvati ob uspešnem izvajanju zaščitnih in reševalnih ukrepov. Že potresi so resna grožnja, saj 8. stopnja po Mercallijevi lestvici, na potresno območje s tako stopnjo pa sodi krška občina, pomeni, da potres povzroči večja rušenja objektov, ki niso protipotresno grajeni. V porečju Save in Krke poplave nenehno povzročajo škodo, predvsem v kmetijstvu, v zadnjem času pa je nastala znatna škoda tudi v energetiki, na nasipu in jezu nuklearke na Savi. Trajno bo možno preprečiti nove grožnje le z izgradnjo nasipov ob Savi. Poplave občasno zalijejo tudi nekatere ceste. Nič manj neprijetna nadloga so zemeljski plazovi, še zlasti je nevaren plaz v Sotelskem na
levem bregu Save, ki ogroža stanovanjsko hišo in cesto Videm -Brestanica.
V zadnjih letih so v akcijah NNNP preizkusili precej načrtov,
LASTNA HVALA SE ...
Sevniška lokalna radijska postaja, katere program izvaja skupina bolj ali manj naključnih sodelavcev, si je pred kratkim privoščila le malo preveč samohvale. Kar počez je udrihala po sredstvih javnega obveščanja, ki da s svojim informiranjem preveč vznemirjajo javnost. Ljudje se ob tem sprašujejo, kdo je sploh omogočil, da lahko pride pred njen mikrofon, kdorkoli hoče, četudi je komaj snel rdečo pionirsko rutico...
v________________________✓
izkušnje s teh vaj pa so premalo upoštevane v dejanskih pripravah. Ljudje so še vedno preslabo opremljeni z zaščitnimi sredstvi, rezervami hrane in tudi ne dovolj usposobljeni. Program oblikovanja materialnih rezerv za primer elementarnih in drugih hudih nesreč je uresničen do slabe tretjine. Računajo, da bo uresničen do konca tega srednjeročnega obdobja. Razveseljivo poteka program uresničevanja občinskih blagovnih rezerv, več pa bo potrebno še storiti pri oskrbi z vodo v primeru okvar vodovodov. Preventivni ukrepi se izvajajo pri protipotresni gradnji in protipožarni zaščiti, premalo pa so prisotni v komunali, zdravstvu, veterini, stanovanjskem gospodarstvu in drugod.
Slej ko prej bo nujno bolj skrbeti za ustrezno materialno opremljanje družbenih organizacij in društev, od planincev preko Rdečega križa do gasilcev. Vse OZD, kjer lahko pride do nesreč, ki lahko ogrozijo prebivalstvo v ožji in širši okolici, pa morajo izdelati ocene ogroženosti ter predlog zaščitnih in reševalnih ukrepov.
P. PERC
jevici, v dveh tozdih tovarne „Djuro Salaj", in sicer v Papirkonfekciji in Tovarni embalaže Senovo ter v krmeljski Metalni.
• Doslej v Posavju še niso zasledili zastrupitve s hrano, toda analize živil, predvsem sladoleda, dokazujejo, da higiena pri pripravi, izdelavi in prodaji, ni zadovoljiva. Vzorci sladoleda so bili oporečni v dveh poslovalnicah M—Preskrbe, v hotelu Sremič v Krškem, v motelu Petrola na Čatežu, hotelu Turist v Brežicah ter pri slaščičarjih Šabanu Hamitiju s Senovega in Ismetu Karimaniju v Krškem.
Oskrbljenost z živili in nekaterimi drugimi proizvodi je po ugotovitvah tržne inšpekcije veliko boljša kot lani. V Brežicah in Krškem še vedno šepa preskrba z osnovnimi vrstami kruha, potrošnike pa moti tudi nepravočasna dobava kruha. Kontrola zaračunavanja blaga kupcem je dala zaskrbljujoče rezultate, saj so inšpektorji te nepravilnosti ugotovili zelo pogosto, praviloma pa je oškodovan potrošnik. Ne nazadnje je nič kaj razveseljiva ugotovitev, da so cene v posavskem gostinstvu zelo različne, v brežiški občini pa so bile v tem polletju višje kot v drugih krajih Slovenije.
P. P.
Plačilna novost
Se letos tudi pri nas uvajanje plačilnih kartic
Ljubljanska banka - Združena banka namerava vpeljati še letos poslovanje s plačilnimi karticami kot eno od oblik brezgotovinskega poslovanja. V začetku naj bi banka izdajala kartice v sodelovanju z izdajatelji kartic v Jugoslaviji (zagrebškim Generalturistom, ki zastopa Diners club, in Kompasom, ki zastopa Eurocard).
Poslovanje z domačimi karticami bo nekoliko drugačno, zato se bodo imenovale plačilne, ne kreditne. Postale naj bi plačilno sredstvo, ki bi ga bili dolžni sprejeti vsi uporabniki družbenih sredstev. Poleg tega naj bi kartica dobila tudi vlogo identifikacijske listine za banko in olajšala občanu postopek pred okenci, služila pa tudi kot elektronski „ključ“, s katerim imetnik dviguje denar na denarnih avtomatih. Tako bi odpadlo dvigovanje gotovine v bankah in s tem gneča pred bančnimi okenci.
Avtomate za dvigovanje gotovine bi postopoma uvajali v večjih bančnih enotah, vendar je zaradi prepovedi uvoza to odloženo na nedoločen čas. S tem je postala vprašljiva vloga plačilnih kartic, ki bi bile za občana zanimive predvsem v povezavi z denarnimi avtomati.
Doma izšolani za inženirje
V Novem mestu od jeseni tudi redni oddelek strojne ______________fakultete___________
V okviru novomeškega Izobraževalnega centra za tehniške stroke bo v novem šolskem letu poleg rednega izobraževanja teklo tudi šolanje ob delu. Kot pravi ravnatelj inž. Božo Kočevar, bo tega kar precej, oddelki srednjih šol pa bodo vključeni v usmeijeno izobraževanje. Gre, denimo, za oddelke cestnoprometne, kovinarske in elektro smeri.
Nadaljevali bodo tudi z organiziranjem višješolskega študjja ob delu, za kar je veliko zanimanja. Tako bodo zaposleni v Novem mestu lahko študirali na oddelkih, ki bodo odprti v sodelovanju s strojno, elektrotehniško in gradbeno fakulteto.
Jesen prinaša na Dolenjsko razveseljivo novost: redni oddelek ljub-janske strojne fakultete v Novem mestu, ki bo tudi deloval pri Izobraževalnem centru za tehniške stroke. Študentje, ki se bodo vpisali tako kot sicer na univerzi, bodo po končanem študiju pridobili naziv strojnega inženirja.
Kot rečeno, sc bo reden višješolski študij za strojništvo začel z enim oddelkom študentov, če bodo potrebe in možnosti, pa jih bodo kasneje odprli še več. Predavatelji bodo tudi domači strokovnjaki, saj premore Novo mesto že večje število za take šole usposobljenih in na ustreznih fakultetah habilitiranih učiteljev.
A
KAKO ŽIVI
PIONIRSKA
BRIGADA
Brigadirski „vsakdan” na zvezni mladinski delovni akciji „Suha krajina 81”. Na delu je tretja, zadrga izmena, v kateri dela 6 brigad. Najmlajši brigadir je komaj 5-letni Semin Mrakovič iz Jajca, kije prišel na mladinsko akcjjo s sestro Ajšo in je miljen-ček vsega naselja. Makedonci iz Krive Palanke so isti dan delali v Budganji vasi na trasi vodovoda in nestrpno čakali malico pod kozolcem.
Med Primorci je spreten žongler, ki štiri žogice naenkrat vešče meče v zrak in kajpak svoje umetnije kaže včasih tudi na delovišču. Pionirska brigada iz Kopra zasipava vodovodne jaške. Pionirji delajo fizično le 4 ure na dan, toda včasih se zaženejo in v treh urah toliko narede, da lahko potem dekleta po travniku nabirajo rože in pletejo venčke.
Sklepajo pa se znanstva in prijateljstva med mladimi od Triglava do Djerdapa, od Vardarja pa do Jadrana ...
KOMUNALNO IN OBRTNO PODJETJE BREŽICE
razpisuje javni natečaj
Trnje daj° Stavl>ni*1 2em*i'^ v stanovanjski soseski Na javnem natečaju, ki bo v petek, dne 11/9-81, ob 8. uri na sedežu KOP Brežice, Cesta prvih borcev 9/1, se odddajo stavbna zemljišča: 1) za gradnjo atrijskih hiš:
— na lokaciji št. 10 v izmeri 434 m2 - delna komunalna oprema znaša 50.692,00 din;
— na lokaciji št. 11 v izmeri 445 m2 — delna komunalna oprema znaša 50.758,00 din;
— na lokaciji št. 18 v izmeri 427 m2 - delna komunalna oprema znaša 51.370,00 din:
2) za gradnjo vrstnih hiš z garažo:
— na lokaciji št. 116 v izmeri 448 m2 - komunalna oprema znaša 129.435,00 din v obliki akontacije,
— na lokaciji št 117 v izfheri 440 m2 - komunalna oprema znaša 129.417,00 din v obliki akontacije.
Cena zemljišča je po 61,00 din v obliki akontacije do sodne odmere odškodnine za zemljišče. Uporabnik zemljišča nosi še naslednje stroške:
1) za gradnjo atrijskih hiš:
stroške gradnje lokalnih cest in lokalne kanalizacije, gradnja vodovoda v Gradnikovi ulici, prispevek za gradnjo Kidričeve ceste, priključek na vodovod in kanalizacijo ter na električno omrežje, prispevek za spremembo namena zemljišča in objavo javnega natečaja v D L;
2) za gradnjo vrstnih hiš:
priključke na vodovod in kanalizacijo, priključke na električno in telefonsko omrežje, prispevek za spremembo namena zemljišča, prispevek za gradnjo Kidričeve ceste in objavo javnega natečaja v DL.
Na javni natečaj se je treba priglasiti s pismeno ponudbo in priloženim potrdilom o plačani varščini v znesku 5.000,00 din, ki se vloži do 7. ure na dan javnega natečaja. Ponudbi je priložiti vprašalnik o stanovanjskih, delovnih in socialnih razmerah ponudnika. Ostali pogoji so razvidni iz sklepa.o razpisu javnega natečaja, ki je sestavni del razpisa in je objavljen v Dolenjskem listu.
635/35-81
nm nv vci/T hpt
V čakalni vrsti preživet letni dopust
Novomeščan z zmrzoval-no skrinjo na morje
V avtokampu Ježevac na otoku Krku sem letos že četrto leto preživljal letni dopust. Kamp je vsako leto večji, vsako leto sprejme več turistov, hkrati pa ne povečujejo vsega, kar potrebujejo turisti. Tako so vsako leto daljše vrste v mesnicah, trgovinah in drugod, celo na stranišču, v umivalnicah in pri tuših.
To odgovornih očitno ne gane. Ce niso iznajdljivi domačini, Pa se morajo znajti turisti. Najprej so začeli s seboj voziti hladilnike, da so se vsaj za kaka dva dni oskrbeli s hrano. Letos smo pri večih družinah - prvič Pri neki iz Novega mesta — opazili, da vozijo s sabo na dopust zmrzovalnike! Na vprašanje, kaj jih bo na dopustu zmrzovalnik, so povedali, da so se naveličali čakanja v vrstah po trgovinah. Že doma pripravijo (celo skuhajo) toliko dnevnih obrokov, kolikor dni bodo letovali. Na dopustu kupujejo le kruh.
Zaradi neiznagdljivosti iztržijo obmorski kraji manj kot bi lahko.
J. P.
Kočevje
pisma
••	■' T*. % v • '''-Iv
in
odmevi
SAMOTNI HRAST NA MORJU
Od 5, do 12. avgusta je taborniški odred Samotni hrast iz Šentjerneja taboril v Sentjanah nad Portorožom. Skupaj s 17 taborniki iz Straže in Dolenjskih Toplic so se vadili v postavljanju šotorov, izvedli so spretnostno tekmovanje v vezanju vozlov in organizirali dva pohoda (v Piran in Fieso). Vodi so se med sabo pomerili tudi v znanju iz taborništva in v poznavanju domačega kraja ter slovenske književnosti. Sedem tabornikov je osvojilo 1. zvezdo. Življenje v taboru je potekalo brezhibno, seveda pa ni manjkalo tudi prijetnih in veselih večerov ob tabornem ognju.
M. CEKUTA
NOV GASILSKI DOM V SMEDNIKU
Marljivi krajani Smednika in Ravna ter 8 sosednjih naselkov bodo v nedeljo odprli nov gasilski dom in razvili gasilski prapor. Na otvoritveni proslavi bo spregovoril predstavnik zavarovalne skupnosti iz Krškega, nastopili pa bodo tudi pionirji.
S. SKOČIR
Ukinili so nam dve progi
Dva avtobusa na dan manj iz Trave do Loškega potoka — Stari in bolni morajo na pot zdaj že ob 4. uri — Spet prizadeti odmaknjeni kraji - Najti bolj človeško rešitev
Krajani krajevne skupnosti Draga smo zelo prizadeti z ukinitvijo dveh avtobusnih prog na relaciji Loški potok-Trava. Vaščani Trave in okolice nimajo ne trgovine in ne gostilne, je pa tu razmeroma veliko ostarelih hudi, ki pogosto potrebujejo zdravniško pomoč.
Po ukinitvi teh prog mora ostareli bolnik vstati zjutraj ob štirih in iti na avtobus. V Loški potok, kjer je najbližji zdravnik, se pripelje nekaj minut pred peto uro. Seveda so tedaj vsi lokali in ambulanta zaprti. Zato je prisiljen čakati pod milim nebom po 2 uri in več. Vrne se lahko šele z avtobusom ob 17.30 uri. Ko se je SAP-Viator, tozd Stojna Kočevje, odločal o ukinitvi prometnih prog, na to gotovo ni pomislil.
Razumemo in priznamo, da noben tozd oziroma kolektiv ne more poslovati z izgubo, toda zanesljivo se tozd Stojna ni rešil zgube z ukinitvijo naše proge, pač pa bo treba še iskati pravo rešitev, če ne bo šlo drugače, tudi pri koristnikih avtobusnih prevozov. S kalkulacijo prevoznih stroškov oziroma s poročilom o izgubah, ki ga je napravil omenjeni tozd, se naši krajani ne strinjajo. Tozd namreč v svojem poročilu sprašuje odkod kriti 109.726 din mesečne izgube.
Očitno je, da se skuša zvaliti krivda za neugoden finančni rezultat v tozdu, na najbolj odmaknjene kraje, ki so že tako v marsičem prizadeti.
A. P.
PODPRESKA
Za poroko nikdar prepozno
Za Nado Muren in Ludvika Raka je življenje spet dobilo svoj smisel — Na ohceti kar 170 svatov
Za poroko ni nikdar prepozno, pravijo ljudje; da ljubezen ne pozna meja in ne ve za leta, je tudi dokaz nenavadna ohcet, ki je bila v petek, 21. avgusta, popoldne v Domu oskrbovancev. To je bila prva poroka v tem domu.
V svečano pripravljenijedilni-ci doma je ob 17. uri sedela velika večina vseh oskrbovancev, med svati pa so bili tudi predstavniki humanitarnih organizacij, socialnega varstva in skrbstva pa krajevnih skupnosti itd.
Ganljivo ie bilo videti nevesto 41-letno, Nado Muren na invalidskem vozičku, in ženina, 62-letnega Ludvika Raka, upokojenega rudarja iz Kočevja, na poročnem obredu, ki so ga vsi spremljali. Prav gotovo si nihče od njjju pred leti ni mislil, da bo še dočakal srečo in ohcet s tolikimi svati, darili in čestitkami. Oba imata za seboj težko kalvarjjo in oba sta že obupavala nad življenjem.
O Nadi Murnovi smo pred leti že pisali kot o težkem socialnem problemu. Skleroza multiplex jo je napadla v zavoženem zakonu z alkoholikom in z dyema majhnima otrokoma je šla negibna na svoj dom v hribovsko vas nad Mirno pečjo. Ostarela mati ni mogla streči bolni hčeri, skrbeti za otroka in še za borno kmetijo, zato so Nado dali v Dom počitka v Metliko, otroka pa v rejo. Iz Metlike je lam prišla v novomeško ustanovo.
Ludvik Rak je doživel zakonski brodolom v Kočevju in se nato potikal ves bolehen po več krajih. Letos je prišel v Novo mesto, v Dom in se že po nekaj dneh navezal na Nado. Kmalu jo je začel voziti z vozičkom naokrog. Tudi v mestu sta že bila. To je za bolnico, več let odvisno od tuje pomoči, novo življenje. Obema se je zdravje nenadoma izboljšalo.
Na poroko sta prišla sin in hčerka, pa vnuk ženina Ludvika Raka in sinek Murnove Nade z rejnico. Pravi ansambel ,J)olenj-ci” je igral mile in poskočne viže. V domu ga že poznajo, saj so Alojz Jaklič, Edi Engel in Jure Matjetič že nekajkrat razveseljevali upokojence. Tudi zastoru !
Nevesti so v domu sešili poročno obleko: bluzo iz svetlomodre svile in dolgo črno krilo, ženin pa je imel sam temno obleko. In prvi ples je z njim namesto žene odplesala upravnica doma Lojzka Potrč. Bolj ko so nosili na mize razne dobrote, bolj se je razpoloženje dvigalo. Tudi poročne torte v dveh nadstropjih ni manjkalo.
R. BACER
PRVA POROKA V DOMU UPOKOJENCEV:	Nevesta
Nada Muren prvič vpisuje v poročni knjigi novi priimek Rak. (Foto: R. Bačer)
V soboto končana republiška izobraževalna slikarska (olonija v Novem mestu se je vsestransko posrečila
Ni bilo zaman
Osma republiška izobraževalna slikarska kolonija, ki jo je Združenje likovnih skupin Slovenije priredilo v Novem mestu, se je končala v soboto, 22. avgusta, popoldne z razgrnitvijo nekaterih najboljših del njenih udeležencev v prostorih gostoljubnega hotela Kandije. Ta, za mnoge sicer manj opazen dogodek, je z igranjem (do poznega večera) pospremil občinski pi-talni orkester iz Trebnjega.
V koloniji, ki je trajala dobrih osem dni, so udeleženci — bilo jih je dvanajst iz raznih krajev Slovenije -odmerjeni čas za slikanje in izobraževanje koristno izrabili. Marsikaj, česar so se naučili na predavanjih, so pod mentorskim vodstvom akademskega slikaija Lojzeta Zavolov-ška preizkusili ,,na terenu1*. Narisali ali naslikali so kakih 180 del, kar še posebej govori o resnosti in volji vseh udeležencev.
Na priložnostni razstavi prikazana dela resda niso bila vrhunske stvaritve, so pa bila glede na znanje in dosedanje dosežke samih avtoijev ustrezno kvalitetna, predvsem pa ne več začetniško nebogljena. Očitno je, da se je mentorju posrečilo na nevsiljiv način pomagati prenekate-remu udeležencu iz zadreg in težav pri razreševanju likovnih problemov med praktičnim delom.
Osma kolonu a se je vsestransko posrečila. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Ceneta Avguština bi bila letošnja izobraževalna kolonija lahko zgled in model vsem, ki se bodo še zvrstile. V tem je tudi kanček laskanja za člane likovne skupine Vladimira Lamuta iz Novega mesta, ki so kot gostitelji nosili glavno organizacijsko breme.
mk __________________________________
POZIRALA JIM JE TRŠKA GORA - V sredo, 19. avgusta, je akademski slikar Lojze Zavolovšek udeležence 8. republiške izobraževalne slikarske kolonije popeljal na Trško goro, kjer so delali pod njegovim mentorstvom. Slikovita vinska gorica je slikaije na moč izdahnila, saj so ustvarili več deset risb, akvarelov in slik v drugih tehnikah. (Foto: I. Zoran)
Ustvarjanje naivcev pomirja
Nekaj misli iz knjige vtisov na 6. salonu^ likovnih samorastnikov v Trebnjem, ki se je iztekel prejšnji teden
»V Trebnjem se je prejšnji teden končal letošnji, šesti salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, bienalna razstava najboljših, v zadnjih dveh letih ustvarjenih slik in plastik, ki so jih avtorji poslali na razpis organizatorjev.
Spet na piranski ekstempore
Na mednarodni prireditvi, ki se začenja danes, sodelujejo tudi nekateri dolenjski likovniki — amaterji
V Piranu se začenja danes že šestnajsti mednarodni slikarski ekstempore. To tradicionalno prireditev, ki bo trajala do 30. avgusta, organizira medobčinski zavod za likovno dejavnost ..Obalne galerije” v Piranu.
Udeleženci bodo lahko izbirali med prosto in predpisano temo. Tudi predpisana tema je dovolj obširna, saj dovoljuje slikarjem v poljubnih tehnikah slikati karkoli od zahtevanega: Istro, Piran, soline, morje, tihožitja z ribami in vinom.
Najboljša dela se bodo potegovala za tri odkupne nagrade, ki jih bo podelila mednarodna žirija, ter za nagrade po 7.000 dinaijev, ki jih bodo podelile delovne organizacije in piranska občinska skupščina.
Nagrajene in druge uspele stvaritve bodo ob koncu ekstempora razstavljene.
Piranski ekstempore in nagrade na njem nikakor niso rezervirani za akademske slikarje, saj je zadnja leta na njem čedalje več tudi amateijev, tako imenovani nešolanih slikarjev, med njimi pa je bik) do zdaj lepo število nagrajencev. Med slednje sta se uvrstila tudi Novomeščana Marjan Maznik in Toni Vovko, ki se bosta, poleg še nekaterih drujgih likovikov iz Dolenjske, tudi letos udeležila piranske mednarodne likovne prireditve.
„To bo spet priložnost za preizkušnjo slikarskega znanja, obenem pa možnost, da se naučiš česa
novega. Sleherno delovno srečanje ustvarjalcev je namreč lahko tudi oblika za samoizobraževanje," pravita novomeška likovnika.
SPOMIN NA BOLNIŠNICO IN RANJENCE - Skale okoli vhoda v podzemsko jamo Ogenjca, kjer se je zgodila tragedija, o kateri govori TV nadaljevanka .Manj strašna noč", so se spremenile v spomenik junaštva partizanskih ranjencev in njihove bolničarke Mimice. Ta kraj pogosto obiskujejo izletniki od vsepovsod, najpogosteje pa člani kolektiva Kliničnega centra Ljubljana, ki je tudi pokrovitelj te partizanske bolnišnice. (Foto: Primc)
zevanje
Kočevju bodo ha ogled akvareli Franceta Smoleta
Salon, odprt od začetka julija, si je ogledalo več tisoč obiskovalcev, med njimi veliko tujcev, še zlasti Francozov, Nemcev in Italijanov. Med zadnjimi je salon obiskal japonski ambasador Josuke Nakae in v knjigo vtisov zapisal: „Verja-mem, da ustvarjanje naivnih umetnikov ljudi pomirja in prispeva k očiščenju onesnaženega sveta.” Japonski gost je zatem na Mirni obiskal kiparja Sandija Leskovca in za svojo zbirko naročil tri njegova dela.
V knjigi vtisov je še več zanimivih misli. Gerard Vidal iz Francije je podpisal naslednjo: „S te razstave v Trebnjem bomo odnesli odličen in nepozaben spomin na Jugoslavijo.” Slovenski obiskovalec Kostevc je menil, da mu je ogled razstave pomenil pravo doživetje. Tsatago Garoeb iz Namibije je svojo misel strnil takole: ..Razstava je resnično impresivna, zelo me je prevzela.” .
O letošnjem taboru in salonu sta obširno poročala „BielefeIder Tage-blatt” in „Westfalen Blatt”, ki izhajata v ZR Nemčiji. Svoje bralce sta obvestila, da je letos že drugič sodelovala na taboru nemška slikarka Jutta Bochat in za svoje delo dobila veliko Zlato plaketo.
Z zanimivimi odgovori je postregla anonimna anketa, s katero so obiskovalci izbira1: najboljšo sliko in skulpturo ter izrazili vtise o razstavi. Več kot 98 odst. anketirancev je v anketi obkrožifo besede ..navdušen, zadovoljen, vznemirjen”, nihče pa besede ..razočaran”. Z veliko večino je bil za najboljšo kiparsko stvaritev izbran relief „Otroška roka” Sandija Leskovca, to delo pa je prejelo tudi nagrado umetniškega sveta in žirije občinstva. Precej težje so anketirani obiskovalci povedali mnenje o najboljši sliki. Največ glasov so dobile slike Milana Generaliča, Save Stoj-kova, Ivana Lackoviča, Tomislava Petranoviča, Bruna Paladina in Lucijana Reščiča.
Tragedija kmalu na
Razstava v rodnem kraju
Likovni salon v Kočevju spet odpira vrata. Od četrtka, 3. septembra, do nedelje, 27. septembra, bo v njem razstavljal svoja slikarska dela France Smole/kočevski rojak, ki kot upokojenec živi v Ljubljani.
