vseh dežela o © o k Q. N a v> © LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. 7 (TSo. 7). Chicftffo, Julij, 190G Leto I. (Vol. 1.) Od blizo in daleč. — Na Norveškem je clne 23. maja umrl eden največjih dramati-čarjev sedanje dobe, Henrik Ib-sen. Njegovi spisi Imajo svetovno in trajno vrednost. — V Madridu se je zopet ratzpo-čila ibomtba, kot d sakord poroke španskega kralja A'ltfonza. Bomba je bila namenjena kraljevski dvojici, a telegrafična žica, ob katero je zadela, ji je dafla drugo smer, da je zadela, vb la in ranila le druge ljudi, statiste kraljevskih komedij. . Vsak pameten človek, k* človeško čuti, obsoja vsak umor: anarhističen napad, kapitalističen ali ju-stičen umor. Umor je umor in naj ga zjvrši kdorkoli ga hoče. Ali kap tali stično časopisje ima tudi- za umore dvojno mero. O nesramnem kap talističnem u-moru iz zasebnega koristolovstva v premogokopu v Courrieres-u na Francoskem- — na stotine vrtth pre-mogarjev, družinskih očetov je bilo umorjenih — je poročalo podkupljivo meščansko časopisje le o nesreči, katero so provzročile naravne sile vsled nepazljivosti premoga-rjev. O anarhist enem napadu v Madridfu je pa isto časopisje takoj pisalo o anarhističnih zvereh. Kakšna razlika? Kakšno protislovje!. Kdor je proti umorom v obče, bode obsodi* vsak umor kot nekaj zverskega, kdt nekaj,, kar dokazuje, da živimo še na nizki stopinji kulture, kakor ga obsojamo mi. Ali kaj takega pripovedovali meščanskim časnikarjem, pomeni toliko, kakor nositi sove v Atene. — V blaženi Iitalliji so orožniki zopeft morili v imenu meščanske drža bakanale so prirejali bogatini, tembolj -so stradali siromaki. Sijajne za'bave obglavlje-i>ega francoskega kralja Ljudevita so bile začetek njegovega konca; on je praznoval svojo lastno mrtvaško slavnost, ne da bi vedel za to. Bogafcstvo je izvleček, katerega se prideluje iz siromakov. Čim/bolj še mno^f, tem brezmočnejši postajaj o .siromaki, tem večja sta i>jih beida in stiaka. Pač težko je s praiz-nim želodcem gledati, kako se drugi pri polnih skledah maste. Radi tega pravi Erik Muethsam: Godrnjanje želodca je predgrmenje revolucije. — Epktet je bil suženj in veliki mislec v stari Grški. Nekega dne mu je njegov gospodar dal zvezati nogi. Kasneje ga je hoitel tiran odr vezati in vprašali ga je: "Epiktet, hočeš, da raizvežem vezi?" On je pa mirno odgovoril: "Ali sem mair zvezan, ko moja d*uša rti zvezama." Tako nam pripoveduje starogrška anekdota. Mi, socialisti, katere preganjajo gosposka, milijonarji in tudi revčki na duhu iz vrst proletariata, se iz te pripovedke učimo, d!a smo svobodni, če tudi smo v ječi, dokler ne morejo vkovati našega duha. In dokler je naša duša svobodna se bodemo vzlic pregamjanju i.n ječam borili za svobodo in resnica f Rdeči Dunaj. Minuli mesec so bSle na Dunaju občinske volitve iz četrtega razreda, v katerem voTijo vsi kletni moški, ki se izkažejo, da so že najmanje'tri' leta na Dunaju iin niso dobivali nikake utoož- ne podpore. Volitve na Dunaju se vrše v znamenju najhujšega absolutizma od- strani gospodarjev mesta — krščanskih socialcev. Mestni delavci, katerih je nad petdeset tisoč, so kar komandi ran i na volišče za kršcansko-socialne kandidate. Lueger strogo kaznuje vsakega mestnega uslužbenca, ki bi voflil drugače kot on, vsemogočni gospodar Dunaja, zapove. Kljub temu pa- zmaguje socialna demokracija ter je jemlje krščanskim sociaflcem mandat za mandatom. Doslej sc imeli socialni demokratje v občinskem zastopu le tri mamdate, odslej pa jih bode že sedem. Kdor ve, kako se "dela" pri volitvah, kjer imajo krščanski social-ci vse v rokah, volilne imenike, vo-lilfno komisijo^— ta lahko presodi znameniti uspeh socialnih demokratov! Kdor pa ve, kako so na Dunaju Lueger j anci postopali, kako kratili delavcu volilno pravo, kako razdeljevali volilne sekcije, kaiko terorizirali volice, ta mora reči: pri čistih volitvah bi bila večina v rokah socialne demokracije. 97,-094 gdasov socia.no-demokratičnih proti 110.750 krščamsko-socialnih na Dunaju samem jasno kaže, kam jadra Dunaj! L. 1900 je bilo za so, cialne demokrate oddano le 61,726 glasov — v šestih Jetih torej 50% napredek. Socialna demokracija gre zmagoslavno naprej klub oviram in klub vsemu brezmejnemu klerikalnemu nasilju. Pobje okoli "Komarja", ki spadajo v Bleiweissov zavod na studencu pri Ljubljani, pišejo in kvasijo nekaj o kulturi in kako naj bi se vzgajal slov. narod v Ameriki... Če .pomisl imo, da -se bližajo pasji dnovi, ki pacijente takih zavodov spravljajo v vrhunec dilirija, potem jih moramo obžalovali. Konda prain, da on sploh nima. ničesar proti "Juigosl. soc. Zvezi", "pač pa da ima" — pravi, proti ne-katernikom od te ."Zveze" ... Da, Konda Ti si moder! — Mi smo že enkrat konštatiraili, da Konda ni bedasti jarac, vzlic temu nam pa še danes tega ne vrjaime. Pane Konda nece imeti "ničesar" proti "Zvezi" (oh, kakšna milost) ; pa Konda se moti.. Postranska stvar je, ali ima Konda kaj proti "Zvezi" ali ne, kajti "Zveza" ni zasebno podjetje— kot rtapr. "Glas Svobode" — marveč je socijalistična, kar pomeni, da i-ma nastopati proti vsem sleparjem irr htmribugarjem, pa naj se že ti kličejo M. V. Konda ali kako drugače. Capitot A « f* MAKSIM OOR4C1 RAiDNlCTW CJELOUA SVJETA. . "■"H u Drugovi radnjci! Borba protiv sramotnog jarma siromaštva, borba je za o&lcfbodje-nje svj*a Lz okova grubih protu-slovlja, u kojima iveinočno i ogorčeno pati cjelo ljudstvo. Vi smjek> pokuša vate r^kinuti te okove. Vaši nqprijatelji nastoje tvrdciglavo, da Vas j oš čvršče zapletu m svoje mreže. Vaše oružje je brifcki mač istine a oružje Vaši neprijatelja tu-pi zalac.himbe i laži. Zadlijepljeni blijeskom zlata vje-rifju robski u njegovu moč, a nc vide, kako visoki ideal udruženja sviju ljudi u jednu bratsku'poro-dicu s labodnih radnika sve ž ar če zaplamsuje. Socijalizam. ta religija slobode, jednakosti i bratstva nerazumljiva im je kao glasba ghi-honjemome ili »poezija ideotu. Kad gleda ju povorke mase naroda na njenonr slavobitnom i »pobjedos-nom putu k slabodi i svjetlu zamra-fiuju si sami istinu iz straha za svoj mir, i jer kao gospodari života drh-ču iza svoju m de tješeči se iluzor-nom mogučnosču pdbjede r*akl rsti-nom. Oni kleveču proletariat, pri-kazajuči kao masu gladne zvjeri koje teže samo za punim jaslama, i koji su je bio cilj dokazati, da ruski narodi nije 9paso-ban, da spozfta i uživa blagodati poKtičke slobode; prava pravcata urota, koju je kašnje u štampi od-krio jedan od njenr sauceniska. Posljedica te zavjere bio je barbarski pokolj izmučeni zidova i bez-brojna ubivtstva, izvršena na revo- lucionarno} intelegeqcijr i radni- štvu. Vi ste čitali stim mudrim djeli-ina ruskih vlastodržca. Oni su po-činili zločinsitva, kojima nema ravnili u povjesti čovječanstva i koje se ne mogu ž gosati dovolj no sramotnim nazivom." Maksim Gdrki) prikazuje sada, kako je vlada pacam od) 30. okt. na čelu sa svojim lažnim dnžavnikom Viteom pokuša vala, . da revoluciji dadie karakter anarhije, i da sustav-nim povredama več osvojeni narodnih prava zavede narod na oru-žani odpor. To je peteagradskim anarhistima odozgo djelomično i uspjelo. Admiral Djubasov, koji je došao u Moskvu kao opunomočeni generalni guverner, javno je i otvo-reno izjavio, da drži svojom zada-čom, da qpet Upostavi autokraciju, koja je manifestom od 30. okt. bila ograničena. Ovdje leži početak mo-skovskdg us tank a. "No vlada se je gorko prevarila i posljedice svoje zablude telško če dkajati. U kasnije doba kad če se jedainput znati, kako je bio maleni broji boraca u Moskvi, divit če se cio svjet, kako je ova neznatna ša-šica ljudi mogla petnajst dana noč i dan odoljevatri tisucama voj*ni-štva: artilerije, kavalerrje i infan-terije. Maksim Gorki) zaključuje svoj poziv: "Proletariat je savladan, revolucija je ugušena" — tako kliče od radosti sva naša reakcionarna štam-pa. No preramda je pretnpio mnogo gubitka. Revolucija ga je oja-čala novim nadama, njegovi se re-dovi neizmjerno u večal i. Revolucija je iznjela silnu pobje-du nad burioazijom, koja je morala asno spoznati, tko u rusiji izazi-va anarhiju, i u koju je svrhu stva-ra. tko suzbija anarhiju, i za koje c ljeve se ibori. Buržoazija je uvi-djela, da proletariat brani slohodu, koja je i njoji potrebna, slobodu, kojui je narod svojom krvlju ku-pio, a kojiu mu je vlada željela šteti. . Ruska vlada je sa svojom pueto-lovinom izvojevala pirovu pobjedu. Svojom slaixKom i divljačkim izvjerstvom odbib je od sebe na Ijevo sve umjerene elemente, a po motne uvjerenju odbijat če i(h ona još i više natu: stranu. Konačna pobjeda čeka samo ruski proletariat, jer je u čitavoj Rusiji samo proletariat duševno jak. Samo njemu pritpada budučnost, jer on jedini posjeduje' samopouz-danje. Ja tvrdim, da je ruska revolucija stvaralacki kulturni pdkret, da je ona j edina sposobna spasiri Ru-siju od polk čkog rasula, ja tvrdim, da je buržoazija nemočna t nesposobna za politicko stvaranje, i tvrdim, da je u mojqj zemlji njezina vlastita vlada, koja se bavi izklju-čivo time, da štiti svoje interese, koja*nema ništa zajedničkog s in-teres'ma nanoda, otia, koja želi iza-zvati anarhiju. Sve ovo, što tvrdim, i^tinito je i tu istinu potvrdit če svojedobno i povjest, samo ako ru-ka^hnstoričara bude poštena ruka, i ako pravednost bude njegova re-ligija. " 1 ^ Zato da živi proletariat, onaj prdletarijat, koji sti^pa u borbu, da predobi cjeli svjet. Da živu prole^ tarči sviju zemalja, koji su svojim radom stvoriH bogativa sviju naroda, i koji se sada trude, da stvo- re nov život. Da živi socijalizam ta prava religijia radnog naroda. Pozdrav bore ima, pozdrav rad-nicima sviju zemalja! I neka živi u njima* nazoifije So-kratove jest: ne znati našta ... Odjednom prestadbh, smrknumi se pred očima i pogiedah na poziti-vistu. Ovaj je naime ličinio jednu užasnu nepristojnost i namijenio je Sokratavaj filozofiji. Nastade šutnja. Onaka šutnja, kao kad u jedan salon stupi medju gospddje nqpozvan i nemio gost. i Legdh opet; više nije bilo govora o filozofiranju: — Sta ja radim ovdj*e? — pomislili. Zašto j a nij-esam doma. Ta ovo su ljudi gori nego psi. A, neka ih djavo nosi! Pozitivista me je ipak naučio tajnu, kako ču se držati nai jarbolu. I doista njegova je tajna izvršna: upreš samo jednotn nagom o konop, a dn^gu puhtiš u zraku, neka čeka u rezervi. Svu šilu preneseš u jednu nogu. Opet je sve bilo tiho, a nostromo je počeo polako hrkati. Tražio sam 0 čemu da mislim. Sjetih se psa, ko j eg smo prije tri dana bacili u more. Kako je bik) divno psetof Pozitivista ga je jedne večeri bio našao u okolišu Anverse. Bilo ih je četvero. A pozitivista se priviukao k njima, i počeo ih premetati. Kuje nije bilo kod njih. A kad je htio najmladje štene da ddtakne, ono mu puhne dva puta u ruku. To se pdzitivisti silno svidelo. Uzeo ga je i donio na brod i nahranio mlijc-kom. Tako je odraslo medju mor-narirna, a bilo divno flamandsko pseto, oš tre črne gubice, ve4ikih u-šiju i velike smedje*dlake. Kada sam došao na brod prvi se dan spri-jateijismo. Bio je iukav i znao je pogoditi odmah, koji če se val pre-baciti preko broda, koji ne če. I svaki onaj, koji bi se preHo, bio je dočekan od njegova laveža iza naših ledja. Zatim bi provukao gls^vu izmedju mojih riogu i njuškao za drugim valom. — Puči ga, tabo! — vikao sam mu, a on bi se razderao: v aru, vau, • pa pobjegao natrag. Držao je mnogo do toga, da bude čist i suh. Kad bi morao da prodje preko mokre paltibe, onda bi .podigao jednu nogu pod trbuh, da barem tu jednu sačuva suhu. Jednoga dana bik) je baš na dnu južne tople zone, pri pod ne, sjedali