„Na ogled bo kakih 35 del, ki sem jih naslikal na popotovanjih po raznih krajih Slovenije. To so motivi iz Bele krajine, obkolp-skega sveta, s Haloz, iz okolice Slovenskih goric in drugih kra-, ev. Največ motivov je iz Bele krajine, kamor najpogosteje zahajam, saj je bila tam doma moja mati, pa tudi sam sem med Belokranjci preživel nekaj mla dostnih let,“je povedal slikar, ki že več let vodi ljubljansko društvo likovnih samorastnikov in se udeležuje ekstemporov in drugih kolong, ki jih prirejajo po Sloveniji.
Smole pravi, da ima najraje risbo in akvarel. Na razstavi v
S
France Smole
Kočevju bodo krajine, ustvarjene v akvarelu. Kot slikaija ga vznemirja odmiranje starega sveta. Mlini, kozolci, zidanice, kme čke domačije, jezovi - vse, kar propada, ker je to zanj zanimiv motiv. Njegove skicirke so polne krokjjev, saj kot slikar ne more mirovati. Kočevska razstava bo samo izbor bogate Smoletove slikarske bere.
V rodnem Kočevju ne bo razstavljal prvič. Samostojno razstavo je imel v Likovnem salonu že pred petimi leti. Sodeloval je tudi na skupinski razstavi nekdanjih profesorjev in dijakov kočevske gimnazije ob njenem visokem jubileju. V tem kraju pa je tudi prvič stopil v javnost s svojimi slikarskimi deli. in sicer na razstavi leta 1931.
I.	Z
v Ogenjci televiziji
Na pomoč domačemu filmu
Novomeške DO naj bi pomagale Robarjevemu filmu „Jonov let" na poti v kino dvorane
Novomeški cineast Filip Robar je letos v proizvodnji RTV Ljubljana naredil celovečerni film „Jonov let”. Avtor filma je upal, da bo film predstavljen tudi na letošnjem puljskem festivalu, vendar je to, žal, onemogočilo pomanjkanje denarja. Film ,,Jonov let” je namreč posnet na 16-milimetrski trak, za predvajanje v kino dvoranah pa ga je treba presneti na 35-mm trak, kar bi stalo okoli 500 tisočakov. Zaradi znane krize v slovenskem filmu republiška kulturna skupnost in Viba filma tega ne more-
ta financirati. Enako usodo je doma doživel še en slovenski film, „Krizno obdobje”, katerega prenos na široki trak je financiral beograjski Art film.
Ker je Robarjev film „Jonov let” po mnenju več filmskih delavcev uspešno delo, bi bilo prav, da bi si ga lahko ogledali tudi gledalci v kino dvoranah. Zato se je avtor te dni obrnil s prošnjo za pomoč na večje novomeške delovne organizacije, ki lahko pripomorejo, da letošnje leto za slovenski film le ne bo tako mačehovsko.
Nadaljevanko po knjigi partizanskega zdravnika Aleksandra Gale so posneli pred kratkim — Prvi del za dan republike
Ljubljanska televizija je pred kratkim končala snemanje nadaljevanke ,Manj strašna noč”. Scenarij zanjo je napisal Dimitrij Rupel po knjigi „Ogenjca” izpod peresa zdaj že pokojnega partizanskega zdravnika Aleksandra Gale - Petra in po spominih še živečih ranjencev iz te partizanske bolnišnice.
Nadaljevanka je sestavljena iz petih delov. Prvi bo na sporedu, tako napovedujejo, že za letošnji dan republike, predvajan pa bo hkrati v vseh jugoslovanskih študijih. Naj dodamo, da je idejni vodja nadaljevanke dramaturg in pisatelj Saša Vuga, režiser je Andrej Stojan, urednik pa dramaturg Marjan Brezovar, novomeški rojak. V glavnih
vlogah nastopajo: Tanja Poberžnik (bolničarka Mimica), Aleš Valič (dr. Peter), Marko Simčič (izdajalec Senčar) in drugi.,
Zgodba je postavljena v julij 1942, čas velike italijanske ofenzive. Ko so bili italijanski vojaki že čisto blizu, so bolnišnico preselili v lcraško jamo Ogenjco pri Loškem potoku. Pri ranjencih je od sanitetnega osebja ostala le bolničarka Mimica. Dogovorili so se, naj jih v primeru, če bi bili odkriti, bolničarka postreli. Zaradi izdaje se je to res zgodilo, vendar je Mimica svojo nalogo opravila le delno, pri tem or usmrtila tudi sebe. Vojno.so prežive li trjje ranjenci. Eden od njih je it med vojno odkril izdajalca, ki. ga je potem partizansko sodišče v Dolenj skih Toplicah obsodilo na smrt.
J. f
(TELEVIZIJSKI SPORED1
V -----------------   j
28.	VIII.
petek 1
17.25	POROČILA
17.30	GODBA BREZ NOT: CODO-
NA
C. Walcot, D. Cherry in N. Vasco-nceles tvorijo trio Codona, igrajo t. i. improviziran jazz, pri iskanju novega pa se naslanjajo na južnoameriško, afriško in azijsko glasbeno tradicijo. Igrajo tudi na stara ljudska glasbila.
18.05	OBZORNIK
18.15	ŽIVLJENJSKE POSTAJE
MARXA IN ENGELSA
19.00 NE PREZRITE
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 VITEZ V MODREM
21.30 ŠTIRIDESETLETNIKI
22.15 V ZNAMENJU
22.30 NOČNI KINO: NA TUJ RA-CUN
Gledali bomo napol dokumentarni film, ki ga je 1975 posnel ameriški režiser Joseph Sargent. Gre za pripoved o reporterki nekega časopisa, ki skuša odkriti pravo podobo newyorške prostitucije. Cipe so prikazane kot žrtve vsakogar, kdor se
jih le hoče polastiti za malo denarja, najbolj pa jih kajpak izkoriščajo zvodniki in drugi delodajalci. Novinarko igra Lee Remick, nastopajo še Jill Clayburgh, Monte Markiram, Alex Rocco in drugi.
17.25	Test — 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik -
18.15	Pia vica — 18.45 Pesem, ki traja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Naš cas - 20.45 Poročila - 20.55 Narodna glasba - 21.25 Kulturni mozaik
29.	VIII.
sobota
1
16.20	POROČILA
16.25	RIJEKA: OSIJEK, prenos nogometne tekme
18.15	MALI BRODOLOMCI, japonski risani film Prosto pot Robinsonu Crusoju je japonski režiser Seigo Kaneko spravil skupaj risanko, ki govori o skupini otrok, brodolomcih. Znajdejo se na samotnem otoku, kjer seje treba znajti: poiskati vodo, hrano, zavetiš-
če, zdržati toliko časa, da pride pomoč.
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	POVABILO REVOLVERA-SU, ameriški film Oblastnik malega mesta najame revolveraša, da bi ga ščitil pred kmeti, kijih je ogoljufal. Dogodi se marsikaj, kljub temu da gre za zgodbo, ki v ničemer ne odstopa od siceršnje vesternovske naravnanosti, pa je tale film še kar zanimiv. 1964 ga je zrežiral Ruchar WUson, igrajo pa Yul Brynner, George Segel, Janiče Rule, Pat Hingle in drugi.
21.30 MODNI UTRINKI
21.35	BEOGRAD V PESMI IN PLESU, zabavnoglasbena oddaja
22.30 TV KAŽIPOT
22.50	POROČILA
17.15	Zbor I. G. Kovačiča - 17.45 Martin Luther King - 19.30 Dnevnik - 20.00 Marceau in pantomina (dokumentarna oddaja) - 20.45 Poročila - 20.55 Tržaški mozaik —
21.45	Športna sobota - 22.05 Dubrovniške poletne igre 81.
30. vin.
nedelja
1
9.20	POROČILA
9.25 SEZAMOVA ULICA
10.25 ŠOFERJA
11.10	TV KAŽIPOT
11.30	NARODNA GLASBA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Današnja oddaja bo v celoti posvečena mednarodnemu kmetijsko--živilskemu sejmu v Gornji Radgoni, kjer razstavlja nad 600 domačih in tujih firm. Prikazane bodo inovacije na področju kmetijske mehanizacije, govor bo o povsem novih kmetijskih in živilskih tehničnih pripomočkih. Itd.
13.00 POROČILA
15.000 AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE ENA ZA VELIKO NAGRADO NIZOZEMSKE, prenos iz Zandvvoorta
16.00 RISANKE
16.20	POROČILA
16.25	FINALE ROKOMETNEGA TURNIRJA, prenos tekme iz Dobo-ja (med odmorom ŠPORTNA POROČILA)
17.50	NATAKAR, BEŽI, češki film Možak srednjih let ima rad lepe ženske. Iz treh ponesrečenih zakonov ima tudi otroke. Je trgovec s knjigami, zasluži precej, a so alimentacije vseeno previsoke. Zato začne na nič kaj pošten način služiti tudi kot natakar. Prihaja do komičnih zapletov, slednji pa so tisto, kar daje čar temu češkemu filmu, ki ga je lani posnel Ladislav Smoljak, igrajo
pa Josef Abraham, Libuse Safranko-va in drugi.
19.15	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	HUMORSITlCNI ODDAJI
20.55 20-LETNICA NEUVRŠČENOSTI, dokumentarna oddaja
21.40	V ZNAMENJU
21.50	RADNICNLCRVENA ZVEZDA, reportaža o nogometni tekmi
22.20	ŠPORTNI PREGLED
16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Polžaste stopnice (ameriški film). -
19.00 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Cas jazza - 20.35 Poročila -
20.45	Ljubko dekle (kanadski film)
31. VIII.
ponedeljek
1
16.30 KMETIJSKA ODDAJA
17.30 POROČILA
17.35 V GOSTEH PRI ZBORU SUNCOKRILI, otroška oddaja
18.05	MOZAIK KRATKEGA FILMA: KOREJSKO GLEDALIŠČE, korejski film
18.35 OBZORNIK
18.45	MLADINSKA ODDAJA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	D. Škerl - I. Otrin: PETER KLEPEC Zgodbe o Petru Klepcu, slovenskem ljudskem junaku, ne kaže povzemati, pozna jo vsak. In po njej je baletno glasbo zložil skladatelj Dane Škerl. Scenarjj in koreografija sta delo Ika Otrina, balet pa so izvedli v SNG Maribor. Od tam bomo gledali
televizijsko priredbo.
21.05	KULTURNE DIAGONALE
21.45	V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v madžarščini -
18.00	Dnevnik — 18.15 Pravljice iz lutkarjevega vozička - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Telešport -
19.30	Dnevnik - 20.00 Znanost -
20.50	Poročila — 21.30 Strah vlada svetu
l.IX.
torek
1
17.25 POROČILA
17.30 BELI DELFIN, francoska risanka
17.45	OBZORNIK
17.55 SLOVESNA AKADEMIJA OB 20-LETNICI NEUVRŠČENOSTI, prenos iz skupščine SFRJ
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	20 LET NEUVRŠČENOSTI
Pred dvema desetletjema so se v Beogradu na prvi konferenci srečali šefi držav in vlad neuvrščenih dežel. Bilo jih je 25. Kako je potekalo delo te zgodovinske konference, bo skušala prikazati drevišnja oddaja. Govorili bodo ljudje, ki so tedaj veliko pripomogli k uspešnemu delu konference.
20.55	J. Farreil: STUDS LONE-GAN
Chicago v dvajsetih letih tega stoletja in priseljenska družina iz Irske. To je tema ameriške nadaljevanke, ki jo je po treh romanih o družini Lonegan pisatelja Jamesa Farrella posnel James Goldstone.
Igrajo Harry Hamlin, Lisa Pelikan, Diana Scarwid, Jessica Harper, Jed Cooper in drugi.
22.25	V ZNAMENJU
22.40	ZA LAHKO NOC Z JOŽETOM FALOUTOM
F7.10 Dnevnik - 17.25 Otroška oddaja - 17.55 Slovesna akademija ob 20-letnici neuvrščenosti (prenos iz skupščine SFRJ) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabava vas Shirley Bassey - 20.50 Portreti: Mija Aleksič - 21.35 Poročila - 21.45 Dokumentarna oddaja
2.	IX.
sreda
17.45 POROČILA
17.50	RDEČA ZORA
18.20	OKROGLI ŠVET
18.30	OBZORNIK
18.45 TRIJE ZLATI
Z letošnjega mladinskega pevskega festivala v Celju bomo gledali nastop treh zborov, ki so osvojili prvo mesto. To so bili dekliški zbor s Finske pa mešana zbora iz angleškega Hartlepoola in estonskega Tall-
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
29.00	FILM TEDNA: DIRIGENT Drevi nas spet čaka zanimivo srečanje s filmom znamenitega poljskega režiserja Andrzeja Wajde. Tokrat bo na sporedu film (iz 1979), ki na svojski način kaže krizna obdobja poljske družbe. Govor bo o mladi violinistki v malem orkestru, kateremu dirigira njen mož. Med obiskom ZDA se glasbenica naveže na starejšega dirigenta, ki je bil v mladih letih zaljubljen v njeno mater. Starejši dirigent se z glasbeniki odpravi na Polj rito, to pa pri violi-
nistkinem možu povzroči ljubosumje. Zadeve se zapletajo še naprej, dokler se glasbenica ne zave, da njen mož ni kdove kako nadarjen, daje ga le bolestna ambicioznost.. . Igrajo John Gielgud, Krystjma Janda, Andrzej Seweryn, Jan Ciercierski in drugi.
21.50	V ZNAMENJU
17.40	Dnevnik v madržarščini -
18.00	Dnevnik - 18.15 Dom in otroštvo - 18.45 Trije zlati z MPZ Celje 81 - 19.30 Dnevnik - 20.00 A. P. Cehov: Živ > lastnina (gledališka predstava) - 20.50 Poročila -
20.55	Šoferja
3.	IX.
četrtek
1
8.00	POROČILA
8.05	DIVJA LETA
8.35	OBZORNIK
8.45	NA SEDMI STEZI Svetovno prvenstvo v modelar-tvu, nogometna tekma med 14. ivizijo in 4. operativno cono sep-«nbra 1944 v Ljubnem, bližnje alkanske atletske igre v Sarajevu, vropsko plavalno prvenstvo v Spli-u, rokometna pravila - o navede-lih stvareh bo tekla beseda v današ-
nji športni oddaji ljubljanskih televizijcev.
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	D. Božič: LIZISTRATA 75 Malo slovenskih skladateljev se odloča za zlaganje opernih del, zato je vsaka tovrstna slovenska stvaritev pravcati dogodek. Lani je mariborsko operno gledališče pripravilo krstno uprizoritev glasbeno-dramskega dela, ki ga je Darijan Bcžič pred šestimi leti zložil na' osnovi starogrške drame. Gledalci so delo sprejeli z velikim navdušenjem, tudi kritiki so bili prizanesljivi, znabiti da
bo delo ugajalo tudi ljudem pred malimi zasloni. Orkestru je dirigiral avtor opere, režiserske posle je opravil Jurij Souček, poje pa vrsta mariborskih opernih pevcev.
21.10	625
21.50	V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik - 17.25 Babičin vnuk — 17.55 Slovesna otvoritev doma Edvarda Kardelja v Knjažcvcu - 19.30 Dnevnik - 20.00 Lev med gangsterji - 21.40 Poročila
I
Renault 4 GTL
kljub manjši porabi goriva še močnejši in udobnejši!
Najpopularnejše francosko vozilo je preizkušeno na cestah sveta in s številnimi prednostmi osvaja tudi naše tržišče. RENAULT 4 GTL je predvsem gospodarno, praktično in zanesljivo vozilo. Avtomobil oblikovan za danes in jutri. Avtomobil, čigar udobje bo zadovoljilo tudi vaše želje. RENAULT4GTL! - Močnejši in bolj dinamičen motor s 1108 cm3 (1,108 I) - minimalna poraba goriva - 4,8 1/80 km/h
- velik prtljažni prostor - 1185dm3 (1185 I)
- Udoben — izpopolnjena neodvisna obesa in amortizerji ter obogatena oprema
- design za danes in jutri
VOZITE SE GOSPODARNO, UDOBNO IN ZANESLJIVO!
Renault 4GTL- »mali velikane
RENAULT«
inDUSTRIJA mOTORniH VOZIL novo mESTO
RENAULT 4 TLS ZA 60.000 DIN GOTOVINE
in 18 mesečnih obrokov po 4.994,45 din.
Pri plačilu dinarj ev deviznega porekla 19% ceneje
VSE INFORMACIJE V: POSLOVALNICAH IMV
NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10, TEL. (068) 21-770, 22-927 IN OSTALI PRODAJNI MREZl:
CL avtotehna
LJUBLJANA, TITOVA C. 36,
TELEFON: (061) 317-044
avtomefkuf
TOZD CELJE, CELJE, MIKLOŠIČEVA 5, o TELEFON: (063)24-200
j«
DOLENJSKI LIST
Št. 35 (1672) 27. avgusta 1981
'M
i.y 1111 * *
NA VSAKI TEKMI VIŠJE - Mladi, komaj 17-letni novomeški atlet Andrej Lapanje je na sobotnem kriteriju slovenskih mest v skoku v višino zasedel odlično drugo mesto; preskočil je, tako kot zmagovalec Čop iz Celja, 210 centimetrov v prvem poskusu. To je tudi nov dolenjski rekord. Sicer pa je Andrej v letošnjem poletju že štirikrat izboljšal dolenj&i rekord. Res malo je manjkalo, da v soboto ni preskočil tudi 213 cm. (Foto: A. Bartelj)
KOLESARSKA DIRKA V SPOMIN MILANA NOVAKA
Zaradi žalovanja ob smrti tovariša Doronjskega so četrto kolesarsko dirko v spomin Milana Novaka preložili na soboti, 29. avgusta. Spominska dirka se točkuje za prvenstvo Slovenije in bo potekala po ulicah Novega mesta, krog pa bo meril 2.800 metrov. Pionirji bodo startali ob 8. uri izpred trgovine na Kristanovi ulici, ob 11. uri pa bodo startali člani, ki bodo prevozili 30 krogov oziroma 84 kilometrov; vmes se bodo pomerili še mlajši in starejši mladinci.
Naši atleti le za las ob zmago
V Novem mestu je bil v soboto kriterij slovenskih mest v atletiki — Republiški rekord Stane Prezelj v skoku v višino s 186 cm, premočna Cujnikova zmaga, Lapanje, Čop in Miklič preskočili 210 cm, Novak dosegel republiški rekord na 2000 m z ovirami
Kriterij slovenskih mest v atletiki je odkril zanimivo novost: atletika v Novem mestu ima gledalce in najbrž bi jih imela še več, če bi na novomeškem stadionu lahko prirejali vsaj tekmovanja za republi&a prvenstva. Zaradi sklepa, da smejo biti prvenstvena tekmovanja le na stezah z umetno snovjo, večjih tekem v Novem mestu ne bo. (Razen metalcev si jih tudi noben slovenski atlet ne želi).
Na trenutke je bilo v soboto popoldne začutiti, kot da se vračajo časi, ko so Novomeščani lahko doma redno spudbujali svoje atlete. V takem vzdušju tekmovalci dosegajo osebne rekorde in so hvaležni svoji publiki. Toda priznajmo, da nas je povozil čas, da se razumemo: ne atletov, ki so tokrat ponovno dokazali, da zadnji dve leti niso naključno osvajali prvih mest na kriteriju. Doma so bili sicer drugi, 3 točke za zmagovalci, vendar jim je zmago odnesla smola; favorit v skoku s palico Jože Koletaje precenil svoje zmožnosti, začel šele na višini 430 cm in izpadel. Štafeta 4X100 m, ki je tik pred zadnjo predajo vodila, je po Kranjčičevem in Keržanovem zapletanju zgubila palico. Po vodi je šlo 12 točk, drugo mesto v končni uvrstitvi pa je bilo le 3 točke za prvim!
Čas je povozil tiste dejavnike v novomeškem športu (in izven), ki s svojim ,da’ prižgejo zeleno luč za gradnjo tega ali onega telesnokultur-nega ali kulturnega objekta, in namesto da bi bil novomeški stadion zdaj to, kar v resnici je - anahronizem, je postal eksemplaričen primer ,.stabilizacijskega varčevanja”; tako kot še kak drug, sicer ne „telesno“, ampak še kako kulturni objekt...
Rezultati, ki so jih nekateri tekmovalci dosegli na sobotnem srečanju slovenskih mest, so bili nad pričakovanji. Seveda v tekih ni bilo izjemnih dosežkov, saj je steza ponekod precej bolj podobna njivi kot
atletskemu stadionu. V tehničnih disciplinah, kjer so zaletišča pokrpana z gumijastimi preprogrami, Pa je bilo bolje. Stanka Prezelj je s skokom v višino s 186 cm dosegla nov republiški rekord, ki je le za 1 cm slabši od državnega. Tudi moški skok v višino je bil izvrsten, saj so kar trije tekmovalci preskočili 210 cm, najmlajši med njimi, 17—letni/ Novomeščan Lapanje, pa. je s tem rezultatom (in skoraj uspelim skokom na 213 cm) dokazal, da bi bolj sodil na evropsko mladinsko prvenstvo v Utrechtu, ki je te dni, kot na kriterij slovenskih mest.
Najboljši moški rezultat tekmovanja je dosegel edini novomeški športnik mednarodnega razreda Darko Cujnik. Njegovih 78,40 m s
Zmaga Grošlja na „Soko pokalu” v Mostarju
Uspeh našega modelarja
Ekipa novomeških modelaijev se je v soboto udeležila tradicionalnega j.Soko pokala” v letalskem modelarstvu, ki je bil v Mostarju. V močni udeležbi tekmovalcev iz Avstrije, Švedske, Nemčije in Jugoslavije je naj večji uspeh dosegel Janez Grošelj. ki je v kategoriji motornih modelov zasedel 1. mesto, medtem ko so ostali nastopali takole: v kategoriji F-l-A je bil Kranjc šesti, v kategoriji F-l-B Brudar dvanajsti, med ekipami pa Novomeščani drugi v kategoriji F-l-A in tretji v kategoriji F-l-C.
Novomeški modelarji so tako dokazali, da uspeh na nedavnem državnem prvenstvu, kjer so Dolenjci v kategoriji F-l-A igrali glavno vlogo, saj je bil Kranjc prvi, Bauer drugi in 2ulič deseti, ni bil naključen.
kopjem je daleč pred drugouvrščenim Zalarjem, ki z 71,84 m tudi ni bil slab. Pohvaliti moramo Žužka, ki je kljub prehladu vodil vse do zadnjih metrov teka na 2000 m z ovirami in kot drugi še vedno tekel bolje od starega republiškega rekorda v tej disciplini. Novomeščana sta zmagala tudi v metu kladiva in v skoku v daljino. Malnar je dosegel letos najboljši rezultat v SRS (49,46 m), Kranjčič pa je s 686 cm premagal nekdanjega slovenskega rekor-deija v tej disciplini Makaroviča.
Novomeščani so le v palici, štafeti 4xl00m, metu krogle in teku na 400 m zasedli slabša mesta od tretjega. V teku na 800 m se je z borbenostjo in tretjim mestom izkazal 17-letni Šikonja, enako lahko rečemo za Mohoroviča na 1500 m, ki je dosegel letos ngjboljši dolenjski rezultat 3:56,5, tretji je bil Keržan na 100 m, prav tako pa tudi P. Bučar na 5000 m s solidnim dosežkom 15:18,0.