smo i- gledali, kako tabo mrcvari miša. Odjednom ko-jih deset metara od broda, iz one mirne plaveti morske i>zroni jedna krasna pasja glava, boje kaio kava s mlijekom. Imala je velike črne oči. Pogleda nas nekom oholotsču i stajaše nad morem. Skočismo svi 1 vičiici: Tnljan, tuljan! A tabo pogleda i stane mahati repom i nju-škatii prema tuljanu. Htio je, da skoči u more, pa bi se opet poVratio na staro mjesto. Tuljan nas je gledao mirno r radozrralo. Zatim je zatvorio oči i spustio se nekom ve-ličanstvenom kretnjom pbd more. Više ga mjesmo vidjeli. Tabo je sav dihtao i skako od prove do krme, gledajuči po moru. Od onoga % da^na nije to više bio prijašnji tabo. Kadi bi kojn od nas pogledao na more, pseto bi počelo dthtati, njiskalof mahalo repom t gledalo zai moma-rom. Bio je postao sejntimentalan, nemiran i razdražen. A ja» mu po-čeh davati mesa. Tada su ga mor-nari tukli, a ja sam jednako s njim dijelio meso -i tješio ga: Ostavi Ta- (Nastavak na strmni.) PRHI IP T A ^ Avstriji so pa delavci dne i. potno bitje Je povsem različen od s iprostim očesom opazujemo v na-I UULLlHnLv maja demonstrirali za spilošno, e- nepopolnega človeka. ravi. List za interese delavskega ljudstva, nako in direkt.no volilno pravo.Zna- AH današnje naziranje o stvarje- -- Z aja Iidafa^i^*6011, • 110 ie' Je v Avstriji tako volilno nju sveta je živelo in cvetelo v raz- PREOBRAT NA HRVATSKEM pravo, ki daje vso moč le posedujo- nih baj*kafh pri raznih narodih že - - WW* v AraerfkL M **** »T1 ^j6"1- Ah to pravo posedujo- pred sto in sto leti. Le malo ljudi Ali »imamo Slovenci kaj politi- čarjev? Stranke, klube, časopise, poslance, voditelje, žurnaJiste — vse ~__K . . , . ■ ■ slojev v Avstriji se hode zdro-le posamezni misleci niso verje- z^trijo": . tOW. me:;k3 kVo^ bib v Praz.en n*> ker tako ^teva- li v bajke o stvarjenju sveta. In to ■jo organiziram delavci vseh avstrij- je popolnoma naravno, skih nanodov. Naslovi "PROLETAREC", 683 Loomis St., Chicago, 111. ih nanodov. Ljudje, kojih pamet je bila malo to imamo. Politike in političarjev |V Rusiji sedaj divjajo viharji re- razvita, niso mogli razumeti svoj- pa bi pri nas zaman iskali z Dioge-volticije in proti revolucije. M.nd- stvo sveta, radi tega so segali po ----- -^. novo svetilko. Kdor (PPA| PTAPP f* stri PrWci° Ali ^ kate- nadravadnih Čuckžih, mejtern ko so med" liberalno in Mertkato^trS I IW LL I AR IU\J _re£a pričaikujejo vladajoči krogi, misleci lahko razumeli naravni raz- ko, odnosno med nekaterimi oseba- Devoted to the interests of the Laboring classes. Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America,M ' at 683 Loomis St., Chicago, 111. da bo zavrsil' v dezdli mir, ne bo Voj. mi na klerikalni in na liberalni pmel, dokler ne zgrnejo vse pred- "Bog je svet vstvaril iz nič." Že stram, pozna tudi vso slovensko Prav:ce- • i 'g M v tem stalvku, ki v sv. pismu in tka- politiko, taiko malenkostno, da ji ni Subsorlbtion rates 50c s year. Advertisements on sgrssmsnt. I o vsem civiliziranem 5 vetu v sto- tekiaftu stoji zapisan, 'kot dokaz, da para na svetu. Vsa naša mizeriia pa proletariat 9 prvan majem 5 po- je res bog ustvarit svet, da ni bilo tako klaiVTna ne najde niti dvojenq, silo za svoje ,pravice vzlic nobenega naravnega razvaja, tiči rogljivec snov: ___________________ v86™1 šikanam mogočneže v. In to veliko nasprotje. En tend a. woond^u.. matter j.uu.ry nth ioo6 se bode pobijalo dokler se ne rae- Večni bog — velemodro, pa tv*li .t«h. Po.t oaoj^ou^ia, uod«rthe«*of ruši današnja trfila- družabna stav- nematerielno bitje, duh — na} bi ................ba. iz nje pa vizraste mogočno in tbil sam v vsemiru eksistiral, nakrat krasno drevo socializma. se pa spomnil, da je treba ustvariti svet. Ali se pametnemu člove- SPOMINI NA MAJNIK. J. Z. po- njej, se je nejža-lostnejše dokumentirala v zadnjem času, ko so prevažni dogodki naravnost izzivali manifestacije jugoslovanske politike, pa vendar niso imdi na Slovenskem druzega uspeha, kakor vsega skupaj en frazast ■ —T———♦ -I J ' ■ ■ » •!■ - ••»», < VVJl^U. klivi« L^aj H tlatdJl Majnik ni le mam kot mesec, ka- STVlAiRJBN JE IN ŽIVLJENJE.. kul tu vsiliuje P^1™™* te!egram in pa žalosten komers v terega opevajo poetje in v katerem --^ vec?1 m "Uniomi", ki nti ni bil komerz. rimski katoličani pojejo Mariji sla- Spisal Ivan Zvrha. 1*m<*in *** tohko cas* nad Na Hrvatskem se je z glasnim, vo in čast, pač pai je .poznan kot , ---ne dabl ^V0™1^ J€ ^rinozn m naporom podrl zistem najrevolucionarnejši mesec vsega Na tretji strani, v drugi štev. treba ustvariti svet? grofa Kihuan-Hedervaryja; madja- leta. Mogoče je, da obstoji med na- "Proletarca" sem čital kratek in to ^anje samo dokazuje, ,onska «narodna» stranka je ? človeškim preobratom v pamenljiv stavek: Namen "Prole- kaka nie.ogicna, nespametna in ne- ve]a ^^ ^ katerega nikoli ravo in mesecu maju nekaka zveza. V na- tarcu'' je obuditi v 'ljudstvu voljo, ravi viprav v tem mesecu zmaga se vsak posameznik zaveda svo- po hudih viharjih vse vstvarjajoča je samostojnosti." sila. Ta/ stavdk je zavTŠil v meni, da Nezadovdljnez vidi v tem mese- sem se odločil napisati, da naj bo- osnovana je tnd tev v sv. pismu, da ije bog styt Ustvaril iz nič. Že stari filozofi Lukrecij, Demo-krit, Aristotel in drugi so imeli o stvarjenju sveta povsem druge poj- vec ;:e ekreva, vsi, ki deklami-* v začetku 19. stoletja, je pa zakn- rajo kii0metricne govorice o jugo nov iz starca, prqpalegi, gnjilo- stvu voljo do spoznanja, da ne pobe in trohnine prejtšneg^Sleta zopet »trelbujemo iwibenili preidpravic, za-klije mogočno novo življenje, kako konov itd., s katerimi se ljudstvo se zemlja zavija v pisano in cveto- terorizira; da ljudstvo spozna, da čo obleko in da> ptički s krasnim je ono samo — pravica, resnica in ____________. __ ___________ _________________ Lvil katloli^ki W^em, ki je povsod, %laVu.n.ski ideji> se prikaie le žvrgolenjem pozdravljajo ta pre- sodnik, ne pa posamezni ljudje, ki ^<>rHo11 je.sqgaLa njega moc, pri- sliacajno Srb ali Hrvat v Ljublja- porod v naravi. si lastijo omenjene lastnosti. Ali Dimnikarski baroni, tvorničarji, morda nismo vsi ljtadje bratje in sploh raznovrstna podjetniška gola- sestre, vsi enako ustvarjeni?? zen je tudi letos v vseh deželah z Takoj v pričetku omenjenega vso sila nastopila proti delavcem, članka tudi čitam, "da katoliški kaki so na prvega majnika zahtevali tekizem uči, da je človek ustvar-svojih pravic. V Nemčiji so izprli jen za nebesa." Res, katoliški ikaite- z»gal grmade, na kat^h so sezi- ni> ^ :(mdi 23, velepomeirtbni do- gah ljucfc, -ki se nt so strinjal, s ka- godek t aH §est uvodnih člankov> tonskimi bajkami o stvarjenju razdeijenih po petih ali šestih ča- • . T * »_ . Sofpisih, za našo politiko pa pomeni Leta 1775 jc lmanuel Kant napi- hrvatski brat toHko kakor de. i svojo znamenito knjigo AH- ^ kak ,k:tajsk ma,ridar geme.ne Naturgeschiohte umi The- r;na . AH imamo kaj lkičar_ sveta. sal ošabni .podjetniki mnogo delavcev, kizem uči še marsikatero drugo des Hwmne!s ^l06"0 jev? Saimo v Berolinu 1100—1200 knji- budalost. Tudi v svetem pismu je vosl.ovJe f" tefnJa ne,ba)- Ako abstrahiramo od liberalno- govezev. marsikaj zapisanega, ki je direktno Sa if sko^° ^Qlet klerikalnega boga, ki pri nas nima V Franciji je gibanje za dosego v protislovju z zdravo človeško pa- osemurnega delavnika silno nara- metjo, kar je že veda zdavna potis- stlo.. In le občudovati moramo po- nila v kot. Sv. pismo nam pripove- žrtvovalnost francoskih bratov-de- duje, da je bog v testih dneh ustva- lavcev. ril zemljo in/ nebo, človeka, živali, Dne 2. maja so v mnogih tvorni- rastline itd. In to pravljico so spre- cah po končanem osemurnem delu jeli tudi v katoliški katekizem kot na, dokler jo ni leta 1845 Aleksander Humlboldt v svdjem prvem delu "Kosmosa" zopet oživel. Tem je sledil znameniti francoski matematik Piere Laplace. Vodilne misli Kanta in Laplace-a v kosmogeniiji se strinjajo v mehaničnem g.banju velikih, tehtnih načel, niso imeli slovenski prvaki nikoli druge agitacij ske snovi, kakor .narodno vprašanje. V kompleksu mnogoštevilnih splošnih zadev je treba pač tudi temu vprašanju priznati pomen in socialisti ga niso nikoli tajili, naj odšli delavci domov, ne da bi vpra- golo resnico, dasi ima veda o stva- Poetov, da so se vsi svetovi vsled SQ jirn ^ nasprotn:ki nepreneho- šali podjetnike, če jim je njih na- njenju sveta vse druge, verojetnise vedno ^jecega gibanja zgostili ma inputirali pom^jkanje smisla ,'n UntrotnAjc« ^u,. u. iZ megle. Seve so to naziranje dru- :__________________ j . gi kasnejSi misleci .popravili sitop všec. in konkretnejše dokaze, proti ka- Alli tvorničarji so takoj nastopili terim so takazvana božja razodetja brutalno. V Parizu so izprli 25,000 prazen nič. delavcev Metropolitain železnice, Slišal sem — pa ne vem za si- 4000 kovinskih delavcev, 5000 gurno, da so duhovniki na Dunaj i stavbiinskih delavcev, 25—30,000 v toliko popravili katekizem, da se zboljšali, v nesnici je pa ostalo neo-majano, kot Odino pravo za mehaničen razvoj svetov. Duhovniki nas silijo, da moramo in razumevanja za narodnostni problem. Nacionalno vprašanje ni edino in tudi ne najvažnejše izmed vprašanj, ki zahtevajo reš tev. Vsekakor pa ekzistira in socialisti, sto- ------------- ---------, — --------vr -r-----------------,--------. . ječi vedno na realnih tleh in zame- izdek>valcev voz, 12,000 slikarjev sedaj čita: za dolgost dnevov se ne slepo verjeti, kar je v sv. p:smu in ^^ neplodno ideoloeijo, so se in pleskarjev. ve. Ali ne bi bilo pametneje, ko bi Reklami, da ne smemo verjeti 5icer ener^no ^ ^ Tudi rudarji in premogarji so sli katekizem .popravili tako, da bi se «ka«m moderne vede o stvarje- alora,bljanjll in proti no. Cemu nem ^ in da, store vsc> kar jc ►i potem verjeli slepo Umikom du- potrd>no, da se pride na tej poti do ►vmkov, ki se ne stnfijajo z res- kalkšnega cilja. ►rim in lepim, katere lahko ^ Naloga je seveda združena s te- voj pač lahko pospeši, da pa ni mo- DOPISI. v Ameriki; trdim pa, da se ta boj goče preskočiti nobene etape. Ka- - - vidi potreben od strani rečene: na- kor v gospodarskem azirm ne mo- - Chicago, meseca junija. prodne socialistične delavske stran-remo čaikatti s prekrižanimi rokami Cenjeno uredništvo "PnoletaTca"! ke. In kdor ima oči, naj gleda, če na trenotek, ko doseže kapitalistič- Malo zahajam v krog mojih ro- . že nima možganov, da bi mislil, — ni razvoj kuhninacijo, kateri mora jalkov, a vzide temu sem bister opa- irr kdor sliši naj posluša z vsem slediti polom celega ekonomičnega zovalec čifkaških razmer, ki vzbp—z^mmajijem! zistema m novo gospodarstvo, ta- jajo zadnji čas pozornost na vp&c- Prevar leti som bil nazorov, da ko moramo tudi v politiki računati ga mislečega človeka. C^ so rojaki prevdarni in da dejstva z vsemi postajami, ki so na poti do Razmere so pg^irie res akutne, sodijp primimo tem. Zadnji čas pa zadnjega cilja. Čez noč ne izginejo a to nič ne de; kajti ta tresk in bum sem se naučil ned^aj novega, iz če-obstoječe države, da bi se povzdig- bo zjasnil smrdljivo atmosfero, da sar sem uvidel, d* temu m tako. nila na njih razvalinah svobodna nam ba potem cilj* čim jasnejši, da Za(pazil .sem, Hoako velikodušni so socialna družba. Proletariat, pozna- bomo več zaupali našim idejam, ljudje (in celo ponosni vrhu tega) vajoč in vpoštcvajač zaikone social- kot smo do danes. V sled tega th- kadar imajo opraviti z ljudmi, ki nega razvoja, vendar ne more biti dim, da je tai 'boj neobhodrto patre- nosijo javni peča* sleparstva na fatal st, temveč mora tudi v raz- ben, da «se da narodu prilika s,po- svojem imenu, med tem ko bi kake-merah, kakršne so, krepčati svojo znavati, kdo ima prav in lodo je na ga poštenega človeka naj raje uma-moč, ne le da ložje prenese obsto- krivi poti. zali. Ta uganjika je precej samo-ječe težave, tem,več tudi da se lah- Priznati, je treba, da je pametna svoja in jo ie prav vsied tega težko more prezreti noben političar v dr- ko uspešno bojuje za svoj zadnji opozicija potrebna in da je to edi- rešiti: odi kod da to prihaja. Kot žavi, ki ga pa ne sme prezreti zlasti cilj. no orodje napram samovolji posa- za vzrok, tacoga vedenja od strani noben jugoslovanski polit čar. Ako Jugoslovanski proletariat, tudi meznikov. gotovih ljudi napram .sleparjem, bi je jugoslovanska vzajemnost real- slovenski, .potrebuje razmere, v ka- — Lahko bi rekli: se naštelo .lahko marsikajj, kajti na stvar, tedaj mora preobrat on- terih se mu bode mogoče duševno Ako bi imeli pred desetimi leti motivov je mnogo. Vendar pa sem kraj Sotle pomeniti kaj tudi za Slo- .n materielno razvijati. Socializem "Proletanca",* bi "Gkas Naroda", zajj)opadel, da ne morejo voditi «na-vence. je vprašanje kulture; v malenkost- "Amer. Slovenec ' in "Nova domo- še rojalke k temu nobeni drugi mo-In kaj pravijo slovenski politi- nih okolnostih pa je nemogoča vi- v in a'drugače računali s slovenski- tivi, kakor bizantizem in pa pro-čarji? Kakšno staliišče zavzemajo? soka in obsežna kultura. Naša na- mi delavci v Ameriki, kot pa sedaj, vincijalna simpatija, ki ima v neiz-Kaj izvajajo iz dogodka, kako ga rodna mizerija je prokletstvo za ko imajo ie mošnjo precej rejeno, obraženih ljudeh dovolj prostora, nameravajo porabiti, kakšen vpliv slovensko delavstvo, ki ne najde pa se prav hinavsko posmdhujejo Gotovo je, da se neizobnaženec ne mu prisojajo na naše razmere? tukaj nobenih -virov za svojo po- izza wstic teh duše- in grošelovcev. čuti prav nič častno ponižanega, Kategor čno zahtevajo ta vpraša- vzdigo in za svoje okrepčanje. Od- O druzih listih, ki so med potjo k ako se peča ozir. zagovarja goljoi-nja odgovor od Slovencev — slo- stranitev te mizerijeje potreba tuh huinbugu opešali in vzeli konec se fa. To zadene tiste ^osebno, Jci so venski voditelji pa molče, kakor da di za delavce; ne šovinizem, ki ga preje kot jim je šel humbug v ka- iz enega knaja doma. Takim lju-je padel zistem v Siamu, kakor da sovraž.mo, temveč življenska po- lice, — ka(jti tudi humbug zaihteva dem je v prvem oziru prqvincijal-se pripravlja nova politična doba v treba nam diktira zanimanje za ju- svoj tribut požrtvovalnosti in žrtev na simpatija, ki je prenesena na o-Patagoniji. Molče — ne, ker nam goslovansiko vprašanje, ki mu je _ niti govoriti nd treba, ker teh sebo, s katero imajo opravki in pa ni nič mar, kaj- se godi na Hrvat- naloga, vstvanti večjo kulturno ce- kreatur bi sploh ne balo na dan. nekaka dolžnost v zvezi specifično skem, temveč ker ne vedo, kaj bi loto in s tem podlago za višje go- Toda vendar je prišlo tako; se- spojema — in tako se čuti sovaščan rekli, ker ne razumejo dogodka, spodarsko življenje. daj pa naj bi bilo drugače, akoprav prizadetega obenem; vsled tega, da ker se jim niti ne sanja, kakšne po- - Ali je še kaj upanja, da reši bur- seprvoh napak ne da popraviti. Pr^- se rest "časU" njegovi provinciji, sledice utegne imeti. Če bi jih kdo 7.oazija to vprašanje? Seveda bi velika zaupnost v neznane indivi- katero je onečastil njegov sopro-mogel prisiliti, da bi govorili, bi bila to v prvi vrsti njena naloga. Po- dije, ki imajo sicer sladlka usta, ka- vinoijalec se hoče tudi slednji po-morali priznati, da n.ma njih nacio- Vsod ^ SVetu je izvrševala buržo- dar imajo bisago na rami, ni nič tegniti .za svojega tovariša, ki se nalna politika nobenega cilja ; pri- az ja take naloge in tako je ustano- prida! Ogledati je treba te ljudi od poznata is dontacego pašnika. Je znati, da sami ne vedo, kaj hočejo? vila države meščanskega značaja, vseh strani, posebno bisago, ki jo stvar na mestu ali ne, zato talki Z jugoslovanstvom se hranijo li- Slovenski purgar pa misli, da je navadno skrivajo; sicer se pride ožji "patri jot je' ne prašajo. Glav-beraki in klerikalci. Jugoslovan- stoni zgodovinsko delo, ako obleče prerado na led. no je, da rešijo "čast" provincije. sko vprašanje je za Slovence vital- rde£e srajco sokolsko in slovenski Nekako tako bi se kmalu zgodilo To so za te vrste ljudi važne reči... i no, kar vsaikdo razume, da sloven- voditelj kriči proti volilni reformi, Y Chicagi, ako bi ne bilo neka} 'bi- Na tak način se danes rokovnjaški narod, maloštevilen, v celoti si- j^or bi ga drli, ker si je vcepil v strovidnejših ljudi. Ti so — sicer 6i z moralo, k^raktarjem in znača-romašen, brez zadostne kulture, v giav0, da moramo dobiti tu ali tam nekoliko pozno — vendar še ob jem. ne preveč ugodnem gospodarskem dva mandata več. in slovenski pes- pravem času — z ustanovo "Pro- Pri rojakih igrajo se stare, tradi- ipoložaju, nima bodočnosti kot sir- ^ pripoveduje plitkim žurnali- letarca" — stopili pritepencem na cijonalne strani glavno ulogo, pa ša individualnost, ako ne najde za- ,stom> da obstoji "slovanska aikci- pfste in ljudi v Chicagi, kakor tu- naj so te .strani že verskega aH •slombe, katere pač ne more iskati katere ne bi mogla definirati di izven mesta na kretnje teh ljudi splošnega značaja. Te tradicije je drugod, kakor pri narodnih skupi- iAa cjuša. Napravijo si vseveljavno opozorili. Mnogo ljudli tega seveda treba v masi udušiiti, potem šele nah. AH zaman bi danes povpraiše- r^gge" za pečjo, ali pa love mu- ne- vrjame, kar piše "Proletarec", prid^ na vrsto jasnost in stvarnost; vali, kaj je jedro tega vprašanja in jle ^ kontinentih in ne vidijo, meneč, da se to piše in opozarja le potem še le bodo znali rojaki pre- kaj obsega. Jugoslovanstvo je na- .