Rezultati moških: kladivo - '1. Malnar (Nm) 49,46 m, 2. Pranje (Mb) 48,48 m, 3. Rojnik (Ce) 43,52 m; 110 ov. - 1. Kolar (Lj) 15,9, 2. Penca (Nm) 16,1, 3. Černej (Ce)
17,1; palica — 1. Rener (Ce) 450 cm, 2. Lapajne (NG) 400 cm, 3. Kastelic (Lj) 380 cm; kopje —' 1. Cujnik (Nm) 78,40 m, 2. Zalar (Lj) 71,84, 3. Kopitar (Ce) 58,18 m; daljina - 1. Kranjčič 686 cm, 2. Makarovič (NG) 686 cm, 3. Prezelj (KI) 678 cm; krogla - 1. Štimec (Mb) 14,95 m, 2. Vuk (Lj) 13,88 m, 3. Grilanc (NG) 13,75 m; 100 m -
1. Humar (NG) 10,7, 2. Medved (Lj) 11,4, 3. Keržan (Nm) 11,5; 400 m - 1. Srebrnič (NG) 48,4, 2. Lazič (Ve) 51,2, 3. Lenček (Lj) 52,0; 800 m - 1. Popetru (Ve) 1:59,5, 2. Markovič (Lj) 2:00,0 3. Šikonja (Nm) 2:00,2; 1500 m - 1. Rozman (Ce) 3:54,1, 2. Miklavžina (Ve) 3:
55.1, 3. Mohorovič (Nm) 3:56,5; 2000 m ovire - 1. Novak (Lj) 5:44,7, 2. Žužek (Nm) 5:46,1, 3. Anič (Ve) 5:55,1; višina - 1. Čop (Ce) 210, 2. Lapanje (Nm) 210, 3. Miklič (Lj) 210; 5000 m - 1. Peternel (Ve) 15:13,2, 2. Tavčar (NG) 15:17,8, 3. Bučar P. (Nm) 15:18,0; 4xl00m - 1. Nova Gorica
43.2, 2. Ljubljana 44,9, 3. Celje
45.3, Ekipno: 1. Ljubljana 58 točk,
2. Novo mesto 55 točk, 3. Celje 54 točk, 4. Nova Gorica 51 točk, 5. Velenje 43 točk, 6. Maribor 32 točk.
Novomeščani v kriteriju niso imeli ženske ekipe. Vrstni red je bil naslednji:
1. Maribor 46, 2. Ljubljana 44, 3. Celje 36, 4.'Nova Gorica 31,5. Ptuj 29, 6. Velenje 18.
J. PENCA
Štiriindvajset ur za žogo
Na prvi dolenjski maratonski nogometni tekmi Sentjernejčani premagali ekipo Dolenjskega lista s 141 : 111
Štiriindvajset ur in eno minuto dolgo brcanje med osemin-dvajsetčlanskima ekipama NK Šentjernej in Dolenjskega lista je bilo v petek in soboto na Šentjernej skem hipodromu „srečno” pripeljano do konca. Šentjernej-ski ,.kmečki pubje“, kot so se sami imenovali, so ugnali „otro-ke asfalta”, povrhu pa so jih nekaj spravili v bolnišnico po mavčne obloge in obveze.
Tekma seje zaradi neugodnih vremenskih razmer pričela z dve-urno zamudo, za nameček pa je sredi noči in megle zmanjkalo toka (in stvari za ,,šankom”). Po dvanajstih urah je bil rezultat 71 proti 54 za šentjernejske peteli-ne, po štiriindvajsetih urah so Novomeščani zabili 111 golov, domačini pa kar 141.
Za udeležence prve dolenjske maratonske tekme je bilo pred pričetkom obvezno tudi tehtanje. Sodniki so skupno potegnili 370 kg, Sentjernejčani 2100, Novomeščani pa 2354 kg. Po tekmi za tehtanje ni bilo časa, vseeno pa so preizkusili nekaj tekmovalcev, ki jim je manjkalo v povprečju tudi do 4 kg žive teže. Razliko so po tekmi nadoknadili in povečali s porcijami dobro zalitega odojka. Zanimivo je zapisati, kdo je dobil pokal. Za najvzdržljivejšega so proglasili Jožeta Jermana (Dol. list), kije v boju vzdržal kar 15 ur, najboljši golman je bil Martin Turk (NK Šentjernej), največ golov pa je zabil Vlado Žabkar iz šentjernejske ekipe (20).
J. PAVLIN
Silil
NOC ZA ZAPISNIKARSKO MIZO - Pomembno in nadvse obiskano mesto maratonske nogometne tekme na šentjemej-skem hipodromu je bila zapisnikarska miza s šotorom, kjer seje dalo za kakšno minuto zatisniti oči. (Foto: J. Pavlin)
POTA IX ST
•si
Elektrika ubila 4 krave
Prisebnost gospodarjevega sina preprečila pomor v hlevu — Krivec nepravilno priključen bojler — 35.000 din
škode
dežurni
poročajo
OB RADIO - V- noči na 18. avgust je neznanec vlomil v osebni avto Ivana Kosa iz Šentjerneja. Avto je stal parkiran pred Kosovim stanovanjem. Z dolgoprstnežem je šel avtoradio s tremi kasetami.
SMRT KOKOŠJE DRUŽINE -V noči na 20. avgust je neznanec odnesel iz zaklenjenega kokošnjaka Jožeta Stipiča iz Herinje vasi devet kokoši in petelina. Kokošja drbžina je bila vredna okoli 3.500 din.
PO ORODJE - V noči na petek je nekdo vlomil v avto Branka Markoviča, kije bil parkiran v Ulici like Vaštetove v Novem mestu. Odnesel je vrtalni strojček, škarje za pločevino in klešče. Škode je za 7.000 din.
V hlevu Franca Modica iz Svetega Gregoija, kooperanta KZ Ribnica, se je pred kratkim dogodila nenavadna nesreča. Električni tok je ubil štiri krave sivo ijave pasme. Strokovna komisija je kasneje ugotovila, daje bil vzrok nesreče električni bojler, v katerem sta bili dve žici napačno spojeni.
Tistega dne, okoli 14. ure je sin Marko krenil v hlev, kjer je bilo 12 glav živine, da bi segrel vodo, ki so jo uporabljali za pomivanje molznega stroja. Ko je vključil bojler, je zaslišal nemir med kravami v hlevu. Takoj je izvlekel vtičnico in stekel v hlev. Tam so štiri krave že ležale mrtve, peta pa se je omamljena pobirala s tal.
Električni tok je prišel od bojletja preko cevi za napajanje do jasli, na katere so bile krave privezane z verigo in pobil živali. Kaže tudi, da je Marko tokrat prvič narobe vtaknil vtikač v vtičnico, in se je zato šele zdaj pokazalo, da žice v bojlerju niso bile pravilno zvezane.
Sreča v nesreči je bila, da elektrika ni pobila več živine ali celo človeka. Na srečo je Marko hitro izključil tok in preprečil, da bi ubijal še naprej.
Okoli 900 kg mesa je Franc Mo-
dic predal mesariji ZKGP v Kočevje. Škodo ocenjujejo na 35.000 din.
M. GLAVONJIC
ZBIL STARČKA
V petek, 14> avgusta, zvečer je 47-letni Karol Kren iz Gor. Straže peljal z osebnim avtom proti Šentjerneju. Ko je Kren z neprimerno hitrostjo pripeljal do hiše št. 6 v Smolenji vasi, mu je pravilno po levi strani ceste prišel nasproti 77-letni Anton Brulc iz Smolenje vasi. Karol Kren ga je s prednjim desnim delom avta zadel in zbil. Hudo ranjenega starčka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Sumijo, da je Kren vozil pijan.
TATOVI NE VESELJAČIJO
Med veselico, kije bila 22. avgusta v Šentjerneju, je neznanec stegnil roko skozi trikotno okence flčka Antona Bratkoviča iz Grmovelj, odprl vrata in vzel kasetofon. Škode je za 5.000 din. Sandi Škedelj iz Dol. Vrhoplja paje bil ob kolo „favorit”, vredno 7.000 din.
Črna gradnja je zletela v zrak
Zakonca Zaletelj sta nameravala zgraditi počitniško hišico pri Klečetu, v ožje varovanem območju doline reke Krke — Opozorila in pisanja inšpekcije niso zalegla
V novomeški občini že dalj časa ni bila porušena nobena črna gradnja, čeprav jih ni tako malo. Ob zaostreni odgovornosti, ki jo teija današnji trenutek, pa se je urbanistična inšpekcija dosledneje oprijela zakona. Kako na tem področju ne bodo več dovolili ohlapnosti, priča rušitev črne gradnje pri Klečetu, vasici blizu Šmihela ob Kiki.
počitniško hišico neki Ljubljančan. Opravil je že nekaj zemeljskih del, ko pa so se začeli za graditev zanimati urbanistični inšpektorji, je Ljubljančan dvignil roke in opustil misel na nakup.
Gradnje sta se nato lotila lastnika Ciril in Danijela Zaletelj in sicer v korist hčerke in zeta. Graditi sta začela kljub vednosti, daje inšpekcija zoper nesojenega ljubljanskega graditelja že začela ukrepati in kljub opozorilu inšpekcjje, da je nujno početje protizakonito in kaznivo. Gradnja je tekla v geslu znane pes-
Na desnem bregu Krke, v ožje varovanem režimu doline reke, imata zakonca Ciril in Danijela Zaletelj iz Klečeta parcelo. Gre za lokacijo izven naselja. To zemljišče je nameraval kupiti in na njem zgraditi
V stahotnem trčenju 10 ranjenih
Borislav Milanovič pri Karteljevem nenadoma zapeljal v levo
Na magistrali pri Karteljevem se je v nedeljo popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo 8 ljudi huje, dva pa laže ranjena, škodo pa so ocenili na 180.000 din.
Borislav Milanovič (27 let) iz Krope je peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je pri Karteljevem pripeljal v levi nepregledni ovinek, je nenadoma zapeljal na levi prometni pas. V tistem trenutku mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 33-letni Matjaž Kmet iz Novega mesta. V silovitem trčenju so bili ranjeni: oba voznika, 3-letni Jure Kmet iz Novega mesta, 19-Ietna Zdenka Grmšek iz Pečic, 18-letna Matjana Kužnik iz Novega mesta, 19-letna Bogdana Vukič iz Prnjavora, 22-letni Drago Marjanovič iz Prnjavora, 8-letni Sreten Stojakovič iz Krope, 21-letna Milka Milanovič iz Krope in 31-letni Vitomir Milanovič iz Prnjavora. Zadnja dva so v # bolnišnici odpustili domov, prvih osem paje ostalo na zdravljenju.
OB MOTORNO 2AGO
Od 15. do 17. avgusta je bilo vlomojeno v mizarsko delavnico hotela Grad Otočec na Otočcu. Nepridiprav je razbil steklo na oknu, ga odprl, se splazil noter in odnesel motorno žago, vredno 20.000 din.
TAKOJ MRTEV
V petek popoldne je 20-letni voznik tovornjaka Slovenjjavina Martin Urbanc iz Mokric peljal iz Pišec proti Globokemu. Ko je v Dedni vasi-pripeljal v levi nepregledni ovinek, mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 5 3-letni Anton Blažič iz Pavlove vasi. V silovitem trčenju je bil Blažič takoj mrtev.
FICKO BREZ GLASBE
V noči na petek so iz fička, ki ga je pred stanovanjskim blokom v Ulici Majde Šilc v Novem mestu pustila Marjja Barič, vzeli avtoradio in 5 kaset. Vlomilec je po vsej verjetnosti odprl avto s ponarejenim ključem.
OKVARA - V sredo, 19. avgus ta, opoldne je 22-letni Ishar Imamo-vič iz Novega mesta peljal s kombijem od Jugorja proti Stranski vasi. Ko je pripeljal v bližino vasi Osojnik, se je pokvarilo desno kolo, nakar je avto zaneslo v desno. Na bankini je zapeljal na kup gramoza in se prevrnil na levi bok. škode je za 40.000 din.
NOGA V MAVEC - Kolesar Marko Kapus (37 let) iz Mokronoga se je 19. avgusta popoldne peljal od Starega grada na Mimi proti križišču z regionalno cesto. Pri zavijanju v levo je trčil v osebni avto, ki gaje od Slovenske vasi proti Mirni vozil Dragoljub Cosič z Mirne. Kolesarja so zaradi zlomljene noge odpeljali v novomeško bolnišnico.
NENADOMA NA CESTO - V sredo, 19. avgusta, zvečer je Matjan Cindrič iz Črnomlja vozil po Kolodvorski cesti proti bencinski črpalki. Pri hiši št. 21 mu je z leve strani nenadoma stopila pred avto 78-letna Kristina Črne iz Črnomlja. Črneto-vo so odpeljali v novomeško bolnišnico.
PREKRATKA RAZDALJA - V soboto popoldne je Anton Kraševec iz Križevske vasi peljal z osebnim avtom od Jurovskega broda proti Metliki. Pri odcepu proti Križevski vasi je ustavljal, ker je nameraval zaviti v levo. Za njim je v prekratki varnostni razdalji peljal s tovornjakom Rudolf Zmaič iz Metlike. Zaletel se je v Kraševčev avto in ga porinil še v električni drog. Škode je za 35.000 din.
mi. „Kaj nam pa morejo, morejo, morejo”. In tako je bila zgrajena betonska plošča, na katero naj bi postavili počitniško hišico, narejeno iz nekdanjega skednja.
Takrat je z občine prišlo pisanje, odločba, v kateri je pisalo, da morata zakonca Zaletelj v osmih dneh porušiti objekt pri Klečetu, saj ga gradita brez lokacijskega dovoljenja. Na svoje stroške da morata vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo to storil uradno nekdo drug. Odločba je bila napisana 16. junija letos. Zakonca Zaletelj se za pisanje nista zmenila.
Inšpektoiji so 28. juljja napisali sklep o dovolitvi rušitve. V njem je bila črnograditeljema dana še ena možnost, ploščo naj sama podreta do 8. avgusta, sicer bodo to 14. avgusta ob osmih zjutraj opravili delavci novomeške komunale v spremstvu miličnikov.
Ciril in Danijela Zaletelj se za sklep o dow>litvi izvršbe (torej rušitvi) nista zmenila. In 14. avgusta dopoldne je črna gradnja pri Klečetu zletela v zrak. Na stroške zakoncev Zaletelj!
Zadeva še ni končana. Zakonca Zaletelj namreč čaka še pot k sodniku za prekrške, ki lahko za takšno dejanje določi do 30 dni zapora in do 10.000 din denarne kazni. In to dvakrat: prvič za črnograditeljstvo in drugič za nespoštovanje odločbe o odstranitvi. Tu so seveda še stroški rušenja, stroški za varstvo, stroški inšpekcijskih ogledov, postopka itd. Draga zadeva.
USTAVIL SE JE PO 250 METRIH
V ponedeljek, 17. avgusta, ob enih zjutraj je 28-letni Mirko Šuštaršič iz Cetkvišč peljal z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. Ko je v vasi Hrast pripeljal v prvi levi ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zapeljal je v levo po nasipu in se ustavil po 250 metrih vožnje, ko je treščil v skalo. Šuštaršič je bil laže ranjen, škode pa je za 30.000 din. Alkotest je pozelenel nad polovico.
VLAK V VPREŽNI VOZ
Minuli četrtek popoldne je 52-let-ni Alojz Stefanič iz Dol. Dobravic peljal s traktorjem, na katerega je bil pripet voz, po kolovozu proti DoL Dobravicam. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda, se ni prepričal, če je proga prosta. Na progo je zapeljal v trenutku, ko je iz Črnomlja pripeljal motorni vlak. Strojevodja Jože Bregant iz Gor. Kamenja je sicer zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Vlak je k sreči treščil v vprežni voz, naložen z deteljo, in ga sesul. Prehod je bil zavarovan z znakom „stop” in Andrejevim križem. Zaradi nesreče je imel vlak v Metliki 11 minut zamude.
foto slišal: Milan Markelj
E
VIŠINSKA ŽEJA - Četudi je med letalskimi poleti navada, da potnikom postrežejo z alkoholnimi in penečimi se pijačami, pa to ne pomeni, da je navada najboljša. Zdravniki pravijo* da zaradi suhega zraka v letalu pride ob pitju teh pijač do dehidracije, to je izgube vode v telesu, posledica pa je še hujša žeja. In če se žeja kar naprej teši, se rado primeri, da popotnik ob ponovnem srečanju z materjo zemljo ni na najbolj trdnih nogah. Kriv pa je le suh zrak v letalu, mar ne?
DOKAZ - V indonezijskem plemenu Batak ni lahko biti zdravnik. Vsak od zdravilcev mora imeti pod svojim domom kamnito glavo, na katero lepijo peresa za vsakega težjega bolnika, ki je ozdravel po zaslugi učenega moža. Lepo okrašene glave so dokaz sposobnosti in nekakšna pisana zdravnikova izkaznica. Kdove kako gole ali operjene bi bile podobne glave v naših ambulantah?
VSEENO JE — Skupina medicinskih strokovnjakov s hardvardske univerze je naredila študijo, ki naj bi ugotovila, kako uživanje mamil med študenti vpliva na njihov uspeh. Rezultat študije je tak: študentje opravljajo izpite večinoma slabo in z zamudo ne glede na to, ali uživajo mamila ali ne.
LJUBITELJI ŽELEZNIC -
Naše železnice bi v hipu zlezle iz vseh težav, če bi se Jugoslovani tako radi vozili z vlaki, kot to počnejo Japonci in Švicarji. Po zadnjih statističnih podatkih so Japonci prvi na svetu po številu kikometrov, ki jih povprečen državljan dežele vzhajajočega sonca prevozi z železnico, Švicarji pa na drugem. Japonec se na leto prevozi z vlakom 1.700 km, Švicar pa 1.450 km.
DRAGOCENA NOGA - V
Kairu so ujeli in zaprli prodajalca razpel, rožnih vencev, podobic in podobne nabožne kram arije. Pa ne zaradi tega. Kriva je bila njegova lesena noga, v kateri je pobožnjakarski trgovec skril 5 kilogramov mamil. Za prodajo tovrstne robe seveda ni imel nikakršnih dovoljenj.
SVETU OKOLI
j Kaj	~šo pred 80	leti pisale Dolenjsko Novice"
V začetku tega meseca se je svet spomnil tragičnega dogodka, ki je pred 36 leti označil novo dobo v zgodovini človeštva - čas, ko je človek dobil v svoje roke tako uničevalno moč, da lahko izbriše človeštvo z zemlje. 6. avgusta 1945. leta ob 8. uri zjutraj je ameriški bombnik B — 29 spustil na Hirošimo, srednje veliko japonsko industrijsko mesto, atomsko bombo. Mesto je v nekaj sekundah presvetlil strahoten blišč, ki se je strnil v ognjeno kroglo uničenja in smrti, iz nje pa se je dvignila strašljiva gigantska dimna goba. Ta goba je postala simbol smrti in grozljive možnosti samouničenja človeške civilizacije, hkrati pa simbol grobe sile. Samo tri dni kasneje se je podobna mrtvaška goba dvignila nad mestom Nagasaki. To je bilo edinokrat, da je človek uporabil strašno moč atomov za uničevalne cilje.
Gledano z današnjimi očmi sta bili hirošimska in nagasaška atomska bomba primitivni in nerodni, pa še razmeroma ,»nedolžni" po svoji rušilni moči. Sprostili sta moč, kot bi jo dobili z eksplozijo 12.500 oziroma 22.000 ton trinitrotuluo-la. Današnja atomska orožja so neprimerno močnejša, skupne zaloge pa zadoščajo ne samo za enkratno, marveč za nekajkratno popolno uničenje sveta. Pa vendar je tudi „primitivno“ orožje zahtevalo strahoten krvavi davek. V Hirošimi je med eksplozijo in v tednih neposredno po nji umrlo 140.000 ljudi, Nagasaki pa je izgubil 70.000 svojih prebivalcev. S tem umiranja še ni bilo konec. Leta in leta so ljudje še umirali zaradi posledic atomske eksplozije, mnogi ga žive težko življenje invalidov in socialnih izvržencev.
Po eksploziji obeh bomb se je napredni del človeštva dvignil proti uporabi atomskega orožja
in proti nadalnjemu oboroževanju z njim. Hirošima in Nagasaki sta za napredne sile človeštva dva krvava klicaja, ki opozarjata na noro poigravanje z usodo ljudi. Pomemben prispevek k temu boju predstavlja nedolgo tega izdana knjiga „Hirošima in Nagasaki". Knjigo je napiaslo 34 japonskih zdravnikov, fizikov in socialnih delavcev. Ocenjujejo, da predstavlja prvi znanstveni prikaz uničujočega delovanja atomske bombe in vseh posledic, ki jih pušča še desetletja po eksploziji. Strokovnjaki so v nji nanizali nesporna dejstva, okrepljena z vsemi potrebnimi dokumenti.
Četudi so o atomskih eksplozijah nad Hirošimo in Nagasakijem napisali že številne knjige, pa ni v nobeni doslej zbranih toliko različnih podatkov. Nekaj tudi zaradi tega, ker so bile znanstvene raziskave o tem kočljivem vprašanju prikrito pravzaprav prepovedane in so samo vojaški strokovnjaki razpolagali z mnogimi pomembnimi podatki. V prvih letih po vojni so raziskovanje zavirali Američani kot okupatoiji, šele kasneje ko so Japonci dobili deželo v svoje roke, seje začelo dolgotrajno zbiranje gradiva. Pri tem so sodelovali poleg japonskih tudi evropski in celo ameriški znanstveniki.
Kako atomska bomba učinkuje, je več ali manj znano; o tem se navsezadnje lahko zberejo zanesljivi podatki tudi na vojaških poligonih. Kako pa atomska eksplozija učinkuje na ljudi, seveda ni mogoče poskusno ugotavljati. Edini poskusni poligon sta bili obe japonski mesti oziroma nesrečni prebivalci Hirošime in Nagasakija.
Prvi znamenji radiacijske bolezni sta slabost in bruhanje, nato se pri žrtvah, ki so prejele previsoko dozo radioaktivnih žarkov, pojavijo izguba teka,
žqa, vročina in driska. V drugem tednu prično odpadati lasje, dlesni otečejo, v krvi pa se močno zniža množina belih krvničk. Kmalu nato sledi smrt.
Kot so ugotovili, smrtonosno žarčenje ni prišlo le od mesta eksplozije, marveč seje širilo z radioaktivnim pepelom, ki je kmalu po eksploziji padal z dežjem. Mnogi so se okužili, ko so po razdejanem mestu ideali mrtve svojce ali imovino.
A tudi tisti, ki so prvo obdobje po eksploziji preživeli le z navidez nenevarnimi opeklinami in ranami, so se morali srečati z nenavadnimi pojavi. Rane se niso hotele celiti, ker je žarčenje poškodovalo telesni samozaščitni sistem. Za nameček pa so se začeli v njihovi krvi kemični procesi, ki so večkrat pripeljali do levkemije in drugih oblik raka. Za žrtve je bilo značilno tudi hitro staranje, medtem ko so se otroci rojevali z izjemno drobnimi glavami.
Toda poškodbe niso bile le telesne. Japonska družba se je še dolga leta spopadala s težkim socialnim vprašanjem „atom-skih sirot". Otroci brez staršev in drugi preživeli so morali živeti osamljeno življenje. Strah pred nenadnim izbruhom katere od bolezni jih je osamil od družbe in niso se mogli ne poročiti ne se kako drugače vključiti v običajni tek življenja. Nemalo jih je zato krenilo na kriva pota. Bili so celo primeri, ko so odklonili zastonjsko zdravstveno pomoč, da bi tako zbrisali s sebe pečat „atomske sirote".
Zanimivo je, da v knjigi strokovnjaki zavračajo ameriško razlago, češ da so bombo vrgli le zato, da bi preprečili nadaljnje krvavenje in invazijo ter tako pospešili konec vojne. Menijo, da je bomba padla na nesrečni mesti predvsem zato, da bi Američani pokazali Sovjetom, kakšna vojaška moč so. In tako so tretji plačali na svoji koži boj obeh velikih.
Cestni čudež?
Leylandov varčni avto
Cez šest let naj bi na zahodno tržišče prišel avtomobil, za katerim se nam lahko že sedaj cedijo sline. Pa ne zato, ker bi bil eleganten, izredno hiter in razkošno opremljen, marveč zato, ker njegovi načrtovalci pri angleški avtomobilski tovarni Leyland trdijo, da bo najbolj ekonomično vozilo, pri tem pa imajo v mislih tudi nakupno ceno.
Leylandov avtomobil bo imel karoserijo iz plastike. Se pravi, da ne bo ijavel, da praske ne bodo načele školjke in da bo nasploh rešen vseh tistih težav, po katerih slovijo dandanašnji avtomobili, med njimi še posebno nekateri izdelki naših tovarn. Tudi lažja trčenja bodo * leylandom v bodočnosti minila brez glavobola; plastična vrata, blatnike, pokrov motorja, vrata prtljažnika in drugo bo moč zlahka poravnati v prejšnjo obliko, ker bo plastika primerno prožna.
Motor avtomobila bo litrski. Posebnost bo avtomatski menjalnik, katerega bo uravnaval računalnik tako, da bo vozilo ves čas vožnje trošilo čim mar\j goriva.
Pazljiveje z antibiotiki
Posledice zlorabe antibiotikov so lahko katastrofalne za človeštvo
Ko je leta 1940 penicilin prišel v široko uporabo, so v njem videli čudežno zdravilo, ki bo rešilo človeštvo mnogih bolezni, predvsem pa pljučnice, ki je tistikrat pobirala hud davek, saj seje v 85 odst. primerov končala s smrtjo. Penicilinu so kmalu sledili drugi antibiotiki, navdušenje pa je počasi ugašalo. Narava je na nova čudežna zdravila odgovorila po svoje — odpornost bakterij na antibiotike se je povečala. Dandanes nič več ne zadoščajo nekdanje količine antibiotika za zdravljanje različnih bolezni, marveč so potrebne nekajkrat večje doze, pripeti pa se tudi, da zdravilo nič ne zaleže. Zato so pred dvema tednoma zdravniki iz 26 držav izdali
sporočilo, v katerem pozivajo k ostrejšemu nadzoru pri uporabi antibiotikov.
Antibiotike ljudje že zlorabljajo, menijo strokovnjaki. Jemljejo jih že ob navadnem prehladu, pri tem pa marsikdaj kar obidejo zdravnika. V deželah tretjega, sveta jih menda prodajajo na čmo, medtem ko v ZDA farmarji zmečejo za okoli 40 odst. vse proizvodnje antibiotikov v živinsko krmo, s čimer dosežejo hitrejšo rast živali. Posledica slednjega je, da se množe bakterije, ki so odporne na antibiotike.
Nobelov nagrajenec za kemijo profesor VValter Gilbert opozarja:	„Prav	lahko	se
pripeti, da bodo povzročitelji 80 do 90 odst. infekcij postali odporni na vse znane antiriotike.”
Da do tega ne bi prišlo in da bi se izognili takšni katastrofi, strokovnjaki predlagajo mednarodni dogovor o uporabi antibiotikov. Ali se bodo zedinili in ali bo takšen dogovor naredil red na tem področju, pa bomo še videli.
Odmor tudi za priproste ljudi
Meščan miri svoje razdražene živce v toplicah — Italijani groze z morja naši državi — Učenjaki iz Amerike so naredili fotografične slike meseca
(V vročem) poletnem času smo. Vsak si išče hladnega kraja, kjer se more oddahniti pred žgočimi solnčnimi žarki. Po celoletnem naporu teži in roma meščan na deželo — v toplice in letovišča; tam si želi na novo okrepiti svoje izmučene in oslabele moči in umiriti svoje razdražene živce, zato vidimo v tem času vse polno meščanstva med nami na deželi. A ne samo to si dovoljuje odmora, še bolj ga potrebuje naše priprosto ljudstvo, ki od zgodnje spomladi dela dan na dan na polju in njivah, na senožetih in vinogradih ter vse svoje telesne sile zastavlja, da se dobro obdela zemlja.
(It a lij a n i) imajo letos svoje velike vojaške vaje na moiju v Jadranskem moiju. Odkar trozveza obstoji, se to ni zgodilo. Zdi se, kakor bi se Lahi učili, kako bi se dalo našo državo napasti na moiju od te strani. Naša vlada je zato poslala dve vojni ladiji pogledat, kaj uganjajo Lahi na moiju in kaj nameravajo.
(Meščanska) garda v Novem mestu priredi dne 18. t. m. povodom rojstnega dne
i	Njih veličanstva presvitlega cesarja Franca
j	Jožefa običajno vsakoletno cerkveno parado,
:	popoludne ob dveh pa bode odmarširala z
•	godbo na čelu v Kovačevo hosto v Žabji vasi,
•	kjer se bode vršila prosta zabava. - Ker že
j	dolgo časa ni bilo tacega izleta, se slavno
j	občinstvo vabi, da se ga mnogoštevilno udeleži,
j	Skrbljeno bo tudi za dobro pijačo in mrzlo jed.
(Ameriški) časniki pišejo, da so učenja-
•	ki Hardvardske zvezdarne napravili fotografične
•	slike meseca, na katerih se vidi, daje na mesecu
•	sneg. Ako je na njem sneg, bode tam gotovo
•	tudi voda. Kdor tega ne veruje, naj se sam
•	prepriča.
j (Turškemu) listu Ikan, ki izhaja v :	Carigradu, pišejo iz Gusinja v Albaniji, da je v
j	vasi Hati nedavno umrl Turčin, po imenu Smajil
•	Hadža, kateri je bil 160 let star. Zapustil je 200
S	potomcev. Mož je bil do smrti zelo čvrst in
j	živahen.
|	(Iz	DOLENJSKIH	NOVIC
•	15.	avgusta	1901)
Nepravilnosti v mirenski tovarni šivalnih strojev •-Dragi stroj za dirke — Na Senovem nov bazen
SOBOTNI SESTANEK je razkril še nekaj, namreč, kako daleč lahko privedejo le prevelike razlike v osebnih dohodkih. Pri tem delavci tovarne šivalnih strojev na Mirni niso .Jioteli" razumeti, da ima inženir veliko odgovornost in zato toliko večjo plačo od njih, on pa je menil, da njemu plače že ne bodo ..določevali" delavci. Pa tudi več drugih primerov kaže kako nujno je bilo, da se je stvar premaknila. Ko je n. pr. neki delavec vprašal, na čigav račun so pili na Otočcu nekateri člani kolektiva, so mu zagrozili z disciplinskim sodiščem, postopka pa niso končali, saj bi bilo to dandanes le prehudo. In spet: če se je kdo zanimal za razmere v podjetju, o katerih je slišal že zunaj podjetja, so mu v odgovor pokazali vrata ali pa mu drugače zagrozili.
KOPALNA SEZONA je pri kraju. Jutra so že močno hladna, tisto malo sonca, ki posije čez dan, pa privablja več ljudi h Krki. Kljub mnogim sončnim in toplim dnem v letošnjem poletju je bilo komaj 14 dni primernih za kopanje v Krki.
MOTORNE DIRKE po sistemu speedway so nedvomno zelo drag šport. Avto-moto društvo v Vidmu - Krškem je pred dnevi kupilo za tekmovalca Franca Babiča nov dirkalni stroj znamke FIS, ki stane blizu milijon dinarjev. Ti stroji so zelo občutljivi in vzdržijo največ 50 dirk.
ŽE VEČ LET so govorili na Senovem, kako potreben je bazen, vendar ni bilo denarja, da bi ga zgradili. Letos so se le odločili za gradnjo in je bazen že zabetoniran. Ker je bilo treba urediti okolico in izkopati odtočne kanale, so s prostovoljnim delom pomagali tudi mladinci.
OSTREJE KOT doslej bomo prepovedovali pašo o gozdovih, ker živina popase precej mlade podrasti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. avgusta 1961)
Blizu središča eksplozije v Nagasakiju je ostal nedotaknjen le zgodovinski vhod v svetišče Shinto. Vse ostalo je bilo zravnano z zemljo.
Sta bila krvava klicaja zaman?
Ob obletnici tragičnih dogodkov je izšla knjiga, ki razkriva grozljivost atomskega orožja ,,	— Hirošima in Nagasaki opominjata, njun klic pa ne rodi sadov
Na čigav račun so pili?
IN KAKO BOŠ POTOVALA V TUJINO BORIMI 1.500 DINARJI?
Rešitev iz prejšnje številke
MS*!		n			»ss.		—			ss	—	M..	i
				*cT	A	N	S	A	~s	0	P	N	A
			5|		L	A	r	A		V	P.	A	T
m			g	*r	t	P	A	R	H	-	e	P	A
M					M	0	T	fe	U	T,	v	e	P
				>K	A	N,	U	Kr-	O	M	A	K	A
	g?	M	L	\	A/	j?	S	ci	D	A	R.	w	i.
sr	T	A_	J	N	1	K	iz Jfcj	K.	0_	R.	A	u	A
m	6	r	u	J_	S		Tj	A	v	A.	—g pa-	1	B
?	K	j_	B	JV	1	C	A_	Mg	jj	T	A	(C	P
a			k	jššT	Ja	_£	T	0			T	e	N
cir trd	R. Tri	E	K —	ta?	s_	N_	A	_H	— A_		O	K	<3
PTUUIU!
V vojni ne streljaš z nageljni.
O. FALLACI
Nikogar ni potrebno prepričevati, da si je nekdo „z lastnim znojem” zgradil po dve nekaj stanovanjski hiši in poleg vseh buržuaznih pritiklin še živel razkošno življenje. Ta je kradel, javno kradel!
F. MILOŠIČ
okujina
v zrn
denar fr. revouH
d I ograda
letenje
sest.del
avta
ploščic?
mazalna
naprava
portug.
bgencij
ptič
tekač
izvedenec
S
nem.el.
družba
pribit
neon
voni
obri
uvodni
del
drame
m.ime
mlinski
žleb
zime
pritok
rena
mernik
ž.ime
ton
gandhi
kingeok
želatina iz alg
prva'
Žalost vdovce hitreje zgrudi
Moški težje prenese smrt svoje življenjske družice kot ženska smrt sodruga — Stres načne telesno in duševno zdravje vdovcev — Odporna ženska
Ce bi verjeli številnim šalam, potem za zakonca ni srečnejšega dogodka, kot je smrt življenjske družice. A sociologi trdijo drugače. Kot so ugotovili, je malo travmatičnih doživetij, ki ,bi jih človek težje prenesel, kot prenese prav smrt zakonskega sodruga. Za ..žalujočega ostalega" je smrt tako težko doživetje, da dostikrat pripelje njegovo zdravje v nevarne vode tako v telesnem kot duševnem pogledu. Seveda pa je potrebno narediti bistven popravek. Najnovejša študija je namreč pokazala, da so temu žalostnemu zakonu podvrženi predvsem možje, medtem ko ženske smrt zakonca manj prizadene.
Študije so se lotili trije raziskovalci: Knud J. Helsing, MoysesSzklo in George W. Comstock. V pretres so vzeli 1.204 mož in 2.828 žena, ki so ovdoveli v obdobju med letom 1963 in 1974. Pri analizi so upoštevali vse mogoče stranske činitelje (kajenje, pitje, leta, spol, raso, izobrazbo, kdaj so se prvič poročili ipd.), da bi tako prišli do zares zanesljivega podatka,
V*.
kako smrt zakonca vpliva na smrtnost vdov in vdovcev.
Prva ugotovitev je vse presenetila. Ni bilo namreč nobenih zanesljivih dokazov za to, da kmalu po ovdovelosti smrt pobere tudi preživelega, četudi so prejšnje sociološke in spihološke študije - trdile prav to. Stres zaradi smrti sodruga deluje na daljši čas. In presenetljivo, moški so mu mnogo bolj podvrženi kot ženske. Zakaj je tako, razisko-
valci ne morejo pojasniti.
»Verjetno so na delu enaki fiziološki in psihološki čini-telji, ki ženskam omogočajo daljši življenjski vek. Zenske so najbrž nasploh bolj prilagodljive. Morda imajo bolj razvit čut za preživetje,” pravi Knud Helsing.
Močnejši sploh je izgubil še eno bitko. Pravzaprav bi se morali po vsem tem sodeč moški imenovati šibki spol.
Ko ju bo življenjska usoda ločila, bo njemu težje
Zelena rešitev za kite
Bo mehiška divja rastlina rešila velike kite?
„Vemo, da jo čaka lepa bodočnost, čeprav bi še ne mogli povedati, kakšna," je izjavil agronom Kennith Foster, ko je govoril o obetajoči rastlini jojobo (izg. hohoba), ki divje raste v Mehiki in na jugu ZDA.
Pred časom so strokovnjaki odkrili, da semena te rastline vsebujejo precejšnje količine olja, ki je po lastnostih zelo podobno kitovemu .olju. Ker so veliki kiti pred iztrebljenjem, je dobava kitovega olja v nekaterih državah ogrožena, v nekaterih pa celo že prepovedana, in tako so se industrijalci začeli zanimati za tiste snovi, ki bi lahko nadomestile dragoceno kitovo olje. Ta surovina je namreč nepogrešljiva v kozmetični industriji, prav tako pa bi brez nje težko izhajala proizvodnja maziv in strojnih olj. Kitovo olje ima to čudovito lastnost, da se ne spremeni pri visokih temperaturah in pri velikih pritiskih. Prav enako so obnaša tudi olje, pridobljeno iz jojobe.
Prve plantaže te do sedaj divje rastline so že zasajene in v nekaj letih bo prišlo na tržišče prvo jojobino olje. Ali bo zares rešilo velike kite pred izginotjem, pa je seveda vprašanje, saj se cene jojobi-nemu olju že dvigajo, čeprav ga še nikjer ni.
Današnja ženska ima zase malone zverdci okus in ga kajpada sugerira tudi moškim.
J. VIDMAR
SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO
RAZPISUJE VPIS
v izobraževanje ob delu v naslednjih programih:
I. KOVINSKOPREDELOVALNA USMERITEV
1. Skrajšani program: OBDELOVALEC KOVIN IN UPRAV-LJALEC STROJEV
— za poklice v kovinsko predelovalni industriji
2. Srednji program: KOVINAR STROJNIK
a) za poklice, ki so se do sedaj izobraževali v poklicni kovinarski šoli
b) za poklic, ki so se do sedaj izobraževali v tehniški šoli za strojništvo
3. Nadaljevalni program: OBRATNI STROJNI TEHNIK
— za poklice, ki so se izobraževali v dosedanji delovodski šoli
II. ELEKTRO USMERITEV
1. Srednji program: ELEKTRONIK
— za poklic, ki se je do sedaj izobraževal v tehniški šoli za elektrotehniko — šibki tok
III. USMERITEV: PROMET IN ZVEZE
1. Skrajšani program: VOZNIK za poklic, ki se je do sedaj izobraževal v poklicni šoli za voznike C in E kategorije
Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure v tajništvu šole. Ulica talcev 3 Novo mesto.
Informacije po telefonu 21—481.
Posvetovanje o vpisu bo v četrtek, 3. 9. 1981 od 16. do 17. ure v prostorih šole Ulica talcev 3.
639/35-81
J
/U ljubljanska banka
LB, TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI
objavlja dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo za dobo 4 let, s polnim delovnim časom:
1. VODENJE POSLOVNE ENOTE METLIKA - 1 IZVAJALEC
2. VODENJE SEKTORJA DEVIZNIH POSLOV IN EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO - 1 IZVAJALEC.
Pogoji za sprejem:
pod zap. štev. 1: visoka šola ekonomske ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, moralno politična neoporečnost; pod zap. št 2: visoka šola ekonomske ali pravne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, minimalna strokovna usposobljenost za poslovanje plačilnega prometa in kreditnih odnosov s tujino, moralno politična neoporečnost, znanje dveh tujih jezikov (aktivno — pasivno) angleški, nemški, francoski, italijanski. Dela oz. naloge se razpisujejo za dobo 4 let (reelekcija) s posebnim pooblastilom in odgovornostjo.
Kandidati za objavljena dela oz. naloge naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev. Prijave sprejemamo 15 dni po razpisu. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 45 dni po zaključku razpisa. Nepopolnih in po objavljenem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
mkkas«« K-asar
s'
MARJAN
BREGAR
j«
Na planjavi je grmelo! Nihče ni več videl poraženca ne slišal njegovih ugovorov. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: pred ponorelo množico je stal vzravnan in nepremagljiv -bodoči knez. Ta, ki bi se dvignil zoper njegovo zmago, bi se dvignil nad ljudstvo samo!
Udurik je zel svojo nezasluženo slavo z neprikritim zadovoljstvom. Vrtel se je počasi v areni, se kazal ljudem na desni in levi, pred tribuno pa je zastal. Teatralno se je priklonil
knežnji . ..
Anesta mu je poslala nasmeh in Kenu je kri butnila v glavo.
„Naj zmagovalec letošnjih, lanskih in predlanskih iger sprejme častni venec ...” je z zateglim glasom oznanjal sodnik. Anesta na tribuni je dvignila venec, ljudje so zatopotali od navdušenja.
,„„če res ni nikogar več, ki bi se mu upal zoperstaviti!” je dodal sodnik iz gole navade.
Kdo bi pač pomislil, da se najde mož, ki bo zgrabil za to besedo!
Da! Iz množice se je utrgala postava mladeniča. Tekla je na borišče in kriknila: „Jaz sem upam!”
Ken!
„Jaz se upam!” je ponovil pred Udurikom in ga predrl z modrimi očmi.
Množica je vzvalovila. Bilo je, kot da se je zamajalo nebo, zemlja zaškripala v tečajih. Kdo je to! je šlo od ust do ust. Neznan Dir! so
izvedeli osupli gledalci.
Dolgo ni nihče spravil glasu iz sebe. Ne sodnik ne Udurik - pa tudi Ken ne. Stal je tu s svojim krikom v sebi. Krikom davnih prednikov, kruto poteptanih tu, na tej zemlji...
Sodnik seje negotovo obrnil k tribuni.
„Naj tekmujeta!” je zadonel gjas s tribune. Bil je glas starega kneza.
Napetost je za spoznanje popustila. Moža sta se približala.
ČETRTKOV INTERVJU
<►
i y
Počasi, a na bolje
     < ►
Pri spreminjanju življenjskih razmer Romov je kaj o pokazati: marsikje elektrika, predvsem pa zaposlitev 3 3
PO UČENOST V NOVO SOLO — Pričetka letošnjega šolskega leta so prav gotovo najbolj veseli 350 učencev iz Stopič in okolice ih vasi, ki bodo v torek pričeli pouk v svetlih in najsodobnge urejenih učilnicah, kjer se jim ne bo bati, da se jim bo podrl strop na glavo. V novi šoli je 9 učilnic, 5 kabinetov, večnamenski prostor in kuhinja. Žal je zmanjkalo denarja za adaptacijo stare šole in izgradnjo telovadnice, tako bodo do jeseni 1983 (tako vsaj upajo) telovadili še v stari šoli, tedaj pa obljubljajo tudi preureditev stare šole. (Foto: J. Pavlin)
Ne primejo za vsako delo
Sredi avgusta je bilo v novomeški občini 205 nezaposlenih; obenem pa manjka fizičnih delavcev in šoferjev - Pri sprejemu prve zaposlitve so ljudje še izbirčni
Po podatkih, ki sojih na zavodu za zaposlovanje v Novem mestu zbrali 20. avgusta, je bilo ta dan na spisku 205 iskalcev zaposlitve.
Med temi so bili 104 moški, in 101 ženska, 91 nekvalificiranih, 40 polkvalificiranih, 36 kvalificiranih, 29 s srednjo šolo, 5 z višjo šolo in 4 z visokošolsko izobrazbo.
Pred tremi leti so zbori občinske skupščine v Novem mestu sprejeli program socializacije Romov, kako pa se ta dokument spreminja v življenje in s kakšnim uspehom, je povedal Dane Badovinac, ki se v občinski upravi že 6 let ubada z romsko problematiko:
,.Delamo po sprejetem programu, napredujemo počasi, pa vendarle je nekaj uspehov. Največ smo naredili glede zaposlovanja. Lani in
&	'' 4
Dane Badovinac
letos smo imeli v dvomesečnem tečaju v dveh skupinah 34 Romov, ki so se pripravljali na zaposlitev v IMV. Zdaj pripravljamo novo skupino 24 Romov za podoben tečaj in za zaposlitev v lesni stroki v Novo-lesu.”
Kaj je bilo zadnje čase narejenega pri spreminjanju življenjskih razmer Romov na področju stanovanj?
„V romskem naselju Ruperč vrh je v teku napeljava elektrike, ki bo še letos dograjena. Prav tako bodo dograjene tri hiše, kamor naj bi se še pred zimo vselili. V Šentjerneju so letos v vsem romskem naselju dobili elektriko, v teku pa je tudi gradnja enega novega stanovanjskega objekta. Na Otočcu dograjujemo 2 gospodarska objekta in 2 zasebni hiši Romov, elektriko in vodo pa so že dobili. Na
Da bi zagotovili sredstva za pospeševanje izvoza v letošnjem letu, je bil na ravni federacije sprejet zakon, po katerem družbenopolitične in interesne skupnosti ne smejo razpolagati z 2,347 odst. sredstev od lanskih prihodkov. Republikam je dana možnost, da po svoje urede zbiranje med posameznimi uporabniki. V Sloveniji, ki mora zaradi obveznosti do federacije zbrati 1,635 milijarde dinarjev, je bil sprejet družbeni dogovor, ki zavezuje vse slovenske občine, da zberejo k tej vsoti 1,030 milijarde dinarjev, na novomeško občino pa odpade okrog 3 odstotke obveznosti.	"
Predlagajo torej, da bi iz novomeškega občinskega proračuna namenili nekaj več kot milijon dinarjev, samoupravne interesne skupnosti pa naj bi dale 3,92 odst. izvirnih prihodkov leta 1980, kar znese skupaj 30,269 milijonov dinarjev.
Po tako dobljenem ključu bo 12 interesnih skupnosti v občini prispevalo po najmanj 182.000 din (v raziskovalni skupnosti) do 13.122.000 din (v zdravstveni skupnosti). Izvr-
Dobruški gmajni se pogaja- J J mo za odkup zemljišč, po- < > tem se bo lahko gradilo.” 3 3 Kakšna je usoda bivanja < > Romov v zloglasnem Žabje- 3I ku?	; 3
..Izvršni svet občinske < > skupščine je pri Zavodu za 3 3 družbeno planiranje že naro- < ► čil izdelavo zazidalnega na- 3 J črta za novo naselje Žabjek, < ► ki se bo premaknilo na dru- 3 3 go stran ceste med vas Hudo < ► in Potočno vas. Tu naj bi <3 bilo 30 zasebnih romskih hiš <; z vrtovi pa cesta, vodovod, o elektrika. Pogovarjali smo se < J tudi o možnostih za gradnjo «> vrtca v tem naselju in tudi o J J trgovini.”	< >
Od kod denar za vse te 33 stvari?	< ►
„Gre za sredstva iz občin- 3 3 skega proračuna, za soude- <► ležbo sredstev stanovanjske 33 skupnosti in soudeležbo Ro- J 3 mov. Naj povem, da so ti pri < ► napeljavah elektrike in vodo- * [ vodov kopali jaške in poma- < ► gali pri raznih delih, kot to 31 delajo vsi ostali občani pri komunalnih akcijah.”	3 3
Svoj čas je bilo slišati, da j; bo tudi stari Žabjek dobil 33 vodo. Mar je ta zamisel JI padla v vodo, saj bo preteklo < ► še nekaj let preden bo zraslo 3 [ novo naselje?	< ►
„Vodovod bi stari Žabjek 3 3 že imel, če ne bi nasprotova- <' li občani iz prizadete krajev- 3 3 ne skupnosti Bučna vas. V J J zadnjem času je prišlo do < > sporazuma in gradnja vodo- 3 3 voda v Žabjeku ni več da- <► leč.”	3 3
< >
,.Projekt se pripravlja v 31 sodelovanju s krajevno skup- < > nostjo Bučna vas in naspro- 3 3 tovanja ni več. Glede pov- 33 zročene škode pa so res te- 3 ► žave, toda škodo plačamo. J [ Za leto 1980 je bilo 34 <► krajanom na ta račun odpi- JI sanih znaten del davkov.” < ►
r.baCer 33
šni svet je že sklical usklajevalni sestanek s predstavniki interesnih skupnosti, kjer so ugotovili, da sicer prav vsem manjka sredstev za izpolnjevanje njihovih rednih programov in dejavnosti, da pa se kljub temu
Izdatki za učbenike in druge šolske potrebščine so tako narasli, da vsako leto pred začetkom pouka v marsikateri družini (še posebno, če ima več šolarjev) krepko načnejo dru-žinski proračun. Že nekaj let pa so učenci novo me Sc ih osnovnih šol oz. njihovi starši ter učenci mnogih drugih šol v novomeški občini precej razbremenjeni skrbi in stroškov za nakup šolarjeve „opreme”.
Tudi v letošnjem šolskem letu, do katerega je ostalo šolarjem le še nekaj brezskrbnih dni, bodo namreč učenci večine osnovnih šol v občini dobili učbenike v šoli tako rekoč zastonj. Predvsem osnovne šole v Novem mestu (prednjači Katja Ru-pena) imajo že dobro utečene šolske izposojevalnice učbenikov, ki jih vsako leto po potrebi izpopolnjujejo
Med trenutno nezaposlenimi je 53 mladih in 101 takih, ki iščejo prvo službo, 9 štipendistov in 4 zdomci. Med nezaposlenimi je 65 občanov, katerim je prenehalo delovno razmerje po njihovi volji ali krivdi.
Glede na ostala področja v Sloveniji in Jugoslaviji novomeške številke o iskalcih zaposlitve niso zaskrbljujoče. Tako menijo tudi na zavodu za zaposlovanje. „Če bi ljudje hoteli poprijeti za vsako ponujeno delo, bi z liste lahko črtali polovico nezaposlenih," pravijo. Težko je le s štipendisti, ki niso dobili zaposlitve. Od 9, ki imajo večinoma srednjo izobrazbo, eden pa visoko, bodo 4 dobili ustrezno delo že 1. septembra, ostali pa vsaj do konca leta.
Pri iskanju zaposlitve so mnogi še hudo izbirčni. Privlači jih bela halja v tovarni Krka, nočejo pa dela, kjer je to organizirano v izmenah. Nočejo zaposlitve, kjer je včasih delo tudi ob sobotah in nedeljah. Po drugi strani manjka krepkih fizičnih delavcev za delo na Novolesovi žagi, na železnici pa tudi v IMV, kjer gre za nadomestne zaposlitve in v
odgovornosti do pospeševanja izvoza ni mogoče ogniti. Ker so vse interesne skupnosti v občini v domala enako težkem finančnem položaju, so se odločili tudi za enak odstotek združevanja sredstev za vse skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Rok za pristop k družbenemu dogovoru je 10. september. Dotlej pa bodo skupščine morale zasedati.	R.B.
bršlj inski šoli bodo dobili učbenike zastonj učenci od prvega do petega razreda, za višje razrede pa organizirajo kijjižni sejem, kjer se dajo dobiti učbeniki po nižji ceni.