^aj se godi pred nosom. za "hec". Tudi to nič ne de; pusti- sojati dejstva primdrno in nepri- šim pol tiičarjem "ideja 'rto se pra- } ^ . tQrej £aicamo na buržo- mo ljudi, da skusijo šibo sami, mo- stransko — v prid idealnega na- vi megla brez čvrste vsebine in ^^ na njene voditelje? Ako goče se jim še le tedaj odprejo oči, predka. brez stalnih kontur. In kadar se, )bode n- ; ^^^^ usoda slaven- ko bo prepozno, ko bo po skušnji. To -nalogo — kakor vidim, hoče zgodi kaj važnega, kar sili zadevo, §kega Iiaroda> ga s sv0j0 ^ Teoretičm ljudje danes še niso; izvršiti edino le list "Proletarec \ da si določi jasen cilj in da si na- tentirano metoda reševali, dokler nevrjam^jo, da ^e v ognju speče; in vsled tega je želeti, da se list pravi določen tir, tedaj se poma- ue nikogar več, ki bi se ga še naobratno: prste vtikajo v ogenj, čimbolj razširi med nezavedno gajo s čestitko, ki nč ne pomeni, ^^ ^^ slovenski proletariat potem pa jokajo... Pa «naj se le maso. X. in s komerzom, na katerem ne vedo ^ ^ zahvaljuje za tako reševanje, spečejo, pustimo jih, ki so neumni . -- povedati ničesar. * Žalostno je, da je tako, ali vse ka- in naj jokajo. Čudnih ljudi je da- Javcn sh0(J • Državna preuredba visi v zraku. da 5oije, dokler se ne ne$ na^ svetu. Pred nosom odira pri- 'Vse stene starega poslopja se ma- pj^j tud,i te naloge socialna de- tepenec ljudi prav po hajduški in Mednarodni socialistični klub v jejo. Pri nas ne gane nihče rake, Žalostno je, kajti delav- nihče teh "praktičnih ljudi" nima Glencoe, Ohio, je sklical dne 2. ju- da bi se pripravil za novo stavbo. ci jmaj0 res dosti druzega dela; pogoima ziniti besedica Za hrbtom nij«a 1906 javen .shod, da se prote- "Počakati je treba, kaj pride, kaj žaiostno je> kajti naše delavstvo je be čuje sem ter tje pridušanje, aH stira proti premogarskim baronom, bode." A nekaj ppde, nekaj se zgo- zanemarjeno, njegov razvoj je o- človek -nemore dati takim zahrbt- ki so hotli z netmijskdmi delavci dl — pri nas pa- se čaka dalje. In mejevan njegovo gibanje je zati-|'nim lementarijam nič kredita, ker pričeti delati v premagokopih. m sli se čakati do sodnega dneva. rano ^j^ova gospodarska moč je to izgleda pre strahopetski. Pa tu^- Vdeležba za našo majhno nasel- Kdove — morda se enega jutra a vse nič ne pomaga. S di iiz druzih ozinav, se v teh nevr- bino je bila ogromna, konstituira velika jugoslovanska p(K^vojeno energijo se je treba po- jetnih časih ne more takim ljudem Sodr. Nace 2lember^er je ob 7 država rn anektira tudi Slovence.. j^. da se odpravi te težave, nič več zaiupati, (kot tdstim, ki so od uri .zvečer ,s pozdravom na navzoče Kakršna bode, taka bode in mi za- p0tenci'rano pridnostjo je treba teh preklinjam. Taka šumičenja delavce odprl shod. V predsedni- pojemo, seveda navdušeno^ "Lepa okrep^atj politično, strokovno in ' niso dandanes prav nič pregrešna; kvo sita bila izvožena sodruga Ni- naša domovina". v gospodarsko organizacijo delav- kajti moder se pravi biti pred ka- kolaj Zabolic in Ivan Suhar. Na Kaj je nam to mar? ,, stva, dia bode jugoslovanska social- tastrofo. Zato pravim še enkrat, da dnevnem redu je bila točka: . Mnogo, prav mnogo. Če je naš na demokracija kos tudi tej nalogi. je ta boj v Chicagi oficijelnega po- V prevdarek delavskemu Ijud-^ zadnji cilj preosnovačloveškedruž- j^ajtj računali na mesčanske mena in za vse svobodomdseljne stvu v Glencoe, Ohio. Na shodu so" be v vsakem oziru, tako da se tudi p0]jtj|£arje vzame slana ves sloven- stov. delavce v Ameriki važen v govorniki govorili v slovenskem, sedanja oblika države umakne dru- narod/ ' svojem bistvu. Ne rečem, da se ta hrvatskem in talijanskem jeziku, gi, popolnejši, svobodnejsi obliki, «R p ^ Vaien vsem slov. delavcem Sodr. Žlembergar je predložil nar vemo vendar predobro, da se raz- zavami, ali kdor se jih boji, nima pravice, vsiljevati se za voditelja. Da je bila od) Bleiweissovih časov vsa slovenska narodna politika samo puhla fraza, je dejstvo, ki se ga prvakom ne more odpustiti. Ali vpoštevajmo razmere, priznajmo olajševalne okolnosti, pa recimo, da slovenski voditelji niso imeli priložnosti, storiti kaj odločilnega, ker je bil splošni položaj preveč klavrn in ni dajal opore za pomembnejši čin. To sicer ni zadosten odgovor, ker razmere ne postanejo brez ljudi in ker politika ne sme biti (pasivnost, temveč aktivnost. Ali vendar koncedirajmo% Toda položaj je naenkrat izpre-menjen. Na Hrvatskem je zgodovina zabeležila dogodek, ki ga ne slednjo resolucijo, ki je bila .soglasno sprejeta: "Danes v dvorani Andreja Kra-vanje zbrani delavci protestirajo najodločneje proti podlemu nastopu premoga rskih kapitalistov napram organiziranim delavcem. Uvažujoč, da hočejo kapitalisti organizirane delavce nadomestiti z neukimi in neorganiziranimi, izjavljajo organizirana delavci, da bodo naj prvo z lepa poskusili pregovoriti «voje nezavedne tovariše, da | ostavijo delo. Ako bi to ne poma-• galo. potem bodo delavci segli po drugem orožju, po bojkotu, prepovedalo se bode trgovcem prodajati živila in druge potrebne reči stav-koLomcem. ! Sedanja stavka je poučila orgae niz rane delavce; za katere kandidate* jim bode trejba glasovati pri prihodnjih volitvah. Nladalje izrekajo dane9 na shodu zbrani delavci Johnu Mitchel-nu, predsedniku premoganske unije, svoje ogorčenje radi njegove lojalne in popustljive taktike napram kapitalistom, obenem pa obljubijo, da se bodo vedno borili v vrstah mednarodno organiziranega socialističnega proletarjata, da se tem preje uresničijo: svob&da, enakost in bratstvo" Odbor. (spreminjat v naravi, ne da bi bog tsvoje prste vtikal vmes in vera v inadnaravnai bitja bode v narodu kmalu izginila. t Mednarodni socialistični klub v se je vsebina njegovega članka glasila povsem