Da bi bila staršem ali otrokom prihranjena pot v knjigarno, kjer je navadno kakšen teden pred začetkom pouka velika gneča, so bili že lani poskusi, da bi v šolah skupaj z Mladinsko kr\jigo organizirali tudi prodajo zvezkov, torbic in drugih potrebščin. Vendar akcija predvsem v novomeških šolah ni stekla. Kljub temu se tovrstnim poskusom obetajo lepši časi, za kar ponekod že skrbijo šolske zadruge. Za prodajo vseh potrebščin v šoli bodo letos poskrbele predvsem šole izven mesta, npr. v Šentjerneju, Škocjanu itd.
Z. L.-D.
gradbeništvu. Pri Gorjancih v Straži še vedno zaman iščejo šoferje tovornjakov ih avtobusov, snažilke
Ena od nalog, ki si jih je kolektiv Komunale zastavil za letošnje leto, je nadaljevanje izgradnje primarne kanalizacije v Novem mestu po programu samoprispevka, za katerega so se Novomeščani odločili leta 1979, uresničen pa naj bi bil do konca leta 1984. Vrednost celotnega programa znaša 142 milijonov dinarjev. Trenutno je v gradnji kanal S od Loke do žage pod Cesto herojev, črpališče Stadion in kanal R od doma starejših občanov do Regerče vasi v skupni vrednosti 40 milijonov. Z manjšo kasnitvijo bodo še letos pričeli graditi tudi kanal K v Irči vasi, vreden 3,9 milijona dinarjev.
Z izvedbo programa zaenkrat ni večjih težav in dela tečejo po predvidenih rokih. Že kmalu pa se bodo veijetno pojavile ovire, zaradi katerih bo izvedba programa zakasnila. Gre za težave s financiranjem, saj so izpadli nekateri predvideni viri. Trenutno sta glavna vira pokrivanja te investicije samoprispevek in kanalščina, ni pa bančnih kreditov in sredstev, ki bi jih moralo združeno delo prispevati po stopnji 1,4-odst. čistega dohodka. Njihov izpad je ogrozil tudi izpolnitev prenekatere druge naloge na področju komunale. Ker gre za objekte velikega pomena, bi moralo združeno delo kljub svojemu težkemu položaju pokazati več razumevanja. Do sedaj namreč ni združilo niti dinarja dogovorjenega prispevka.
Komunalni sistem v Novem mestu je narejen, v gradnji ah zastavljen do take mere, da bo do konca prihodnjega leta, ko naj bi bil izveden sedaj zastavljeni program, Novo mesto 80-odstotno pokrito s primarno kanalizacijsko mrežo. Tolikšen bo tudi delež novomeških odplak, ki bodo šle v Krko preko
KAKO DO TRGOVINE?
Mercatorjeva trgovina v naselju ob Cesti herojev se ni odprta, dodobra pa je že urejena njena okolica. Asfaltirano je parkirišče, tudi dovozna cesta ni več iz blata. Boj ko človek opazuje okolico trgovine, mar\j mu je jasno, kje bodo z glavne ceste do nje prišli pešci. Po omenjeni dovozni poti najbrž ne, saj ne premore pločnika. Najkrajša pot bo prek zelenice, a načrtovalci se še niso spomnili, da bi travno površino prečkali z urejeno potjo. Najbrž čakajo prvih sledi človeških nog.
pa so sploh iskane.
Ker pa mladi opozarjajo, da se utegne položaj njim v škodo še poslabšati, je v izdelavi analiza, koliko upokojencev v novomeški občini še dela in na kakšnih delovnih mestih so. So res nenadomestljivi? To bodo ugotovili.
čistilne naprave. Manjka še črpališče Žaga, krajši del kanala S preko sedanje vrtnarije in povezava obeh bregov Krke. Tu pa zaradi pomanjkanja sredstev lahko pride do kasnitve.
V zaključni fazi izgradnje je tudi osrednja čistilna naprava, ki se sicer ne financira iz samoprispevka. Dokončana bo še letos. Čimprejšnja vključitev tega kanalizacijskega sistema je izrednega pomena, saj bo zagotovil skoraj očiščeno Krko. Ta je sedaj že v hudo kritičnem stanju, saj gredo vse odplake vanjo večinoma neočiščene, onesnažujejo pa jo tudi pritoki. Zato je nujno nadaljevati s prizadevanji za njeno rešitev.
Vse ostale komunalne investicije (vodovod in kanalizacija) so letos v novomeški občini precej skrčene in zaradi pomanjkanja sredstev sedaj praktično skoraj vse ostalo delo stoji.
Z. L. -D.
VRSTA ČAKAJOČIH JE DOLGA - Pri novomeškem Kurivu lahko kupec takoj dobi odličen premog, če je voljan zanj odšteti čez
4.000	din za tono. To so uvoženi briketi, sicer pa domačih, cenejših vrst premoga primanjkuje. Na spisku čakajočih na premog je blizu 2000 občanov. Premog sicer dobivajo in ga razvažajo, ampak naročil je veliko več kot dobave.
ZA KOGA JE IGRIŠČE? -Angelčki pa tudi prebivalci naselja ob Cesti herojev niso. Da bi se vedelo, kaj zmore močnejši spol, moški dokazujejo tako rekoč vsak dan. Imajo žogo in ko se jih zbere zadostno število, se odpravijo na asfaltno otroško igrišče med bloki. Otroci že vnaprej vedo, da ne bo zalegla ne lepa ne grda beseda; če sami ne prekinejo z igro, jih moški spodijo med gledalce njihovega žo-gobrcanja.
TEDEN DEČKOV - V novomeški porodnišnici so pretekli teden z območja mesta rodile: Mira Rus z Ragovske 14 - Marka; Anica Mušič z naselja Pod Trško goro 46 — dečka; Anica Ivančič z Ulice ob Težki vodi - Špelo; Marija Pavčnik iz Šegove 1 - Primoža in Stanislava Šinkovec s Trdinove 5a — dečka.
PRIPRAVA OZIMNICE - Novo-
Nakupi na horuh
V dobrem dnevu so v novomeških trgovinah prodali dvomesečno normalno porabo olja
V ponedeljek, 17. avgusta popoldne, so N nekateri po radiu slišali za predlog, naj bi se mleko, sladkor in olje podražili, dobro uro zatem pa je bilo v trgovinah že polno kupcev. Nekateri so odnašali domov kar po tri kartone olja in vreče sladkorja. Nakupovalna mrzlica se je naglo širila, zaloge v trgovinah pa so naglo kopnele. Znano je, da v Novem mestu ni dovolj skladišč in da je večje količine blaga potrebno dovažati od drugod.
V torek zjutraj so naglo vozili olje in sladkor v trgovine, ker pa so potrošniki še vedno zahtevali nenavadno velike količine slad-koija ih olja, so trgovci sami omejili prodajo na 2 kg sladkorja in 2 litra olja. V torek ob 19. uri so ugotovili, da je bila prodana 2-me-sečna normalna poraba teh živil. Ta se je zdaj iz skladišč preselila v domače shrambe. Medtem so bili ljudje obveščeni, da zvezni izvršni svet ne dovoli zvišanja cen tem artiklom, velike zaloge doma pa bodo slej ko prej lastnikom v breme. Znano je namreč, da olje postane žaltavo ...
Občinski komite za družbeni razvoj je v sredo, 19. avgusta, sklical posvet s predstavniki trgovine in inšpektorji. Ugotovili so, da Mercatorjeve trgovine redno prodajajo olje in sladkor v omejenih količinah, v Do-lenjkinih trgovinah pa je olja zmanjkalo, ker ga niso pravočasno preskrbeli. Inšpekcije v prvem navalu niso ugotovile, da bi trgovci ta živila skrivali pod pultom, bodo pa budno pazile, da se kaj takega ne bi dogajalo.
ZAČASNO EN LOKAL MANJ
Dobro obiskano trgovino Stan-dardkonfekcija na Ljubljanski cesti so pred kratkim zaprli. Lokal obnavljajo in ga povečujejo s prostorom, ki je bil včasih delavnica. Za časa preureditvenih del, ki bodo predvidoma trajala tri mesece, so občani prikrajšani za večjo izbiro. Sicer pa zadnje čase ljudem zmanjkuje denarja in upadanje kupne moči se na splošno pozna v vseh trgovinah. Razen pri špecerij L
meška tržnica je bila te dni, tudi v ponedeljek, prav dobro založena. Na vojjo je bilo zlasti veliko paprik, ki jih ta čas gospodinje vlagajo za ozimnico. Kilogram paprik velja 15 dinarjev, če jih kupec vzame v večji količini. Sicer pa se je tudi paradižniku precej znižala cena. Bolj zrele sadeže prodajajo po 10 ali 15 dinarjev kilogram. Zelena solata velja 30 do 40,dinarjev kg, jajca so po 6 dinarjev, kilogram domače skute pa stane 60 dinarjev.'
Ena gospa pravi, da imamo v mestu sicer najsodobnejše stanovanjsko naselje ob Cesti herojev, da bi bilo pa še lepše, če bi edina telefonska govorilnica, ki jo premorejo, redno delala ...
Prav vsi bodo težko odšteli
Za pospeševanje izvoza mora novomeška občina zagotovoti 31,359 milijona dinarjev — Predlagajo, naj bi zbrali pri vseh domačih interesnih sKupnostih
Novomeški izvršni svet je že poslal v preučitev m sprejem predlog družbenega dogovora interesnim skupnostim družbenih in materialnih dejavnosti v občini, po katerem naj bi vse prispevale v enakem odstotku del rednih sredstev. Del sredstev bo zagotovljen tudi iz proračuna občine.
Učbeniki čakajo v šoli
V večini osnovnih šol bodo dobili knjige zastonj
in iz katerih učenci dobijo v uporabo učbenike za vse leto. Ob koncu leta bodo plačali le obrabnino. V
Krka bo kot studenec
Dela na primarni novomeški kanalizaciji tečejo po načrtu — Molk združenega dela obeta skorajšnje težave
Novomeška kronika
Strah pred trajnimi vezmi
Kooperanti se sicer ogrevajo za usmerjeno pridelovanje, vendar se zaradi različnosti odkupnih cen na slovenski in hrvaški strani izmikajo trdnejšim vezem
V kooperacijsko sodelovanje je v brežiški občini vključenih veliko kmetov, vendar se jih le malo odloča za dolgoročne pogodbene vezi. Z večanjem pridelovalnih stroškov se namreč veča tudi tveganje, katerega posledice najbolj občuti kmet sam.
Kooperantsko zavarovanje je za Živinorejci, sadjarji in poljedelci se
vežejo pretežno na Agrario, vinogradniki pa vsi na Slovin. Agraria ima okoli 1100 kooperantov. Največ jih oddaja mleko. Na leto ga zberejo 5 milijonov litrov, v naslednjih letih pa računajo še na večje količine. Kooperanti spitajo letno tudi po 700 do 800 goved, vendar jih četrtino ali celo tretjino prodajo hrvaškim kupcem, ki se ne ozirajo na to, kdo je kooperant in kdo ne.
kmete in njihovo socialno varnost vabljiva prednost, obenem pa izdatek, kakršnega si težko privoščijo. Zaradi tega jih večina te prednosti ne izkoristi. Trenutne razmere so namreč bolj naklonjene tistim, ki se nikjer ne vežejo in si za prodajo živine ali pridelkov neovirano poiščejo boljšega kupca. Spričo razlik pri odkupnih cenah tostran in onstran Sotle se tudi mnogi kooperanti Pri prodaji ne ozirajo na svojo organizacijo in tako se zaradi neusklajenosti trga izmuzne domačemu odkupu precejšen del živine.
Kooperanti v brežiški občini se združujejo v sadjarske, mlekarske, strojne in vinogradniške skupnosti.
Zadnja leta se brežiški kooperanti usmetjajo tudi v sadjarstvo. Lani je 70 sadjarjev .pridelalo 150 ton jabolk in hrušk in 150 ton ribeza. Sadje na tem območju odlično uspeva, zato se vedno več kmetov
OBISK VRTNARIJE - Predsednik ZS Slovenije Vinko Hafner sije 19. avgusta ogledal rastlinjake Agrarie na Čatežu, kjer so zadnje čase pomnožili izbiro rezanega cvetja in lončnic. Pod steklom imajo pet hektarov površin, v naslednjih letih pa nameravajo dograditi tri nove rastlinjake. (Foto: Jožica Teppey)
ogreva za načrtno pridelovanje znotraj sadjarskih skupnosti, v katere se tl kooperanti združujejo. Obnova bo trenutno nekoliko zastala, ker sadjarstvo ni prednostna panoga in zanjo ni na voljo kreditov. Naravni pogoji pa tak razvoj spodbujajo, zato se razvojnim načrtom ne mislijo odreči, ampak jih samo odložiti in razpotegniti njihovo uresničevanje na daljši rok.
J. TEPPEY
KMETJE V SINDIKATU
Pri Agrarii so v temeljni organizaciji kooperantov že dali pobudo za ustanovitev sindikalne organizacije. Vanjo povezani kmetje bi se bolj vključili v družbenopolitično delo in z njim povezali svoje interese, zlasti intetese po uveljavitvi nekaterih pravic, za katere do zdaj niso imeli možnosti.
NOVO V BREŽICAH
ZAKAJ V ZAGREB? - V Cate-ških Toplicah pošiljajo gostinske delavce na jezikovne tečaje v Zagreb, čeravno bi jih delavska univerza v Brežicah lahko organizirala veliko ceneje. Pravijo, da zato, ker tam dobijo veljavnejša potrdila. V šolskem centru v domačem mestu pa imajo za pouk tujih jezikov na voh o celo sodoben laboratorij, ki ob večerih zagotovo ni zaseden.
BOSA KRAJEVNA SKUPNOST — Svet KS v Brežicah je naslovil pismo z obrazložitvijo o težkem finančnem položaju na izvršni svet, OK SZDL in SIS za komunalne zadeve. V njem beremo, daje KS že porabila ves denar za delegatski sistem in malone celotno vsoto za javno razsvetljavo. Kako naprej, v svetu ne vedo, opozarjajo pa, daje mestna KS v neenakopravnem položaju z drugimi, za katere opravljajo tajniki krajevnih uradov vse administrativno delo. Na finančno stisko je opozarjala že ob sprejemanju občin skega proračuna, vendar njenih pripomb niso upoštevali. Zdaj prosi za dodatni znesek 760 tisočakov.
BREŽIŠKE VESTI
Vsak četrti dinar iz izvoza
Trimo lani izvozil za 310 milijonov dinarjev - Letošnjo prodajo na tuja tržišča povečujejo — Največ povpraševanja po strešnih in fasadnih elementih
Izvozni začetki trebanjskega Trima segajo v leto 1979, prve večje izvozne uspehe pa so zabeležili v lanskem letu, ko so s prodajo na tuja tržišča pridobili četrtino celotnega prihodka. Na konvertibilni trg so izvozili za 170 milijonov, na klirinški trg pa za 140 milijonov dinarjev. Največ izvoznih poslov so sklenili s Sovjetsko zvezo, Nemško demokratično republiko, Angolo, Irakom itd.
Trimo tudi letos nadaljuje z uspešnim plasmajem svojih izdelkov na tujih tržiščih. Izvozili bodo za 800 milijonov dinarjev, kar je skoraj 40 odstotkov celotnega načrtovanega prihodka. Ravno sedaj dela v Angoli skupina 25 delavcev, ki postavlja skladišča, bivalne in druge objekte. Vrednost celotnih del v Angoli znaša letos 5 milijonov dolarjev, v Libijo bodo izvozili za 1 milijon
SEJEM NA VESELI GORI
Krajevna skupnost in turistično društvo Šentrupert bosta v soboto, 5. septembra, organizirala prvi jesenski sejem na Veseli gori pri Šentrupertu. Na sejem vabijo vse, ki bi radi prodali ali kupili govejo živino, konje, iz-I delke domače obrti in obutev, I pa tudi druge občane.
dolarjev, nadaljujejo pa tudi z deli v Iraku.
Velik uspeh pomeni za kolektiv prodor na alžirsko tržišče. Pred dnevi so podpisali pogodbo za postavitev dveh tovarn čevljev v Alžiriji (v sodelovanju z Rudisom in Pekom), s čimer bodo zaslužili 9 milijonov dolarjev, tečejo pa razgovori za postavitev še ene tovarne. V končnih dogovorih so tudi s Kruppovim koncernom za izvoz 4.000 ton jeklenih konstrukcij v Združene arabske emirate. Še naprej veliko izvažajo tudi na vzhodno tržišče, predvsem v Sovjetsko zvezo, ki je zelo zanimiva predvsem zato, ker jim prodajajo izdelke, za to pa kupijo aluminij, jeklo in druge surovine, kijih pri nas primanjkuje.
Seveda imajo težave s pridobivanjem uvoznih dovoljenj, Zaradi pomanjkanja repromaterialov so imeli v prvih letošnjih mesecih 40-dnevni izpad proizvodnje, ki pa ga bodo skušali nadomestiti do konca leta,
8
*
saj sedaj proizvodnja teče nemoteno v treh izmenah. Srečujejo se tud: stalnimi likvidnostnimi težavam' ker ne dobivajo pravočasno sredstc za pripravo izvoza. Ker je povpra vanje po njihovih izdelkih veliko kljub ostri konkurenci (predvsem tujini) uspevajo prodreti, bodo v sedanjih proizvodnih prostorih postavili še eno linijo in tako povečali kapacitete.
V ZAKLJUČNI FAZI - Gradnja nove stavbe postaje milice v Trebnjem za občinsko stavbo se je precej zavlekla in še ni povsem jasno, kdaj bo objekt vseljiv, čeprav bo neuradna otvoritev za letošnji občinski praznik. Vendar pa so dela sedaj v zaključni fazi in izvajalec del trebanjski Tregrad si prizadeva, da bi objekt čimprej dokončali.
ZA PRAZNIK VEČ PRIREDITEV
Osrednja proslava ob prazniku trebanjske občine bo letos 4. septembra ob 13. uri pri spominskem obeležju Gubčeve brigade na Trebelnem, kjer se bodo zbrali občani, pohodne enote, pripadniki JLA in borci. Istega dne dopoldne bo v počastitev praznika v prostorih nove šole, ki jo bodo odprli, slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, popoldne pa v trebanjski galeriji otvoritev razstave del slikarja Borisa Žoharja. Dan pred praznikom bodo v krajevnih skupnostih številna srečanja mladine in borcev ob tabornih ognjih, v tednu pred praznikom pa se bodo zvrstila tudi športna srečanja v kegljanju, streljanju in odbojki.
TREBANJSKE NOTICE
RAZPRODAJE KONFEKCIJE, ki so jih sredi avgusta pripravili tudi v trebanjskih trgovinah z oblačili, privabljajo precej manj ljudi kot prejšnja leta. Nekaj gneče je bilo le prve dni, tako da je izbira cenejših oblačil še'vedno kar pestra.
NOVA OSNOVNA SOLA v Trebnje, ki jo bodo odprli za občinski praznik, še dobra dva meseca ne bo sprejela šolarjev. Za ta čas se bodo stisnili v starih prostorih. Notranjost je sicer urejena in tudi oprema je . glavnem v šoli, manjka pa zunanji ureditev, vodovod, kanalizacija, itd
TREBANJSKE NOVICE
Le navidezno uspešno polletje j Dom poslej središče vasi
Kako so v prvem polletju poslovali v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj1
tiskarskih izdelkov 1.972 ton in 7.700 ton v tozdu TES Brestanica. Blagovna proizvodnja tega polletja (118.723 ton) je skoraj za 5.000 ton manjša kot lani.
Zavedajo se, da bodo morali krepko povečati proizvodnjo in
V tovarni celuloze in papiija „Djuro Salaj" v Krškem so v letošnjem polletju sicer za odstotek presegli načrtovano proizvodnjo, „pod drobnogledom" pa rezultati gospodarjenja niso tako ugodni.
V tem polletju so proizvedli za 2.567 ton ali 4 odst. manj celuloze, kot je bilo načrtovano, primerjava z lanskim in predlanskim letom pa pokaže še večje zaostajanje. Zaradi pomanjkanja kemikalij je bilo več dni zastoja, izkoristili pa so tudi 17 remontnih dni. Glavni remont šele pride, v vsem letu pa je predvidenih 30 remontnih dni.
Za malenkost manj papirja so glede na plan naredili predvsem zavoljo 16-dnevnega remonta drugega papirnega stroja. Samo ta je povzročil za 2.000 ton manjšo proizvodnjo. Naraščajo tudi izgube pri vlaknih.
Svetli točki predstavljata proizvodnja valovite lepenke in embalaže v TES, ki s 3,6 odst. večjo proizvodnjo, kot je bila načrtovana, vpliva na ugodnejšo sliko v delovni organizaciji, in proizvodnja v tozdu Papirkonfekcija, kjer so skoraj za petino presegli načrtovane količine.
Letošnja količinska proizvodnja (136.000 ton) za 3.000 ton zaostaja za lansko. Celuloze o naredili 61.152 ton, papirja 65.843 ton,
KRŠKE NOVICE
ASI SPEEDWAYA V G. RADGONI - Na finale svetovnega prvenstva na dolgi stezi bodo lahko številni ljubitelji tega športa iz Posayja odpotovali 20. septembra, in sicer s posebnim vlakom iz Brežic, ki se bo ustavil v Krškem, Sevnici in na drugih večjih postajah. Karta stane dva stotaka, medtem ko je moč do 13. septembra dobiti vstopnico v predprodaji pri krškem Izletniku, brežiškem AMD in sevniškem SAP le za stotaka. Sicer bo vstopnica dražja za 50 dinarjev. Ljubitelji speedwaya gotovo ne bodo zamudili priložnosti, da si po krškem finalu Parov še v drugo ogledajo na domačih tleh drzne svetovne ase.
storilnost ter pospeševati izvoz, s katerim so iztržili 17,183.000 dolar- | jev, toda še vedno izvozili le 92 odst. načrtovanih količin. Ob tem uvoz lesa, lesovine in odpadnega papirja bistveno narašča. Tovarna posluje izključno s pomočjo kreditov, zato je toliko pomembnejše uresničevanje ukrepov, ki jih je potrdil osrednji delavski svet.
P. PERC
Polfinale sveta v Krškem
AMD Krško, ki se je izkazalo z dobro organizacijo številnih mednarodnih speedwayskih prireditev, katerih vrhunec je bilo nedvomno lanski finale parov za svetovno prvenstvo, je znova doživelo potrditev tega ugleda. Mednarodna motociklistična zveza FIM je namreč vnesla v svoj koledar prireditev za prihodnje leto tudi polfinale sveta v parih, ki bo 2. maja na stadionu Matije Gubca v Krškem. Zanimivo je, da je tudi pozivna mednarodna speedwayska prireditev
v počastitev občinskega praznika 6. junija dobila stalno mesto v tem koledarju. Krčani zato razmišljajo o posebni svojevrstni lovoriki,- ki bi vsakokrat pripadla zmagovalcu.
Poleg dveh mednarodnih pa bosta v letu 1982 v Krškem še dve domači speedwayski prireditvi, in sicer dirki za državno prvenstvo in republiško prvenstvo za posameznike. Tako bo prihodnje leto stadion Matije Gubca spet postal „Meka” ljubiteljev speedwayskega športa.
KRŠKI TEDNIK
Pokleški gasilci so si zgradili lep dom — Pesnica Anica Cvelbarjeva kar v verzih o veliki pridobitvi
Podvig, ki je uspel pokleškim gasilcem, za naše podeželje motda niti ni kaj posebnega. Znani so namreč primeri, kako razni gradbeni odbori potrojijo družbeno pomoč. Na Pokleku so jo vsaj popeterili.
Za gTadnjo gasilskega doma so zadnja leta dobili okrog 300 tisočakov tako imenovane družbene pomoči. Prizadevni predsednik Vlado Martinkovič, ki je v nedeljo, 16. avgusta, dom sicer razkazoval dokaj redkobesedno, ni rekel nobene, čeprav je pridobitev vredna milijon do 1,5 milijona dinarjev, V spodnjih prostorih imajo gasilci vso opremo in še klubsko sobo, v nadstropju pa je lepa dvoranica. Slednja je vsekakor dovolj velika za Poklek in okolico, saj tu do zdaj ni bilo prostora za družabne, kulturne in politične shode. Za tako majhne denarje ne bi mogli 2graditi tako lepega doma. Zato so Poklečani delali udarniško; še kvadre so betonirali sami. Kupovali so le najnujnejše, predvsem gradbeni material. Za vse to je moral iti izkupiček prenekatere veselice.
BO TEŽJE NAJTI DENAR ALI DEBLA? Most čez Krko v Podbočju je močno zdelan in kliče k temeljiti obnovi. Nemalokrat se je že zgodilo, da je čezenj zapeljalo vozilo z dvakrat in še večjo težo od dovoljenih treh ton. Vaščani pravgo, da denar je.SKIS pa je na delegatska vprašanja odgovarjal, da ni moč dobiti dovolj dolgih tramov. Ni skrivnost, daje denar že porabljen drugje. Morda pa bo le zrasel nov most, še pralno bo kdo nehote pristal v reki, in ne bo treba čakati, da zrastejo visoka drevesa. (Foto: P. Perc)
Številni prapori in gasilska vozila sosednjih društev ob otvoritvi so pokazali, da imajo Poklečani mnogo prijateljev. Je potem še čudno, če je Anica Cvelbarjeva zložila za otvoritev verze o tem domu.
A. ŽELEZNIK
ODKLENIL POKROVITELJ -Čast odkleniti vhodna vrata je pripadla pokrovitelju Otonu Šketu direktoiju rudnika nekovin Blanca v ustanavljanju in predsedniku sevniške KS. (Foto: A. Železnik)
J^lisjak lisjaku'
— Na sevniški železniški postaji pa res lepo skrbijo za zelenico in čisto okolje...
- Res je, toda ne bi bilo slabo, če bi ..počistili” še nov, sicer pregleden vozni red. Upam, da držijo vsaj številke, če že dva uslužbenca nista znala napisati tistih nekaj besed v količkaj dostojni slovenščini.
SBVNI&KI VESTMI
DA NE BO NESPORAZUMOV .. .
Trgovci bi lahko ob raznih omejitvah nakupa blaga, za katerim je naj večje povpraševanje, pa najsi gre za olje, sladkor ali toaletni papir, sebi in potrošnikom prihranili neprijetno razburjanje. Najmanj, kar kupec pričakuje od trgovcev, je to, da na police pred blago (ki ga ni ravno v izobilju, še manj pa za vse) namestijo napise z navedbo, da je nakup omejen. Tako potrošnik največkrat šele pri blagajni zve, da si je tega in onega preveč naložil.
Štipendije tekoče
Obnoviti vloge, rok je že minil — Spričevala
Marsikje se je vsaj občasno zatikalo pri izplačevanju štipendij. Zadnji sestanek štipendistov v torek, 18. avgusta, je bil sicer dokaj pičlo obiskan, vendar prisotni štipendisti z območja sevniške KS niso imeli pripomb na izplačevanje štipendij. Tisti, ki prejemajo to pomembno pomoč iz združenih sredstev, morajo skupnosti za zaposlovanje predložiti ustrezne papirje Na to so bili opozorjeni tudi ob tej priložnosti.
Predvsem morajo brez odlašanja obnoviti vloge. Poslej se pri • izplačevanju štipendije računa dohodek vseh družinskih članov, tudi tisto, kar smo po starem označevali za otroške doklade. Posebej se nagrajuje odličen ali prav dober uspeh. Skupnost bo prizanesljiva, saj študentje, učenci in dijaki brez posebnih poti in stroškov še ne morejo prinesli potrdil o šolanju. To bodo lahko storili prve septembrske dni, ko se bo začela šola. Skupnost se bo za zdaj zadovoljila, če bodo srednješolci prinesli vsaj spričevala.
A. Z.
SEVNIŠKI PABERKI
STRESNA OPEKA KOT SPOMENIK? — Kmalu bo minil mesec, odkar so trgovci vzdolž otoka -zelenice na Glavnem trgu, kjer je spomenik, razložili nekaj tisoč kosov strešne opeke. Promet je precej oviran, saj je tod tudi avtobusno postajališče. Tako avtobusi ovirajo krožni promet osebnih avtomobilov, saj zaprejo cestišče. Krivi seveda" niso šoferji, marveč tisti, ki so zg opeko našli skladišče prav sredi Glavnega trga. Morda pa bi lahko vsaj vedeli, da lahko postane tako iskano blago, če je predolgo na očeh graditeljev, predmet nezaželjene ..samopostrežbe” nočnih ptic. Odveč je torej bojazen, da bi opeka postala sestavni del spomenika.
OGLAŠUJTE V DLi
Zaradi slabe ceste avto ob kolo
Take nesreče se dogajajo na cesti od Kočevja proti Kolpi, predvsem od Brezovice do Predgrada — Za vzdrževanje ceste menda ni denarja, ker je bil porabljen že prej
„Avto wartburg je sicer vzdržljiv, a mu je 7. avgusta, ko sem se peljal iz službe domov v Predgrad, kljub temu odpadlo zadnje desno kolo'*, je povedal Alojz Levstik iz Predgrada ter dodal, da je nekaj dni prej odletelo kolo tudi avtu, last Ivana Starca iz Predgrada, še prej pa neki stoenki.
Nadalje je povedal, da je moral letos že drugič zamenjati nekatere
dele avtomobila, kise hitreje poškodujejo prav zaradi slabe ceste. Povedal je še, da se je pozanimal pri Komunali, ki mora vzdrežvati cesto od Brezovice do Predgrada, zakaj je ne vzdržuje pa so mu povedali, da zato ne, ker nima denarja, saj so ga preveč porabili pozimi.
občan
vprašuje
SPET HORUK V MOZLJU
Kljub dopustniškemu obdobju mozeljski mladinci niso počivali. S prostovoljnim delom so razširili nogometno igrišče v Mozlju. Pri ZKGP Kočevje so najeli buldožer, ostala dva pa so opravili sami. Vsa zemeljska dela bodo veljala okoli 30.000 do 40.000 din. Pričakujejo, da jim bo pomagala z denatjem tudi občinska zveza za telesno kulturo. Igrišče v Mozlju bo eno najlepših na Kočevskem.	IS.
V
odgovarja
Tudi sami smo se prepričali, daje cesta od Mozlja do Brezovice, ki je makademska in republiška", slaba. Cesta od Brezovice do Predgrada in naprej do Dola pa je povsem uničena in nevarna za vozila, voznike in potnike. Po njej lahko voziš 30, 20 ali ponekod še manj km na uro. Vedno slabša je tudi cesta (republiška) od Dola do Bilpe, na katero so vzdrževalci očitno pozabili.	J.	P.
DROBNE IZ KOČEVJA
— Sta tudi tebe zvabila na Kolpo lepa narava in ribolov?
— Ne, pač pa nasprotje z moljem: tu se namreč težko znebiš denaija, četudi bi se ga hotel, ker so trgovine in gostilne zelo redke.
N#
BO KOČEVJE ZALILA VODA ? — Tako vprašanje zastavljajo nekateri v časopisju. Mastni veliki naslovi, prva stran in senzacija! Članek med razumnimi občani ni vzbudil preplaha, saj so prepričani, da jezero, kije nastalo vkadunji nekdanjega dnevnega kopa kočevskega rudnika, mesta še ne bo zalilo, pa čeprav voda v kadunji neprestano narašča. Kočevci še ne delajo rešilnih čolnov za selitev prebivalstva.
PONOČNJAKI PUSTOŠIJO -Pač pa se Kočevci bojimo drugačnih nadlog. Pred kratkim so ponoči doživeli pustošenje, kije bilo posledica pijanih mladih ponočnjakov. Prevračali so velike betonske cvetličnjake v mestnem parku Gaj. Cvetje in zemlja iz betonskih cvetličnjakov, ki tehtajo po 300 do 500 kg, sta bila razstresena po asfaltnem sprehajališču. Cvetličnjaki so bili
prevrnjeni po zelenicah. Tako početje lahk'
PO SLABI CESTI DO LEPE POKRAJINE - Kljub slabi cesti, kije ponekod komaj prevozna, dolino Kolpe obiskuje te dni vedno več ljudi. Tu je ob sobotah in nedeljah živahno kot na moiju. Nekateri prenočujejo v hišicah, drugi v prikolicah, tretji pod šotori, četrti pri zasebnikih, nekateri pa celo na senikih in na prostem. Na fotografiji je del skupine Ljubljančanov in Domžalčanov, ki so samo letos s štirimi šotori že drugič na Kolpi. (Foto: Primc)
Četje lahko bolj skrbi kot voda iz rudniškega jezera, saj izbruhne lahko vsako noč, dokler bodo mladoletniki pač lahko kupovali žgane pijače v gostiščih in trgovinah.
STOPNICE RAZPADAJO -Stopnice na betonski ploščadi pred Namo propadajo, ker jih kljub opozorilom nihče ne popravi. Betonske plošče na stopnicah se krušijo in drsijo sem ter tja. To pa nikogar od odgovornih ne moti.
VROČINA ZLASTI OB sobotah in nedeljah izprazni kočevske ulice. Na praznih parkirnih prostorih se pokaže vsa nesnaga, ki jo puščajo vozniki. Res je, da v bližini ni zabojev za odlaganje smeti, vendar kažejo oljnati madeži na asfaltu in drugi odpadki na „kulturo“ kočevskih voznikov.
ŠPORTNO SREČANJE V BUTORAJU
DOBER PRIDELEK — Kraljevi iz Vranovičev so z letošnjim pridelkom krompiija zadovoljni; kako tudi ne, saj je lep in debel pa še veliko ga je. Takole so ga prejšnjo sredo pobirali vsi, od naj mlajših do najstarejših.
Športno društvo iz Butoraja pripravlja za nedeljo, 30. avgusta, športno srečanje ekip iz krajevnih ■ skupnosti, organizacij združenega dela in društev iz Bele krajine in širše Dolenjske. Tekmovanja bodo v nogometu, vlečenju vrvi, metu bom- j be v cilj, streljanju z zračno puško j, ter teku v vrečah. Tekmovanja ima-, jo predvsem rekreacijski namen, za- s to organizator pričakuje, da bo v , nedeljo ob 8. uri v Butoraju še več tekmovalcev, kot jih je bilo lani, ko se jih je pomerilo okoli 400. Tudi prijave sprejemajo do začetka tekmovanj.
O VIŠKIH INTERESNIH SKUPNOSTIH
Dopustniška pridobitev
Nova priprava peska v Beltu ima dvojno zmogljivost — Koksa dovolj za poldrugi mesec, dobro kaže tudi vnaprej
Medtem ko so bili Beltovi delavci od 10. julija do 10. avgusta na kolektivnem dopustu, so v tamkajšnjem tozdu Livarna usposobili novo pripravo peska, kar je veljalo 13 milijonov dinaijev.
..Zahvaljujoč novi pripravi peska v livarni se bo kapaciteta na tem delovnem procesu podvojila. Pa ne samo to, močno se bo izboljšala kvaliteta ulitkov," je povedal direktor Belta Valentin Papež. Ta naložba se bo zelo hitro povrnila; če bo zaradi nove priprave peska samo za en odstotek manj izmeta, bodo
KRVODAJALSKA
AKCIJA
Danes in jutri bo v črnomaljski občini republiška krvodajalska akcija. Danes od 7. do 12. ure je akcija v Vinici, in sicer v tamkajšnjem gasilskem domu. Za petek pa Rdeči križ Slovenije poziva delovne ljudi in občane, da v čim večjem številu pridejo na odvzem krvi od 7. do 13. ure v prostorih osnovne šole v Zupančičevi ulici v Črnomlju.
prihranili kakih 5 milijonov dinarjev na leto, okoli 3 milijonov na leto pa poslej ne bo več treba odšteti za uvožena veziva za pesek.
V času kolektivnega dopusta se je v Beltu nabralo kar 275 ton koksa kar je dovolj za poldrugi mesec, koks pa iz Lukovca še redno prihaja. Po zadnjih vesteh je Slovenija plačala svoj delež devizne udeležbe koksarni v Lukovcu (šest milijonov dolarjev), s tem pa bo tudi za Belt do konca leta zagotovljena redna in zadostna dobava koksa. V Beltu upajo, da bodo v kratkem dolgoročno reali vprašanje oskrbe z železom, in sicer s sporazumom o sovlaganju v razširitev kapacitet železarne v Štorah.
S poslovanjem v prvem polletju so v Beltu dokaj zadovoljni. Ostanek čistega dohodka znaša 33 milijonov dinarjev in je za 40 odstotkov višji kot v enakem lanskem odbodju, plan za prvo polovico leta pa so presegli kar za 124 odstotkov. V tem času je Belt izvozil 38 odstotkov vse proizvodnje; ker večino izvažajo na vzhodno tržišče — le 7 odstotkov celotnega izvoza v prvem polletju gre na račun prodaje na zahodu, si prizadevajo, da bi v drugem polletju povečali izvoz na konvertibilno tržišče.	A.	B.
Lani so imele interesne skupnosti v črnomaljski občini 7,377.000 dinarjev presežkov. Te dni se v delovnih organizacijah končujejo razprave o samoupravnem sporazumu, po katerem naj bi ta denar namenili: 3 milijone dinaijev za dograditev šole v Dragatušu, 4,377.000 dinarjev pa v občinski sklad skupnih rezerv, namensko za kratkoročna posojila za premagovanje likvidnostnih težav organizacij združenega dela. Ce bosta ta sporazum sprejeli dve tretjini delavcev v občini, bo veljal za vse.
ČRNOMALJSKI DROBIR
KJER SE OSEL VAUA - Star pregovor pravi: „Kjer se osel valja, dlako pusti". To še posebej velja za napise, ki so se pred časom pojavili na zidovih črnomaljskih javnih zgradb, med njimi tudi na zgodovinskem kulturnem domu. To „modo” so menda „nočni pisci” prinesli iz tujine, odgovarjali bodo pa kar doma. Da ne bi ljudje na veliko ugibali in namigovali, bi bilo prav, da bi odgovorni povedali imena in priimke tistih, ki so to storili.
SPOMIN NA LAO - Daje 36. prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja, ki je bilo od 3. do 7. julija, Črnomaljcem ostalo v lepem spominu, pove tudi to, da še danes na trati pred stavbo, v kateri imajo sedež družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti, stoji simbol tega prvenstva.
Čistilna naprava za Sodražico
Nenasitni domači in tuji trg
Kanalizacija dokončana, za čistilno napravo pa čakajo še dovoljenje — Do leta 1985 za >	zadrževalnik«	Prigorici	320	milijonov	din
Velike možnosti za metliški Komet, ki mora zaradi vsesplošne in svoje devizne žeje izvažati predvsem v zahodno Evropo, čeprav je izvoz na vzhod lažji
Kanalizacijo in čistilno napravo gradi za Sodražico tozd Hidrogradnje vodnogospodarskega podjetja. Gradnja kanalizacije je v glavnem končana. Tudi čistilna naprava za 6S0 enot je že precej časa kupljena, montirana pa še ni, ker v občini niso pridobili gradbenega dovoljenja.
Potekajo tudi priprave za gradnjo zadrževalnika v Prigorici. Naročeni so načrti, pridobivanje soglasja itd.
no, katero inačico zadrževalnika bodo zgradili (suho ali mokro).
J. PRIMC
Začetek gradnje je predviden v tem srednjeročnem obdobju. V načrtu območne vodne skupnosti Ljublja-nica-Sava je predvidenih prvih 80 milijonov din za prihodnje leto, nato pa do leta 1985 skupno 320 milijonov din. Še vedno ni odloče-
Čistilna naprava bo v prvi fazi delovala za območje Sodražice. Imajo premalo denaija, da bi postavili še eno čistilno napravo z enako zmogljivostjo (650 E) ter nanjo priključili Zjgmarice in Zamost.
Prva celodnevna
Letos celodnevni pouk v Dolenji Vasi
Dobro poslovanje metliškega Kometa v zadnjih letih se nadaljuje tudi v letošnjem. Lani je bil Komet med tistimi delovnimi organizacijami, ki so sprejele obveznosti nad planom in to obveznost tudi izpolnile. Tudi v letošnjem prvem polletju je 440 zaposlenih povsem izpolnilo zastavljeni plan.
,JCljub težavam pri uvozu reprodukcijskega materiala - kar 80
odstotkov vsega moramo uvoziti, in to z Zahoda — smo v prvem polletju lobro delali in smo s poslovanjem v 'm obdobju lahko zelo zadovolj-
pravi direktor Kometa Franc
čem ddepaš, da bo semenj tudi letos
V Dolenji vasi bodo že z novim šolskim letom uvedli celodnevno šolo. To bo prva taka šola v ribniški občini, za šolsko leto 1982/83 pa načrtujejo celodnevno šolo tudi v Loškem potoku.
Pri SIS za izobraževanje pravijo, da ni več ovir, da v Dolenji vasi ne bi začeli celodnevne šole. Kadra je dovolj in tudi denar za financiranje čistega programa (tudi za plačilo razlike v ceni med navadnim oddelkom in oddelkom celodnevne šole) je zagotovljen.
Prehod na celodnevno šok) zahteva tudi ureditev drugih zadev. Kupili so opremo, ki je vejala okoli
400.000	din. Kovinar Kočevje preureja te dni centralno kuijavo v šoli, za kar bo treba odšteti 1,780.000 din. Potrebno bo beljenje prostorov
- Po ribniški uspel?
— Ker novega oiganizatoija in sklicatelja pripravljalnega sestanka celo na sestanek ni bilo in so spet poprijeli za delo stari organizatorji.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
PANIKA TUDI V RIBNICI - Po obvestilu v sredstvih obveščanja, da obstaja upravičen predlog o podra-
1
žitvi olja, sladkorja in mleka, je v ribniških in drugih trgovinah takoj
Franc Kočevar: „Letos nimamo nobenih zalog.”
Kočevar. S prodajo svojih izdelkov - v glavnem so to nedrčki in stezniki - nimajo nobenih težav, nasprotno: na domačem trgu bi lahko prodali veliko več, vendar temu povpraševanju ne morejo ugoditi, ker morajo veliko delati za izvoz.
„Izvoz na Zahod je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem sicer za malenkost manjši in je njegova vrednost okoli 19,2 milijona dinarjev, močno pa se je povečal izvoz na Vzhod - od 2,4 milijona dinarjev v lanskem prvem polletju na 16 milijonov dinarjev v letošnjem," je povedal direktor. Na Vzhod, zlasti v Sovjetsko zvezo, bi lahko izvažali še veliko več, vendar si ne morejo privoščiti, da bi surovine kupovali na konvertibilnem trgu, izdelke pa izvažali na klirinški. Tudi sedaj delajo za Vzhod izdelke v glavnem
iz surovine, ki jo dobijo na domačem tržišču. Kljub malo manjšemu izvozu na Zahod pa konvertibilno pokrivanje uvoza z izvozom še vedno znaša 124 odstotkov.
Dobro poslovanje je ..prineslo" tudi večje osebne dohodke, ki so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 41 odstotkov in znašajo nekaj več kot 8.000 dinarjev.
A. BARTEU
ZBOR ŽELI NOVE ČLANE
Mešani pevski zbor Beti si je po uspešni in tudi utrudljivi sezoni privoščil poleti malo daljši oddih, v kratkem pa bodo pevke in pevci začeli z jesenskimi vajami. Vodstvo zbora , poziva občane, ki imajo veselje do zborovskega petja, naj se pridružijo zboru.
SPREHOD PO METLIKI
zmanjkalo olja in sladkoija. V
................................. >	j«
NESNAGO V PODZEMLJE -Prizadevni Potočani skibe za lepši videz svojih vasi. Zato urejqo kanalizacijo za vas Hrib. Nesnago speljejo pod zemljo, od koder bo slej ko prej prišla (če že ni) do vode, ki pod zemljo priteče do zajetja vodovoda za Ribnico in Kočevje. To pomeni, da urejanje kanalizacije v LošKem potoku ni le zadeva tega kraja, ampak vsaj občinska, če že ne medobčinska. (Foto: Primc)
ter pleskanje oken in vrat. Solo
trgovini kmetijske zadruge je teh dveh artiklov zmanjkalo že v dobri uri, v samopostrežnici pa še prej, ker ni bilo velikih zalog, saj so .imeli naročeno novo pošiljko prav za tisti dan. Podobno je bilo tudi v drugih trgovinah.
v Dolenji vasi obiskuje v zadnjih letih povprečno po 85 otrok od 1. do 4. razreda.
J. P.
SOLO PRENAVLJAJO - Komunala Kočevje prenavlja osnovno šolo v Sušju. Prenova ostrešja, prekritje strehe in preureditev sanitarij bo
veljala okoli 1,430.000 din, po-rebi
ODPRLI POSLOVALNICO KOMPASA - V sredo, 19. avgusta, so v Ribnici odprli poslovalnico Kompasa. Izlete, dopuste in druge turistične storitve bodo prebivalci občin Ribnica in Kočevje poslej naročali mnogo bliže, kot so jih doslej. Nova poslovna enota Kompasa je na Seškovi 42 (bivša prodajalna Galanterija).
trebno pa bo tudi beljenje. Učencev na tej šoli je vsako leto manj. Predlanskim jih je bilo 51, lani le še 45 in sicer v 1., 2. in 4. razredu.
Kljub upadanju učencev želijo to šolo ohraniti, sicer bi se morali
učenci voziti v šolo v Ribnico.
NEMALOKRAT SE ZGODI, da razširjajo posamezniki lažna obvestila o dogodkih, ki so se že odigrali, ali pa se šele bodo. Tako je bilo tudi ob gostovanju Akademskega folklornega ansambla iz Tbilisija. Vse-vedneži so že nekaj dni pred nastopom govorili, da so vstopnice
za ogled predstave razprodane, s svojim tvezenjem so tako odvrnili
od obiska marsikoga, ki bi sicer prišel v osnovnošolsko telovadnico, a ga ni bilo, ker je nasedel lažnemu govoričenju. V bodoče: vozel na jezike.
PAŠA OB TOVARNI - Ob Kometovi tovarni v Rosalnicah očitno
SOLA JE PRED VRATI, zato ni nič čudnega, če imajo v knjigami in v Mladinski knjigi polne roke dela, starši pa posegajo krepko v žep, če hočejo kupiti vse, kar bodo šolarji rabili v prihajajočem šolskem letu. Se sreča, da imamp brezplačno šolanje, sicer bi morala najeti marsikatera družina kredit zgolj za šolske potrebščine, tako pa zadošča poprečen mesečni dohodek.
RE5ET0
raste slastna trava in tja je prošnji teden prignal na pašo več krav mladi Matej iz bližnjih Curil. Kmalu pa Matej in ostali otroci ne
bodo več mogli gnati na jutranjo pašo, kajti v začetku prihodnjega tedna se začne novo šolsko leto.
metliški tednik
FASADNI OMET
I
DGS-P
OHRANJA TOPLOTO VASE HISE
Fasadni omet TERMON — P trajno varuje vašo hišo pred mrazom in vlago pozimi, ko z njim PRIVARČUJETE PREKO 40 % GORIVA, poleti pa ščiti vaše bivališče pred premočno pripeko.
Uporaben je na zidovih iz opeke, betona, betonskih blokov, kamna in podobno.
Iz prostorov prepušča vodne pare, medtem ko atmosferske vlage ne vpija in fasada ostaja vedno suha.
TERMON - P je izdelan na osnovi surovin mineralnega porekla brez plastičnih dodatkov in ima velike prednosti — FASADA JE TRAJNA IN NEGORLJIVA.
TERMON - P je suha mešanica pakirana v plastične vreče, ki med drugim VSEBUJE TUDI CEMENT, zato je na gradbišču masi potrebno dodati le vodo.
Izdelano fasado s TERMON — P ali z drugimi fasadnimi ometi lahko finalizirate z oplemenitenimi mineralnimi vodoodpornimi fasadnimi ometi MINERALFAS v različnih barvah in strukturah:	grobo	rustikalna,
brizgana ali bavarska.
PROIZVAJA:
KEMIJSKO-
GRAOEVINSKA
INDUSTRIJA
KARLOVAC
PRODAJA IN STROKOVNI NASVETI:
!B OPEKARNA ZALOG P.o.
TELEFON (068) 21 403, 22 291 • POSTNI PREDAL 10
©£py emona globtour
novo mesto
P
ZAVOD ZA P02ARN0 VARNOST NOVO MESTO
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe
razpisuje javno licitacijo
ZA ODPRODAJO RABLJENEGA ORODJA IN OSNOVNIH SREDSTEV MEHANIČNEGA SERVISA TER OSTALE OPREME IN AVTOMOBILOV.
Licitacija bo v soboto, dne 29. 8. 1981, ob 10. uri v gasilskem domu, Cesta herojev 27, Novo mesto.
627/35-81
Železniško gospodarstvo
2ELEZNIŠKA TRANSPORTNA ORGANIZACIJA LJUBLJANA, n. sol. o.
TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST, n. sub. o.
ZIDANI MOST 9
Obveščamo vse zaiteresirane, da bomo v septembru organizirali
tečaj za prometno—transportne delavce premikače, zavirače, kretnike
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo končano 8—letno šolo,
— da so stari najmanj 18 let,
— da imajo I. zdravstveno skupino po internih železniških predpisih.
Tečaj bo trajal cca. 3 mesece in med tem časom teče tudi delovno razmerje.
Prijave sprejema kadrovska služba — TOZD za promet Zidani most, Zidani most 9, najkasneje do 10. 9. 1981.