drugače. Vršile so se dve obravnave, ko se je imela pa vršiti tretja obravi>ava, jo je Peče popihal iz Chicage. Tako se je izvedelo od njegovega zagovornika, ki je položil za njega poroštvo. Vsled tega je bila tožba odred j ena na višje sodišče. In tako je prišel tudi njegov zagovornik v zadrego. Sedaj je g. Klobučar vložil tožbo proti sodr. Jožetu Zavertniku, kot članu uredniškega odbora "Proletarca' radi Pečetovega obreko-valnega članka. Vršile so se tri obravnave. Ko je imelo priti do četrte obravnave, je uredniški odbor uvidel in spoznal, da je g. F. Peče uredništvo "Proletarca" nafarbal debelo, ker je podtikal g. Frank Klobučarju defravdacijo v društvu "Slovenija" Č. S. B. P. J., radi tega je 9klenil uredniški odbor, da javno konstatira, da se je g. Peče po nepotrebnem, ne da bi imel kak tehten dokaz zato, — zaletaval v poštenost g. F. Klobučarja. Urednski odbor je na to obvestil o tem g. Fr. Klobučarja, na kar je g. Fr. Klobučar izjavil, da odstopi od tožbe napram sodr. Jožetu Zavertniku in sicer ker smatra, da je nepotrebno, da bi se dva delavca, ki si morata s težkim delom služiti svoj kruh, tožila, ker bi bilo tako postopanje protidelavsko in proti-socialistično. službeno znamenje in vprašal po nekem delavcu. "Hm, mi nimamo nikogar zapisanega sedaj na noši plačilni listini, ki bi se tako pisal," je kratko odgovoril "superintendent". "Tudi nisem pričakoval, da bode t»ko neumen in povedal1 svoje pravo ime," je smehlajaje pripomnil pomožni šerif. "Bom jnoral že o-sebno pogledati vse delavce.' "Kakoc Vas je volja," je pristavil .. "»superintendent". "Najprvjo pojdeva »v jedilnico, kajti sedaj so delavci pri večerji, ki po dnevu delajo." Nažgal je svetilko in korakal kot katž pot pred pomožnim šerifom. V jedilnici je sedelo kakih 40 do 50 delavcev, ki so zvedavo ogledovali tujca. Ta je kmalui odšel. "Ni ga med njimi," je spregovoril zunaj. "Spremiti me morate v rudokop." Na potu v rud*i|kop je postal "superintendent" radoveden. "Morda rop," je vprašal "superintendent". "Hujše." "Umor?1" - Collins je pokmal. "Starega Pe-reza je umoril radi denarja; tako pripovedujejo meksikanski uma- M ZMOTIL SE JE V POKLICU. 24 ur pomožni šerif v New Mexico. PROLETAREC' V TOŽBI! Vsem čitateljem "Proletarca" je znano, da je "Proletarec" prinesel članek s podpisom gosp. fred. Pečeta, v katerem se očita g. Fr. Klobučarju, da je poneveril denar, katerega« je Pečeteva gospa izročila kot mesečne doneske za »svojega soproga gospe j Pavlini Versčaj. Iz društvenih knjig društva "Slovenija' je pa razvidno, da je g. Fr. •Klobučar odračunil omenjeni denar društvenemu blagajniku. * Spisal IV. E., predelal /. Z—k. Martin Collins, ravnokar na novo pečeni pomožni šeri( v Cochite, je že 70 milj daleč prejezdil puščavo. Sedaj je dospel d© gorovja, kjer ima izvršiti svojo službeno nalogo. Ob ostrem, potnem ovinku opazi deklico, ki je še napol otrok in ki dozdevno počiva na naravni klopi rz lave. Temna polt in oči, črna, gosti lasje, ki so se v si pal i iz pod pisanega robca, so pričali, da se po njenih žilah pretaka mekisikanska kri. Poleg nje je pa star, siv osel mulil osat, Iki je redko poganjal na kamenitem zemljišču. Collins je jahal mimo deklice, ne da bi jo ogovoril. Nikdar jo ni videl v svojem življenju — vendar f>i mu ne bil nikdo boljše pokazal pota do njegovega cilja. Sledila^je svojemu ljubljencu. In Meksikanci, ki so prvi prinesli vest o umoru, so . izjemoma enkrat govorili resnico. Revica je bila že tri dni\na potu, tie da bi s tem ka j druzega dosegla, kakor k večjem, da bi svojemu ljubljencu pripomogla do žalostne usode. Ko je Collins v mraku prijezdil v kamnolom, je ustavil svojega trudnega konjiča pred kočo, na kateri je bilo s slabimi črkami zapsario: "superintendent". Vrgel je vajeti po šegi kravjih pastirjev konjiču preko glave, .skočil raz sedlo in vstopil v kočo. Ne da bi se spuščat" v k alc razgovor, je pokazal svoje zanet. "In zakaji sumite, da bi bil morilec tukaj. Mi imamo zelo malo novih delavcev." "Njegova ljubica, netjakinja starega Peresa je na« potu* sem. Jaz sem jo srečal na potu in če nt bGjde nič sumila, bode že jutri tukaj/' Prišla sta v prvi rov. "Tukaj delajo vsi razven treb>" je znova pričel "superintendent". Collins je pri brljavi- luči ogledal obraz vsakega pojedinca, potem je pa odkimal z glavo. Sla sta v drug rov, kjer sta delala le dva rudarja. A zopet je birič odkimal z glavo. V daljavi so se pa čuli udarci tretjega delavoa. "Zadnja prilika," je rekel delovodja. "Le hodite po rovu naravnost. Collins se je po slabem potu kmalu približal koncu rova. Bak-Ija je obsevala le polovico obraza mladega delavca, ki je popravljal tramove, ki so pobirali strop rova. CoUins je tesno zagrabil «a revolver in čakal, da vidi ves obraz delavca. Ta je pa takoj- spoznal službeno znamenje, katerega je birič pozabil sktriti in nehote je vzdignil eno roko. Njegov obraz je pobi edel, kar je bilo poznati vzlic prahovi skorji, ki je pokrivala njegovo lice. "Nikar se ne branite," je rekel Collins. "Najboljše je če mirno o-dklete z menoj." Rudar ni črhnil besedice. Pripog-nil se je, da bi pobral svoj jopič, ki j.e ležal na nekem tramu. Sedaj se je pa završilo nekaj groznega. Malo zemlje se je v*uk> iz stene rova; potem malo več — sedaj za en čeber — potem je pa zagirmelo, kakor če bi se zemlja v svoji sredini razpočila! Oba moža sta »bila zasuta -— živa pokopana. V gosti temi in zaduhlem zraku se je pričel Collins počasi zavedati. Negdo ga/ je tresel in čutil je, da se je nekdo preko njega sklonil. "Ali ste težko ranjeni?" se je oglasil neznanec. 4,Kdo — kdo je?" je vprašal Collins. "Crampton. AL+ se ne spominjate?' 44Da, da! Jaz senu le malo ranjen, pač pa sem se onesvestil." MAko ste pri moči bodeva .poskusila priti na svitlo; zrak je slab in jaz bojim, da imava le malo ča-sfc.ua razpolago.'