Vsi, ki imate veselje do dela na železnici, vljudno vabljeni.
628/35-81
Sejemski program Giobtour jesen 1981
RIED
Mednarodni kmetijski sejem, 2. dni, avtobus, odhod 31.
avgusta
PARIZ
Mednarodni sejem usnjarstva. Damska konfekcija (Salon m boutique), Salon otroških oblačil* SISEL - mednarodni salon oblačil za šport in prosti čas, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 4. septembra, in 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 7. septembra
SICOB - PARIZ
Mednarodni sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v pisarništvu, organizacija in tehnika, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 23. septembra A + A DUESSELDORF
Mednarodni sejem varstva pri delu in medicine dela, 4 dni, letalo, odhod iz Zagreba 5. oktobra
MODEVVOCHE - MUENCHEN
Mednarodni sejem mode, 3 dni, avtobus, odhod 5. oktobra
PRODUCTRONICA - MUENCHEN
Mednarodni sejem elektronske industrije, 3 dni, avtobus, odhod 10. novembra
ANUGA '81 - KOELN
Svetovni sejem prehrane, 4 dni, letalo, odhod iz Ljubljane 12. oktobra in iz Zagreba 9. oktobra
SECURITY - UTRECHT
Mednarodni sejem varnostnih naprav, 3 dni, letalo, odhod iz Zagreba 12. oktobra
BAUTEC - BERLIN (Zahodni)
Obnova starih gradenj, novogradnje, urbanizem 4, dni, letalo, odhod 30. oktobra
IGAFA - MUENCHEN
Mednarodni strokovni sejem za hotelirstvo in gostinstvo, 3 dni, avtobus, odhod 23. septembra
ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO DOMOVINI IN TUJINI! INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GLOBTOUR NOVO MESTO, Cesta komandanta Sta nega 19, telefon (068) 25-125 in 25-789
576/30-81
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3/II,
VABI OBČANE K VPISU
ZA SOLSKO LETO 1981/82, in sicer v naslednje izobraževalne oblike:
e OSNOVNO SOLO ZA ODRASLE (šolanje je brezplačno),
• 100—URNE TEČAJE ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA po AV metodi,
• VE KS Maribor (vpis bo 9. septembra 1981 ob 9. uri v naših prostorih).
informacije dobite v tajništvu oziroma po telefonu 21—319 in 21-640.
631/35-81
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELOVNE ORGANIZACIJE MERCATOR-PRESKRBA TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO S P. O. KRŠKO
objavlja
prosta dela in naloge
ARANŽERJA — za nedoločen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— srednješolska izobrazba aranžerske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj na takih delih.
Poizkusna doba traja dva meseca.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
630/35-81
v 	 	^	
	
	
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST KRŠKO
Izvršni odbor kulturne skupnosti Krško razpisuje prosta dela in naloge za opravljanje operativnih del in nalog TAJNIKA za področje kulturne skupnosti in zveze kulturnih dejavnosti Krško.
Delavec, ki želi opravljati to delo, mora izpolnjevati sledeče pogoje:
— imeti mora višjo izobrazbo pravne ali ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih,
- srednjo izobrazbo splošne smeri in 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih.
OD po družbenem dogovoru voljenih in imenovanih funkcionarjev za Posavje.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST KRŠKO, CKŽ 63 v 15 dneh po objavi.
629/35-81
OBRTNA ZADRUGA „GRlC" BRE2ICE ULICA 21. MAJA ST. 34
ZADRU2NI SVET RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE
RAČUNOVODJE
Pogoji:
- višja izobrazba ekonomske smeri s tremi leti delovnih izkušenj pri delih vodje knjigovodstva,
— ekonomska srednja šola s petimi leti delovnih izkušenj pri delih vodje knjigovodstva.
Kandidati naj v svoji vlogi opišejo dosedanje delo in priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Vloge sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem raZpiSU’	632/35-81
TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE TGP"
METLIKA
odbor za medsebojna razmerja TOZD Transport
t
objavja
naslednja prosta dela oz. naloge za začasno izvajanje del v Iraku
a. 5 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL,
b. 2 AVTOMEHANIKA.
Pogoji:
pod a: KV voznik motornih vozil z vozniškim dovoljenjem C in E kategorije ter najmanj tremi leti delovnih izkušenj; pod b: KV avtomehanik z najmanj tremi leti ustreznih delovnih izkušenj in z vozniškim dovoljenjem C in E kategorije.
Posebni pogoji:
— za opravila oz. naloge avtomehanika bodo kandidati morali uspešno opraviti predhodno 14-dnevno tehnično izpopolnjevanje—specializacijo v tovarni avtomobilov M. A. N. v ZR Nemčiji;
— da imajo vsi kandidati urejeno vojaško obveznost;
— da imajo vsi kandidati ustrezno zdravniško spričevalo in potrdilo;
— da kandidat ni v kazenskem ali preiskovalnem postopku;
— da kandidat nima drugih razlogov ali zadržkov za njegovo razporeditev na delo v tujini.
Prednost pri izbiri za opravila oz. naloge voznikov motornih vozil bodo imeli kandidati, ki imajo poleg naštetih pogojev še poklic KV mehanika.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Prijave z ustreznimi dokazili bo kadrovska služba TGP Metlika - TOZD Transport sprejemala do vključno 8. septembra 1981. Prav tako se pri tej službi dobijo vse ostale dodatne informacije.
633/35-81
J
2TO - T02D ZA UPRAVLJANJE IN VZDR2EVANJE PROG NOVO MESTO
OBVEŠČA
cenjene potnike, ki koristijo prevoze po železnici na relaciji Novo mesto - Ljubljana in Trebnje Sevnica, da bomo v dneh od 31. 8. 1981 do 25. 9. 1981 zaradi obnove proge Lavrica — Lb — Rakovnik in Tržišče - Sevnica prevoz potnikov opravljali z avtobusom iz Škofljice - Rakovnik in obratno, ter na progi Tržišče — Sevnica od vlakov, ki vozijo med 8. in 13. uro v času, predvidenem za obnovo proge, razen ob sobotah in nedeljah.
Prosimo potnike za razumevanje.
n	636/35-81
V-
r
d
P
b
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO , SOKOLSKA 1
URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING
tedensK6led
Četrtek, 27. avgusta - Jože Petek, 28. avgusta - Avguštin Sobota, 20. avgusta - Janez Nedelja, 30. avgusta - Roza Ponedeljek, 31. avgusta - Rajko Torek, 1. septembra — Tilen Sreda, 2. septembra - Stefan Četrtek, 3. septembra - Dora
ČRNOMELJ:	27. in 30. 8.
francoski film Katarina in kampani-ja. 29. in 30. 8. angleški film Neustrašni. 1. 9. risanka Čarobni svet Jake Racmana. 3. in 4. 9. angleški film Smrt na Nilu.
LUNINE MENE
29. avgusta ob 15.43 - mlaj
KOSTANJEVICA: 29. 8. ameriški film Razbjjač. 30. 8. ameriški film Konvoj.
KRŠKO: 29. in 30. 8. ameriški film Tihotapci. 2. 9. ameriški film Veliki izziv. 3. 9. francoski film Dominique - duh zla.
BREŽICE: 28. in 29. 8. ameriški barvni film Kitajski sindrom. 30. in 31. 8. ameriški barvni film Beli bufalo. 1. in 2. 9. italijanski barvni film Reka velikega aligatorja.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 28. do 30. 8. ameriški barvni film Vrnitev v življenje. 31. 8. in 1. 9. ameriški barvni film Fantazija.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 28. do 30.8. ameriški film Ameriški grafiti. 31. 8. ter 1. in 2. 9. ameriški film Preluknjani dolar.
SEVNICA: 28. 8. italijanski film Veliki Džek. 29. in 30. 8. ameriški film Kobna dirka.
SLUŽBO DOB!
GOSTIŠČE KRAMER pri želežniški postaji Dobova (Brežice) zaposli 2 natakarici in 1 kuhinjsko delavko z znanjem kuhanja. Zaposlitev takoj. Interesentke naj se oglasijo osebno ali pisno.
ZASTAVO 750, letnik 1974 v voznem stanju prodam. Dani Retelj, Gor. Medvedje selo n. h., Trebnje.
P 126, skoraj nov prodam. Jože Rauh, Ragovska 8, Novo mesto, telefon 23-545.
POCENI PRODAM nevozen Fiat 750, komplet ali po delih. Novak, Adamičeva 11, Novo mesto, teL 24-833 po 14. uri.
SNAŽILKA dobi službo na Osnovni šoli Grm Novo mesto.
STANOVANJA
SOBO za študenta v Novem mestu zamenjam za sobo v Krškem. Zorko, Ul. Ivana Roba 26, Novo mesto.
Štirisobno stanovanje v
Sevnici, Kvedrova 35, prodam. Informacije po telefonu do 8. ure
zjutraj. (068) 81-116 Suhodolčan.
OPREMLJENO SOBO v centru mesta oddam dijakom. Naslov v upravi lista (3587/81).
SAMO HRANI LKA išče enosobno stanovanje v Novem mestu. Možno predplačilo s kreditom. Ponudbe na telefon 21—050/17 ali naslov v upravi lista (3588/81).
OGREVANO STANOVANJE, posebni vhod, možnost kuhanja, oddam dijakinjam. S. C. like Vašte 19, Novo mesto, teL (068) 25-484.
NA STANOVANJE vzamem žensko samo ali samohranilko z delovnimi navadami za občasno pomoč. Telefon 22-415.
ZASTAVA 750, letnik 1972, obnovljeno in registrirano do julija 1982 poceni prodam. Rolih, Šmihel 18, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do 7. meseca 1982 prodam. Cesta brigad 10, Novo mesto.
ŠKODO, registrirano do maja 1982 prodam. Fink, Obrh 15, Dolenjske Toplice.
126 P, letnik 1978 prodam. Zvone Petan, Podgora 40, Straža.
FIAT 850 special, v dobrem stanju prodam. Tone Laknar, Gor. Vrhpolje 30, Šentjernej.
AVTO SEAT 850 in razne dele prodam. Mali, Bršljin 57, Novo mesto, tel. 21-789.
DIANA L-6, letnik december 1978, ugodno prodam. Alojz Kaplan, Heroja Slaka 8, Trebnje.
125 PZ, letnik 1975, registriran do aprila 1982 ugodno prodam. Informacije na telefon 84-510 od 6. do 8. ure.
Z 101, staro dve leti, 33.000 km, prodam. Cena 12,5 M. Telefon 24-666.
ZASTAVO 750, letnik 1975 prodam. Anton Pust, Gor. Globodol 23, Mirna peč.
AMI 8, skupaj Mi po delih, letnik 1972-73, prodam. Cena je 7.000,00 din. Naslov v upravi lista (3591/81).
Motorna vozila
R 4, letnik 1974 prodam za 14 miljjona. Judež, Velika Cikava 10, Novo mesto.
MOTO CROSS HUSQVARNO 250, zelo dobro ohranjeno prodam za 5 M. Zvan, Dol. Toplice 54.
R 4, letnik 1974 prodam. Janez Gazvoda, Dol. Straža 51.
Z 750, obnovljena karoserija in motor generalno popravljen, prodam. Janez Turk, Dol. Kamence 65, telefon 23-020.
FIAT 750, letnik 1975, prevoženih 40000 km, prodam. Ogled vsak dan popoldan. Stane Cimprič, Ulica 12. udarne brigade 19, Novo mesto.
PZ 125 v voznem stanju prodam. Lahko tudi po delih. Macur, Cesta kozjanskega odreda 9, 68281 Senovo.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na pivi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljna beseda 8 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 _ Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 6800PNovo mesto, Glavni b8 7. j)- P- 33, telefon (068) 23 —606 — Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 38^el. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
14
DOLENJSKI LIST
SPAČEK, letnik 1975, registriran do februarja 1982 prodam. Kličite na telefon 21—826 int. 270.
126 P, letnik november 1978 prodam po ugodni ceni. Jožica Bregar, Cerovi log 47, 68310 Šentjernej.
LADO SL, belo, prevoženih 25.000 km ugodno prodam. Telefon (068) 23-458.
LADO 1600, datum prodizvodnje 25. 12. 1979, prevoženih 36.000 km prodam. Lahko tudi na kredih Cena 180.000,00 din. Zorič, Karlovac, tel. (047) 22-368.
Z 750 letnik 1976, prevoženih 20.000 km prodam. Stanko Re-nauša, Črmošnjice 42, Stopiče.
FIAT 126 P, letnik 1978 prodam. Lamut, cesta herojev 32/18, Novo mesto.
RENAULT 4, letnik 1975 prodam. Šegova 38, vrstna hiša, Novo mesto.
ŠKODO 120 L, letnik 1978 prodam. Drago Borštnar, Vrhek 30, 68295 Tržišče.
ZASTAVO 101, letnik 1974, v dobrem in voznem stanju prodam. Branko Čuk, Dobe 2, Kostanjevica naKrki.
LADO 1600, letnik 1980 prodam. Informacije po telefonu 25 -58 9 po 15. uri.
KOMBI RENAULT 16 IMV, letnik 1976 prodam. Cena 2,6 M. Ogled na plinski postaji IMV, Gubčeva, Novo mesto.
ZASTAVO 1300, letnik 1976 prodam za 3,5 M. Flek, Kajuhova 2, Črnomelj.
Z 750 LUX, letnik 1978, v odličnem stanju, prevoženih 17000 km, registriran do aprila 1982, prodam. Rešetič, Prečna 66, telefon 23-497.
PRODAM osebna avtomobila lada in PZ 126. Vprašajte na telefon 24-300, vsak dan od 6. do 20. ure, razen sobote in nedelje.
DYANO 6, letnik 1978, registrirano do junjja 1982, prodam. Boris Kuhar, Dol. Prekopa 35, 68311 Kostanjevica.
WV 1300, starejši tip, poceni pro-~ c, Sn —
dam. Janez Bevc, Smalčja vas 7, Šentjernej.
VW 1200, letnik 1968, registriran do aprila 1982, prodam. Cena 30.000,00 din. Zlatko Jakša, Vra-noviči 5, 68332 Gradac.
R 18, star 10 mesecev, francoske
izdelave, ^prodam. Informacije na
k 1976, pri 54.000 km, prodam. Ogled vsak
telefon 23-122 popoldan.
Z 750, letnik 1976, prevoženih
delavnik od 15. do 18. ure. Andrej Štemberger, Šentjernej 101.
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do aprila 1982, prodam. Zupan, Cerovec 18, Trebelno.
Kmetijski stroji
UGODNO PRODAM nov transporter za silažo, dolžine 8 m, višina
polnjenja 5 m. Judež, Praproče 2 ri Sentie
pri Šentjerneju.
TRAKTOR FERGUSON 35 KM ter nemško nakladalko znamke Bauz 27 kub. ugodno prodam. Jože Skrij, Drenovec 11, Leskovec pri Krškem.
TRAKTOR PORCHE 15 konj s hidravliko in koso prodam, mar-jan Stefanič, Pristava 13, Podbočje.
ZETOR 35 prodam. Sije, Gor. Kar mehje 14, Novo mesto.
NOVO PRIKOLICO za manjši traktor prodam. Klobučar, Stranka-ska vas 48, 68000 Novo mesto.
MLATILNICO ZMAJ, fergusonova jermenica prodam po ugodni ceni, po dogovoru na domu. Jože Kern, Celine 4 pri Raki.
TRAKTOR znamke Vladimirec, iz-praven, prodam po ugodni ceni. Miha Tomše, Sobenja vas 8, Krška vas.
TRAKTOR ZETOR 5911, star eno
leto, prodam. Ivan Vučajnk,  t£)c-
68257 Dobova 11.
FREZO GOLDONI, še v garanciji, s plugom in gosenicami prodam. Volčjak, Brezje 3, Brusnice. TRAKTOR TV 521 prodam. Jože Zoran, Gor. Kamenje 9, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM baterijsko cisterno za kurilno olje (1600 1). Naslov v upravi lista (3586/81). ‘
PRODAM 4 t premoga Senovo, te-rac pesek - 350 kg (belega in črnega). Polde Novak, Dolenja vas 13, Otočec.
PRODAM približno 2000 kosov rabljene strešne opeke BIBER. Maks Vodeb, Dolenjska vas 45, 68270 Krško.
STROJ za izdelavo cementnih zidakov V. G. Rosacomet z raznimi modeli, deske in mešalec - prodamo. Marija Sabec, Cesta p. borcev 33, 68280 Brestanica.
ELEKTRIČNI CIRKULAR (3 fazni) prodam. Branko Grmšek, Dobeno 1 b, Brežice.
HRASTOVE KADI, dobro ohranjene, od 600 do 1000 1, prodam. Dana Osolnik, Novo mesto, telefon 21-135.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 KW), malo rabaljeno, prodam. Dušan Jarc, C. Gubčeve brigade 18, Trebpje.
RABU ENO SPALNICO prodam. Bajt, Mrajana Kozine 21, Novo mesto, telefon 22-893.
KOMBINIRANI voziček prodam. Ogled je možen vsak dan. Štefka Hrovat, Cesta herojev 32/ stan. 10, Novo mesto.
ENOOSNO PRIKOLICO, rezervno
kolo, luči in stranice-podaljški prodam. Franc Conta, Gr:
) rad
Hrastje 16, Šentjernej.
PRODAM grozdje, vinograd, stavbiš-če za vikend, vinski sod (1300 1) ter kotel za žganjekuho. Osojnik 1, Semič.
PRALNI STROJ Candy super avto-matic 75 poceni prodam. Telefon 25-909.
VINSKI SOD (1500 1) prodam ali zamenjam za manjšo posodo. Prodam tudi 800 kg šmarnice -grozdja. Janez Smrekar, Goriška gora 7, Škocjan.
KAMBINIRAN SKOBELNI STROJ s sedmimi operacijami prodam. Prodam tudi skoraj novo zibelko, Jože Bašelj, Gor. Straža 52.
REGAL IN SEDEŽNO GARNITURO prodam. Zobarič, Ragovska 9, Novo mesto, telefon 22-074.
ELEKTROAGREGAT - nov 1500 W prodam. Branko Čuk, Dobe 2, Kostanjevica na Krki.
PRODAM spalnica, kavč in fotelje. Drago Plankar, Rotarjeva 4, Novo mesto. Ogled vsak dan popoldan.
ŠTIRI mlade breje krave prodam. Naslov v upravi lista (3589/81).
SPALNICO in dnevno sobo prodam, like Vašte 19, Novo mesto.
KRAVO tik pred telitvijo prodam. Jože Brulc, Vrhovo 10, Mirna peč.
TV HITACHI 31 cm prodam. Telefon 22-602.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2 KW prodam po ugodni ceni. Saje, Kettejev drevored 1, Novo mes-t°. Ogled možen vsak dan po 15. uri.
PRODAM peč na olje „Emo” Celje,
štedilnik (4 plin, 2 elektrika), štedilnik (4 elektrika), 2 omare.
Slaščičarna Bršljin, Novo mesto.
PRALNI STROJ, malo rabljen poceni prodam. Kogovšek, Šmihel 44, Novo mesto.
DVA SODA za vino (1500, 1800 1), v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (3590/81).
KRAVO, staro 10 let prodam. Anton Šime, Pristava 6, Novo
mesto.
KRAVO, staro 3 leta in devet mesecev brejo prodam. Juršič, Dol. Dobrava 8, Trebnje.
POSEST
PRODAM 1100 m2 vinograda z zidanico. Elektrika je na parceli. Marjan Medved, Straža 55.
HIŠO z vrtom in njivo v Birčni vasi prodam. Jelka Klevišar, Sela pri Ratežu 6, Novo mesto.
HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem in 1 ha zemlje v okolici Rake pri Krškem prodam. Hišaje novejša z vsem komfortom (elektrika, voda, centralna kurjava, telefon). Ogled vsak dan, informacije pa po telefonu (068) 71-680.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO s centralno, vrtom, asfalt, 2 km iz
centra Novega mesta v naselju Gotna vas 75 - Rabzelj prodam.
V račun vzamem tudi enosobno lastniško stanovanj e. SLAŠČIČARNO v Bršljinu prodam. Interesenti naj se oglasijo v Slaščičarni v Bršljinu, Novo mesto.
KUPIM
DVA RABUENA SODA z vrati, do 200 1, in dve kadi kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov Drago Vilhelm, Celovška 185, Ljubljana.
TRAKTORSKA KOLESA, lahko komplet ali samo feltne, kupim. Dimenzija 10 x 28. Maks Vodeb, Dolenjska vas 45, 68270 Krško.
RAZNO
V VARSTVO sprejmem dva otroka. Anica Žibert, Ragovo 12, Novo mesto.
NAŠEL se je lovski pes, rjave barve. Lastnik ga dobi v Stopičah 58.
JOŽE BREGANT, Žaloviče 17, 68220 Šmarješke Toplice, opozarjam vse, ici vozijo po parceli številka 378 (pri kozolcu), da prenehajo, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjal.
DRAGEMU MIHU LUZARJU iz Gor. Suhodola pri Brusnicah za
18. rojstni dan in odlično opravljeno šolanje iskrene čestitke ter veliko sreče v nadaljnjem življen ju želi sestra Silva.
iz Samobora - Tomislava, Agat* nica iz Dol Leskovca - Renato,
OBVESTI LA ■
12, 13, 14, 15 in 16-colske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljublja-na-Rakovnik.
PARKETARSTVO RODE - polaganje vseh vrst talnih oblog, parketa, brušenje in lakiranje. Naročite lahko po telefonu (068) 22-687.
SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montirate. dobite v delavnici DANETA MIŽIGOJA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom.
lič
Senica
Draga Selimovič iz Šentlenarta -I Emira, Štefica Guliš iz Malega Lipovca - Vladimirja, Marija Banje-dvorac iz Samobora - Josipa, Burds Mikec iz Hrebine — Tomislava, Branka Jalovec iz Koritna - dečka, Zdenka Blaževič iz Celin - Ivanči-co, Katarina Krajcar iz Razvorja -Marico, Mariaj Škofljanec iz Črešnic - Bojana, Ana Jalovec i iz Sevnice
- deklico, Terezija Zorko iz Sel -dečka, Višnja Šesto iz Ključa —
Ivano, Milena Ivandič iz Okroglic -Slavico, Anica Arh iz Krškega -Andrejo, Višnja Jakševac iz Šenkov-ca — Melito, Slavica Jazbinski iz Gornjega Kraja — Kristino, Ika Ta-boršak iz Brezakovca - Adrijano. Čestitamo!
V SPOMIN
30. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar smo se za vedno poslovili od tebe, dragi
12 BRtŽIŠKt.J" PORODNIŠNICE^-*'
NACE MENCIN iz Kočevja
Ostal boš vsem nam v nepozabnem spominu.
Od 15. do 21. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Bernarda Jurkas
Družina Bakšič
iz Pišec — Estero, Zlata Vapnar iz *	1	-	deklico,	Marina	Novose-
Javoreka
Koroška vas 4
Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi oče, ni, da bi skupaj mi bdi.
V SPOMIN
V avgustu mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JERNEJ
PER
iz Stranske vasi pri Semiču
Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate! Vsi njegovi
Minila jesen je in zima,
minila pomlad je cvetoča
in skoraj poletje bo mimo,
ko cvetje pokriva tvojo prerano gomilo.
V SPOMIN
Z žalostjo v srcih se spominjamo 23. avgusta 1980, ko si nas zapustil -naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE
KOCJANČIČ
iz Njivic 39/č pri Radečah
Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate! Vsi tvoji.
jjti#
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
FRANC
BEVC
iz Gorenje vasi 24 pri Smarjeti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja ter darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadi\ji potL Posebej se zahvaljujemo delovnim organizacijam IMV Šmarjeta in GORJANCI - hotel METROPOL.
Žalujoči: žena Pepca, otroci Franc, Jože, Minka, Marjan, Peter z družinami ter ostalo sorodstvo
i.
Št. 35 (1672) 27. avgusta 1981
H I i Uti 1 Tl i * U ♦ ITT M I H I I . .1
« . i i t 4 » »I f '* * •! ».* s * 4 *■*■ * { 4 * 4 I «.« I t t 4 1 4 < 4 | 4 114444(14
v * HM I t i t i i I M I f J 1 ; i I M M t l-HI M * M I I I t I I : «
1 » i * t » V «• 1 i i v » 4 J * 4 (r -4- * *sl
Jasni so in srečni bili njih življenja kratki dnevi.
V SPOMIN
Mffil HALER MARJANU PUGLJU
in
BOJANU MARKOVIČU
iz Dolenskih Toplic
Minilo je že 5 let, kar so prenehala utripati vaša mlada srca. Za vami so še vedno naše misli in naša bolečina. Iskrena hvala vsem, ki se jih spominjate!
VSI NJIHOVI
»Dolenjski list«!»Dolenjski list« v vsako družino! v vsako družino
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
MARTINA GOROGRAMCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje in izraženo sožalje. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Hvala tudi krajevni skupnosti Boštanj in skupščini občine Sevnica ter godbi in pevcem.
Žalujoči: žena Milica in sin Marjan z družino BoŠtanj, dne 10.8.1981
Od 13. do 19. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Naglič iz Leskovca - Valerijo, Marija Stopar iz Črnomlja - Mitja, Tatjana Mirtič iz Hrušice - Martino, Ljiljana Butara iz Otočca - Vanja, Andreja Barbo iz Malega Kala -Denisa, Marija Zelinger iz Gabrja -Dejana, Tatjana Potočar iz Bršljina
- Gregorja, Frančiška Bevc iz Šentruperta - Jernejo, Zdravka Bučar iz Gornjih Sušic - Klavdijo, Ramiza Bradica iz Metlike - Robija, Marija Hrastar iz Stranske vasi -Roberta, Zofka Cvelbar iz Šmarja — Marka, Anica Rifelj iz Črešnjic — Aleša, Zvonka Sašek z Dolnjega Mokrega polja - Aleša, Štefka Suhodolčan iz Pavle vasi - Martina, Anica Bratkovič iz Mihovega -Andreja, Katica Grdešič z Griča -Marijo, Majda Franko iz Razdrtega
— Slavka, Kaja Bubnjič z Črnomlja
- dečka, Stanka Koritnik iz Krškega - dečka, Tanja Božič iz Vavte vasi - dečka, Marija Vidic iz Prečne
— deklico, Stanka Jarkovič iz Krškega - dečka, Štefka Raier iz Velikih Brusnic - deklico in Darinka Stariha iz Črnomlja - deklico. Čestitamo!
	N
		
OGLAŠUJTE V	DL!
v	J
ZAHVALA
Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ANA JORDAN
iz Dobrave pri Kostanjevici
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Kostanjevica, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali- v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA STARIČA st
iz Brezovega pri Sevnici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivom Zdravstvenega doma Sevnica, KZ Krka Novo mesto, KK Sevnica, OIP Laško, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli pisno ali ustno sožalje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov grob prekrili s cvetjem. Posebna zahvala velja osebju brežiške bolnišnice za skrbno zdravniško nego v njegovih zadnjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Vsi njegovi avgust 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta enainsedem-
desetletnega
FERDINANDA POTOČNIKA
bivšega borca, gostilničarja in harmonikarja,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prjjateljem, znancem in sosedom, posebno družini Kočevarjevi, za pomoč, izraze sožalja, podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB, društvu upokojencev, gasilskemu društvu iz Gradca, zastavonoši tov. Mihelčiču iz Metlike in soborcem 15. brigade, govornikoma tov. Šuštaršiču in Gregoriču za lepe poslovilne besede in kolektivu Iskra Semič. Enako se zahvaljujemo zdravnikom ZD Metlika, posebno dr. Grdiču za obiske na domu in lajšanje bolečin, metliški godbi na pihala in župniku za opravljeni obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti!
Žalujoči: žena Zorka, sin Ferdo z družino, hči Metka s sinom Ivanom in Cirila z Brunom,
brat Ignac in sestri Marička ter Pepca
Gradac, Semič, Olten, Chicago
Čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljuba mami, ni, da bi skupaj kam odšli.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke/sestre, snahe
in svakinje
ANICE GRABLOVEC
roj. Gracar iz Šentlovrenca
ki v 21. letu starosti ni mogla premagati kratkotrajne zahrbtne bolezni, se zahvaljujemo vsem, ki ste jo 21. avgusta spremili na njem zadnji poti, ji podarili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo DO DONIT TOZD, Tesnila Velika Loka, za organizacijo pogreba, godbenikom iz Medvod, moškemu pevskemu zboru iz Šentlovrenca za zapete žalostinke ter župniku za obred. Posebno zahvalo smo dolžni Tinetu Železniku in njegovi ženi Majdi, sosedom za nesebično pomoč ter sodelavcu Tonetu Štreklju za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Tone, hčerka Maja, sin Jani, mama, ata, sestra Francka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA MIKCA
iz Prežeka pri Šentjerneju borca Goijanskega bataljona XV. brigade
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom Lipajevim za nesebično pomoč v težkih trenutkih, vsem prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pomagali, darovali toliko lepega cvetja ter pokojnika v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam - tovarni zdravil KRKA, ISKRI T. N. N. Bršljin in L M. P. Ljubljana - za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvala velja tudi ZB Orehovica za podarjeni venec ter govorniku tov. Zagorcu za poslovilni govor. Najlepšo zahvalo smo dolžni Kartuziji Pleterje za vsestransko pomoč v času bolezni dragega očeta,
S)sebno pa patru prokuratorju Cirilu za udeležbo pri opravljanju pogrebnega obreda'ter za prelep govor, vala kaplanu za lepo opravljeni obred. Zahvala velja tudi godbi ISKRE Šentjernej in Društvu upokojencev Šentjernej za spremstvo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: žena Terezija, sin Matjan, hčerke Olga, Ivanka, Slavka in Lidija z družinami ter ostalo sorodstvo
E"
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in
stari oče
FRANC KREN
upokojenec iz Vavte vasi 10
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala osebju Splošne bolnišnice Novo inesto za zdravljenje, organizacijam, krajevni skupnosti, Zvezi borcev, rezervnim vojnim starešinam, društvu upokojencev za opravljeni obred, poslovilne besede, pevcem ter godbenikom za žalostinke. Tovarišici Mariji Kulovec se posebno zahvaljujemo za njeno nesebično skrb in nego v času njegove bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
t * • tiitiiti it t
i i
35 (1672) 27. avgusta 1981
DOLENJSKI UST
15
i
Kapitan na barki „UI”
t
Ko so v novomeškem Izobraževalnem centru za tehniške stroke za ravnatelja potrebovali človeka, ki bi ne bil tog pedagog in ne suhoparen strokovnjak, marveč življenjski, v ravnanjih prožen, pri izpolnjevanju nalog pa vendarle nepopustljiv, se je dokončni predlog ustavil pri diplomiranem inženirju strojništva Božu Koževarju, direktorju tozd Tovarna avtomobilov IMV. Izpolnjeval je vse zahteve, poleg tega pa je imel bogate izkušnje pri povezovanju teorije in prakse, saj se je med drugim do takrat preizkusil kot konstruktor motornih vozil in stanovanjskih prikolic, na višji šoli pa kot predavatelj za področje mehanike; zato je lahko kmalu po prihodu za ravnatelja takole označil svojo novo dolžnost:
„Osnovna dejavnost vodje takega centra je seveda organizacija pedagoškega dela, nič manj pomembna pa ni vloga ravnatelja pri organiziranju tehniškega izobraževanja raznih oblik in stopenj za potrebe združenega dela na Dolenjskem. Slednje bo kajpada prišlo še bolj do izraza v usmerjenem izobraževanju, ki ga uvajamo kot eno najpomembnejših kvalitetnih vsebinskih novosti preobražujočega se sistema vzgoje in izobraževanja. “ Barka usmerjenega izobraževanja bo prvič zaplula v novem šolskem letu, ki se pričenja prihodnji teden. Inž. Božo Kočevar bo na njej eden od kapitanov, ki jo bodo poskušali tako krmariti, da bi v svoja jadra že spočetka zajela kar največ ugodnega vetra in odjadrala naproti	svojemu	cilju.
„ Usmerjeno izobraževanje
t
♦
♦
♦
	
	
ima po mojem dva smotra: prvič, izobraziti mlade generacije za delo, in drugič, usposobiti jih za samoupravljanje. Šlo bo, če bomo vsi dovolj poprijeli in če ne bomo že ob prvih ovirah začeli omahovati. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bo šlo vse gladko in brez pomanjkljivosti. Menim, da je to vendarle proces, v vsakem procesu pa so težave skoraj neizogibne. “
Zakon pravi, da mora biti temeljni nosilec usmerjenega izobraževanja združeno delo, proizvodni in drugi delovni kolektivi. Inž. Kočevar ugotavlja, daje združeno delo uresničilo že veliko dolžnosti, ki izhajajo iz njegove vloge nosilca, da pa ne smemo biti nestrpni, če premiki niso dovolj veliki in da jih zlasti še ni na nekaterih področjih.
„Na našem centru,"nadaljuje Kočevar, „smo se za usmerjeno izobraževanje pripravljali polni dve leti Učitelji so obiskovali seminarje, poslušali predavanja, se udeleževali pogovorov, ob tem pa se tudi sami izobraževali in usposabljali Prepričan sem, da ni med nami nikogar več, ki ne bi že mislil po novem. S preusmeritvijo mišljenja je šlo lažje pri učiteljih, ki so že do zdaj usposabljali učence za vključevanje v delo. “
Zdaj, ko je začetek usmerjenega izobraževanja tako blizu, da lahko začnemo šteti ure, pa se moramo po Kočevarjevem mnenju zavedati še nečesa. Pravi: „Bilo je kup težav, ki pa smo jih uspešno razrešili in bodo prvi letniki lahko neovirano začeli z delom po programu. Večjih težav ne pričakujemo več, saj bo skupna izobrazbena osnova povsod enaka. V šolskem letu 1982/83 pa usmerjenega izobraževanja brez delavnic za praktični pouk ne borno mogli izvajati. Zato bo do takrat moral biti izgotovljen novi center usmerjenega izobraževanja, in sicer v obsegu, kot je bil načrtovan. “
Čeprav z njim vred trdno verjamemo, da bo center pravočasno nared, pa se zdi, da taka razmišljanja niso povsem brez grenčice. Vsaj podpisanemu.
IVANZORAN
»Milijonarka” z enim listkom
Mojci Novak iz Trebnjega glavni dobitek na mirenski tomboli — 15.000 ljudi
Blizu 15000 igralcev na srečo je zadnjo nedeljo popoldan na mirenskem travniku želelo postati ,.milijonar”, lastnik avtomobila in drugih dobitkov tombole TVD Partizan z Mirne. Nestrpnost in resnost je vseskozi preganjal humorist Toni Ga.š-perič, poleg Tonija pa je prireditev vztrajno motil dež, ki je ves čas neutmdno zalival upajoče. Grmelo sicer ni, bliskanje pa je bilo pripisati fotografskemu kronistu domačinu Janezu Piatišeju. Ob vsaki novi poklicani številki je nastala smrtna tišina, zatem pa je bilo slišati vzdihljaje pa tudi kletvice so bile vmes.
Potem ko so razdelili 80 nagrad za tri, štiri in pet izpolnjenih številk v eni vrsti tombolskega lističa, je nastopil najsrečnejši trenutek, na katerega je večina čakala štiri ure. Mali Uroš je iz kovinskega bobna potegnil že 49 številko iri tedaj sta hkrati pritekli pred sodnike Marija Kravcar iz Škovca pri Vel. Loki in Trebanjka Mojca Novak. Obe sta imeli obkrožene vse številke, žreb pa je prvo nagrado, knjižico z vpisanimi
veliki nagradi sta pripadli nežnejšemu spolu. Darinka Senica je zadela Z 101, Mojca Medved z Vrha pri Šentrupertu pa samonakladalko. V
Šentrupert je šla tudi peta nagrada - Fiat 850, drugega fička pa bo vozil vojak iz Novega Sada.
J. PAVLIN
NASMEH »MILIJONARKE" -Trebanjko Mojco Novak je takoj zatem, ko je prejela hranilno knjižico z vpisanimi dvajsetimi starimi milijoni, javno .zaslišal” napovedovalec Toni Gašpe-rič.
dvajsetimi starimi milijoni, določil štirinajstletni dijakinji šole za zdravstvene delavce Mojci Novak, traktor pa je dobila Kravcarjeva. Daje bilo presenečenje še večje: Mojca je kupila en sam listič. Tudi ostali dve
KOČEVJE: TRETJI CIVILNI KRST
Minulo soboto so imeli na matičnem uradu v Kočevju po večletnem presledku spet civilni krst.
Obred je opravil pooblaščeni delegat občinske skupščine Bruno Ciglič. To je bil v zadnjih 25 letih šele tretji civilni krst v občini Kočevje. Hčerki Vinka Pintarja in Nataše Pintar-Žilev-ski so dali ime Ana. Botra sta bila Darinka in Alojz Medic iz Kočevja. Starši so dobili ob tej priložnosti za darilo občinske skupščine knjigo „Naš malček.”
Predzadnji civilni krst je bil v Kočevju leta 1970. Prvi tak krst pa je bil leta 1956, se pravi pred 25 leti. Takrat so podelili sinu Marjje in Rudija Orla iz Kočevja ime Vladimir.
REDEK PLEN - Prejšnjo sredo zjutraj je dolgoletni metliški lovec Pavle Starc na metliških gmajnah uplenil kakih 200 kilogramov težkega jelena. Jelen je nasploh redka divjad v teh krajih, zato ni čudno, da se je sredi Metlike, kamor so jelena pripeljali s traktoijem, zbralo polno ljudi. Marsikomu je bilo ponosnega lepotca naših gozdov žal in bi ga raje videl živega. Kakorkoli že, lovcu Starcu (prvi z leve) je ostala lepa trofeja, kakšen je bil zapitek v bližnji gostilni, pa ni znano.
Spet ribniški semenj
Sejem bo prvo nedeljo septembra — Prikaz, kako
nastopajo suhorobarski izdelki, in še vrsta zanimivosti
S sprevodom narodnih noš, godbe, krošnjarjev, zdomarjev in pevcev se bo začel tudi letošnji ribniški semenj, ki bo 6. septembra. Organizirali ga bodo domače turistično društvo in obrtniki, pokrovitelja pa bosta tudi letos gospodarska zbornica in obrtno združenje.
Glavna ribniška ulica bo spet rezervirana za izdelovalce suhe robe in prodajalce izdelkov domače obr-
ti, suhe robe in lončarstva. Lončeno, v drugi ulici, bodo imeli svoj prostor obrniki, posebnega pa tudi kramarji.
V okviru semnja bo še več drugih prireditev in razstav. Omenimo naj razstavo (v domu JLA), ki so jih julija ustvarili udeleženci letošnje ribniške slikarske kolonije, razstavo slik domačega slikarja — amaterja Dušana Matoha (v Petkovi galeriji), razstavo ptic, razstavo gob in razstavo vezenin oz. ročnih del.
Dovolimo si opozoriti inšpektorje, naj bi med semnjem popazili, da prodajalci ne bi kupcev preveč ociganili. Ob lanskem semnju so namreč nekateri opazili in tudi zapisali v javna oblačila, da so (sicer redki) prodajalci prodajali pručke, metle in še kaj po precej višjih cenah, kot veljajo v ribniški prodajalni spominkov, v kmetijski zadrugi in v drugih krajih, kjer prodajajo Ribničanje. Zaradi semnja, ki je tako rekoč doma, imajo prodajalci namreč manj stroškov s prevozom in hrano pa tudi prenočišče jim ni potrebno, zato je prodaja na domačem semnju lahko le cenejša kot drugod.
J. PRIMC
Vojak reševi ponesrečeni ii potoka
Požrtvovalnost vojaka Ladislava Petačca, doma iz Čakovca
Z magistralne ceste med Ortnekom in Žlebičem je 6. avgusta okoli 20. ure zletel v potok Osebni avto I26-P, ki ga je vozil 30-letni Slavko Mlakar iz Kočevja. V avtu sta bili tudi Slavkova zaročenka Marija Bruner in njena sestra Vesna, obe iz Kočevja. V vozilu sta bili tudi Slavkova in Marijina poročna obleka, saj sta se nameravala poročiti 23. avgusta. V nesreči je bil najhuje poškodovan voznik Slavko Mlakar, ki je še vedno v ljubljanski bolnišnici.
Ta nesreča bi imela lahke mnogo hujše posledice, saj je malo verjetno, da bi kdo opazil avto v potoku pred jutrom. Na srečo je bil takrat tam blizu Ladislav Patačec, ki je doma iz Čakovca, zdaj pa služi vojaški rok v ortneški vojašnici. Ladislav se spominja:
,.Nisem razmišljal, ampak hitro stekel v smeri, odkoder sem slišal tresk. Mislil sem, daje kdo z avtom zadel srno. Ko pa sem
Ladislav Petačec
prišel bliže, sem opazil v vodi avto in kot skozi meglo zaslišal šibke glasove: »Bolijo me noge. Noge so mi stisnjene.” In: »Joj, otrok, moj otrok.” Pomislil sem, da mora biti nekje otrok in sem ga začel iskati po potoku. V vodi sem opazil Marijo Bruner, ki je bila težko poškodovana. Dvignil sem jo in odnesel na pokrov avtomobila. Mislim, daje bila noseča in je zato nedko govoril o otroku. Vesna je medtem sama prišla avta, Slavka pa nisem mogel sam izvleči.”
Takoj nato je Ladislav stekel na cesto in začel ustavljati vozila, da bi kdo odpeljal ponesrečene, obvestili zdravnike in milico. Pol ure ni hotel ničhe ustaviti, šele nato se je ustavila neka škoda. Ladislav je odnesel Marijo v avto in prepeljali so jo v ribniško ambulanto. Na kraj nesreče so prišli še drugi, med prvimi pa dr. Lado Andoljšek, prva pomoč in milica.
Srarši Slavka, Marije in Vesne so te dni poiskali reševalca-vojaka Ladislava Petačca. Skupaj so v bolnišnici obiskali Slavka. Vojaku Ladislavu so zelo hvaležni- MILAN GLAVONJIC
TAKO NASTAJA RETA -Sejem v Ribnici, kije vsako leto prvo septembrsko nedeljo, je še posebno zanimiv zato, ker obiskovalci lahko vidijo, kako nastajajo reta, zobotrebec, metla, preja in drugo. (Foto: Primc)
Doboviki ropar drugič za zapahi
V ponedeljek, .24. avgusta okoli 18. ure so vaščani Vel. Obreža prijeli 30-letnega Tiho-mira Radoševiča, ki je osumljen, da je 27. julija s pištolo v roki oropal dobovško pošto. Roparje bil takrat prijet v 24 urah in pripeljan v novomeške zapore, odkoder pa je 8. avgusta sredi belega dne pobegnil. Na begu je bil Radoševič, ki je iz takrat dobovške pošte odnesel skoraj 190.000 din, več kot dva tedna .
Lov na Radoševiča se je začel, ko ga je sredi vasi Vel. Obrež videl vaščan Franc šavrič. Radoševiča je prepoznal, ker se je ta prej precej časa mudil v teh krajih. Šavrič je takoj obvestil postajo milice v Brežicah, hkrati pa sam organiziral vaščane, da so začeli zasledovati in obkoljevati begunca. Tako so ga po travnikih in njivah zasledovali več kot kilometer, dokler ga niso končno obkolili Ko je bil Radoševič v krogu, ga je Šavrič pozval, naj se uleže na hrbet in miruje. Dobovški ropar je ukaz poslušal, medtem pa so že prišli miličniki in ga prijeli. Tihomir Radoševič, ki je dobovškemu ropu podobno dejanje storil že v ZR Nemčiji, je zdaj spet v novomeških zaporih. Ko je bil na begu, so ga enkrat videli na Čatežu, enkrat pa v Smederevski Palanki, kjer je doma. Obakrat mu je uspelo uiti zasledovalcem.
»Sodni dan” v Dragomlji vasi
Čeprav je oplazilo 5 ljudi, nobene žrtve — Vsa vas brez vode — škofovo hišo bo treba podreti — Razneslo sod z vinom — Po prvi oceni škode za 15 milijonov dinarjev
Petkovo dopoldne si bodo prebivalci Dragomlje vasi v Beli krajini zapomnili „Ob enajsti uri je že . skorajda prenehalo deževati, pa tudi grmepja ni bilo več slišati, ko je iznenada strašansko počilo, kot sto italijanskih bomb hkrati”, pripoveduje Anton Kočevar očividec uničujoče poti vodne strele, ki je tedaj sedel pred podom in sestavljal lestve. Strela je pričela razbijati na novi Škofovi hiši, odtrgala del armiranih betonskih stopnic, žlebove, poškodovala vrata in del strehe. Ko sta se polegla prah in dim, je od hiše ostal le oklep z ostanki stropov. Pokalo in kadilo se je tudi iz his Darka Južne, Moverna, Krštinca in Kočevarja. Delčke izolatorjev vaške transforma-toske postaje je nosilo po vsej vasi, iz hidrantov je bruhala voda.
Dva dni po dogodku je bila Škofova še vsa pod vlivom nesreče in se je takole spominjala: ,.Sedeli smo za mizo in prebirali Dolenjski list, ki
JOŽE JUŽNA: .Našo vasje že petkrat obiskala strela, toda kaj takega še ne pomnim. Od strašnega poka komaj še malo slišim in še danes se ves tresem”.
ga je pravkar prinesel pismonoša. Strahovito je počilo. Odpadel je omet, vse pohištvo se je sesulo na kup. Čutila sem električne krče, na roki mi je zazijala velika rana. Ne vem, kako smo se znašli zunaj.” Škofovi so se zasilno preselili v novo, še nedograjeno hišo.
Strela seje na petkovem pohodu močno lotila tudi Kočevarjeve hiše. V trenutku je bila iz zidu na silo odstranjena vsa električna instalacija. Velika razdelilna plošča s števcem je bila kot zrhečkan papir. Nekaj deset jajčk, ki so bila v papirnati škatli na hladilniku, je bilo v trenutku v trdo kuhanih, seveda o škatli ni bilo sledu. Sled tragedije kaže tudi hiša Darka Južne. Strela je kot za šalo zdrobila železobetonske nosilce.
Na pomoč so prihiteli reševalci iz sosednjih vasi, člani CZ, naslednji dan pa so si prizorišče ogledali predstavniki občine Metlika in zavarovalnice. Škoda še ni dokončno ocenjena saj se še ne ve, kaj je z
• Strela je oplazila 48-letno Marijo Južna iz Dragomlje vasi, 61-letnega Martina Ružiča in 56-ietno Anico Ružič, ki sta bila na obisku pri Kočevaiju, ter 32-letno Katarino in 104et-no Nežiko Škof iz Dragomlje vasi. Slednji so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa so ju po nudeni pomoči dali v domačo oskrbo.
vodovodom; nekateri se boje, da bo cevi potrebno na novo položiti. Vsa vas je sedaj brez vode, spodnji del vasi pa tudi brez elektrike, ker je poškodovan transformator.
JANEZ PAVLIN
TU JE STRELA ZAČELA RUŠILNO POT - Od Škofove domačije je ostalo le razpokano zunanje zidovje. Anton Kočevar (desno) je bil očevidec, Silvester Škof pa je bil skupaj z domačimi v hiši tedaj, ko je počilo. (Foto: J. P.)
 ________________________________________________________________
Pomor ribje domena odraslih
n - »fi. i i  1.«  l ■  _____________ L    z. i iu<
Pomor rib v naših potokih in rekah je postal vsakdanja stvar. V Ljubljanici, na primer, je dvignilo trebuhe proti nebu preko tri tisoč ril), v neki drugi reki se jih je obrnilo deset ton. Ljudstvo je ogorčeno, novinarji rohnijo, da bi bilo treba krivce najstrožje kaznovati, denarno in moralno, le ribe molčijo. Odvažajo jih na ribja pokopališča, delovne organizacije, ki zastrupljajo reke in potoke, pa si umivajo roke. Nihče ni osumljen, nihče ni kaznovan, nihče ni kriv. Nihče.
Oni dan sem sedel ob Kolpi. Bil je še topel in lep poletni dan. Listje z bolnega topola je, že rumeno, odpadalo in naznajalo prihajajočo
jesen, ko so trije mulci namakali trnke v vodo.
»Boš videl, da bomo ujeli, je rekel eden od klincev.
„Stari sem obljubil večerjo. Če nič ne prinesem, se bo smejala,” je bil v zadregi drugi.
„Ob takšnem vremenu rade prijemljejo,” je hotel tretji vse vedeti.
V želji, da bi na trnku res kaj obviselo, niso opazili ribiškega čuvaja, ki se jim je približal s hrbta.
»Dovolilnice, prosim,” je bil uradno strog. Mulci so najprej prebledeli, nato zardeli.
,Nimamo jih,” je odgovoril najpogumnejši.
1VA tako, smrkavci. Na črno
lovite. Vam bom že pokazal! Zapisal jih je v rumen zvezek.
»Starše bodo poklicali k sodniku za prekrške,” se je poslovil od njih ribniški čuvaj.
V dnevnem časopisju sem prebral, da so plačali roditelji visoke kazni zaradi krivolova svojih otrok.
Prav jim je - staršem in otrokom, huliganom, uničevalcem narave, predrznežem, ki si niso kupili ribolovne dovolilnice. Prav jim je, smrkavcem, ki ne vedo, da ne smejo oskruniti prirode, pa še tako mladi so, mlečnezobi, nedorasli. Iz. dna duše ploskam sodniku za prekrške. Naj huligani občutijo, da je premor rib v pristojnosti odraslih in ne otrok.
TONI GAŠPERIČ
  >