* "Kje so sveče?" je vjprašal birič. ."Kaj se je vendar zgodilo?" "Rov se je podsui. Jaz sem vedno trdil, da je premalo podprt. Mislil sem, da se ne bodete več zavedli." 4'Vi ste ča(kali?" je začudeno vprašal' Collins. 4,Ej, seveda — ali zamuditi ne smeva sekunde. Ali znate plaziti se?" Collins se je povspel na kolena roki. Obstanite tako, da se Vam izognem," je rekel Crampton. 44Prosto-ra je le za eneg$ moža. Trideset čevljev daleč sem ie skušal priti.", "Zakaj niste splezali na svitlo?" je znova vjprašal Collins. Smeh, trd kakor steklo, kadar se razdrobi, je bil odigovor. 44Tako slab človek pa vendar nisem," je pričel Crampton. Vi niste vedeli kam obrniti) se. Sedaj pa le naprej! Jaz Vas pustim 6 čevljev naprej. To pomeni mnogo, kjer se gre za sekunde." Jako počasi In težavno sta plezala drug za drugim po ozki krk-l.ji proti izhodu. Nakrat je Collin-su grofolja zdrobljenih tramov, de-sek in kamenja zaprla nadaljno pot. 44Ali ne morete naprej ?" je vprašal Crampton. 4,Tu je bila podpora najslabša in svetoval sem, naj »se >o tu najprvo (popravi. Upam, da 10 čevljev od tukaj: bode zopet pot ne-kol'ko širša." Collins je pričel inštipktivno trgati kamenje, zdrobljeni les, zemljo in podajati svojemu tovarišu. AH še vedlno se je vsipala fina prst. Tudi zrak je postajal vedn^sJa-bejši. Collinsa so pričele zapuščati moči. 44Bolje je, da eno minuto počivava," je rekel Crampton. Težko sojpeča, sta si privoščila minuto odmora. Collins je mislil na« svojo mlado soprogo in dete. Komaj en dan je bil v službi in že je moral iskati morilca starega Pe-reza. Soproga mu je branila na pot, ker je vedela, koliko nevarnosti preti jezdecu v puščavi, posebno če gire lovit desperada. In dotični 44desperado" mu je sedaj, retšil življenje, poleg pa še daroval priložnost za beg. Take misli so se kakor bliski podili« po b'riževih možganih. Kako naj. tako velikodušnost obdaruje? Morda bode Cramptona razveselilo, ako zve, da mu je njegova izvoljenkai sledila. ' 44Deklica", je pričel, ali zopet takoj umolknil, ker ga je tovariš zgrabil za nego. "Netjakinja Pereza Vam sledi. Včeraj sem jo »srečal." v Po kratkem molku je Crampton odgovoril: "Da, poslal sem po njo. Seve, je bila to neumnost, sedaj to ,sam spoznavam. Ali- moj* ljubljeni Car-meciti so tam ogrenili življenje. V»sled tega se je tudi zavrnila ta žalostna drama., Stari Perez je vedno grdo ravnal ž njo. Nikdar mi ni- nič omenila o tem. Slednjič-sem sam zaisačil Pereza, ko jo je pretepal. Rekel sem mu, naj vrtže bič iz roke, ker drugače mu bode siaiba predla.. Re9 je vrgel bič od sobe, a zgrabil je za poleno, s katerim je neusmiljeno vdaril Car-mencito, predno sem zamogel za-braniti udarec. V jezi sem zgrabil za revolver in ustrelil. A nisem ga mislil ustreliti. Ko se je nesram-než mrtev zgrudil na tla, sem «se hotfl najprvo sam objaviti sodišču. Ko sem pa zvedel, da so Meksikan-ci pripravljeni priseči po krivem, da bi me spravili na vislice, »sem pa ubežal.' 4*»V Cochiti so pravili, da ste Pereza radi denarja umorili. 44Radi denarja!" je britko zakli-eal Crampton. 44Kaj takega pa nisem zmožen." "Meni ni treba to zatrjevati," je odgovoril Collins. In (beseda mu je prišla od srca. Zopet sta pričela oba z delom, z bojem za zrak. Dozdevalo *e jima je, da slišiča v daljavi človeške glasove. Ali zaduhli zrak je kmalu o-mamil oba tako, da stale še inštink-tivno delala. Slepo sta udridfela proti steni svoje gomile. Slednje je Collins popolnoma opešal. Zaman ga je Crampton vlekel za noigo in s svojim islabotnim glasom klical: "Rešilci se bližajo. Delajte, delajte!" AH Collins se ni genil. Collinsu se je pač dozdevalo, da ga nekdo kliče, ali bil je že popolnoma onemogel. Kar ga je nekdo na rahlo prasnil ob levi roki. To ga je zopet obudilo v življenje in s slabim glasom je zaječal — sedaj so ga zagrabile močne roke in ga potegnile iz gomile. Presn zrak ga je qpijanil kakor vino; dozdevalo se mu je za trenutek, kakor če bi njegova duša plavala v eter ju. Odprl je svoje oči in videl kako rudarji kakor mravlje hite proti gomili, ki se je zopet zaprla. Pomagal bi jim bil, ako bi mu ne bili branili. Šest čevljev je bil od svojega tovariša napre} — sedaj* je še le razumel, kaj: to *pomeni. In on je sem> prišel kot rabelj tega človeka. Ko so se mu vrnile nekoliko moči, je prosil in priganjal rudarje, naj se požurijo, da rešijo njegovega tovariša. Slednjič so vendar potegnili Cramptona iz gomile — mrzlega kot zemlja, ki je baje vdušila njegovo zadnjo iskrico življenja. Collins e pomagal rudniškemu zdravniku obuditi ga k življenju. Sedaj je slaibo zaječal, oči so se odprle: fctvljenaka sila je zmagala. ' .Tovariši so ga odnesli v rudniško bolnico, za njimi je pa zamišljeno korakal Collins. svetoval zateči se k sodišču, ali Pe-rezeva brata imata denar. To pove vse. Hud č naj vzame biriško službo. Adijt>!v Bila je že tema, k<) je Collins dospel v Cochito. On in konjič sta bila trudna. Njegovi koraki so zvabili šerifa Stacy-a na prag.. 4*Vi ga n niate," je zinil nadbirič. 4,Ne, b i je mala gospodična imela še kako drugo struno na svojem loku. Te vražje ženske!" Collins ni odgovortl na to opazko. Zasedel je konja in rekel: Jutri se bom zahvalil za službo. Prijel bom zopet za svoje rokodelstvo. Stacy je nekaj nerazumljivega zamrmral, potem pa odšel v sobo, kjer si je drgnil izpahnjeno nogo, ki mu je zabranila, da se ni ude»!e-ž 1 gonje ... Collini-Qvega skleipa se je pa razveselila njagova soproga, dasi ni vedela pravega vzroka. Iz stranke. Na seji osrednjega odbora "Ju-gosl. soc. stranke v Ameriki" z dne 19. maja t. 1. se je v prilog organi-•zavtoričinemu Statutu sprejel sledeči •odstavek, ki se glasi: * "Vsak član, k! iz osebnih oziiov izstopi ,riz organizacije, se ga ne sprejme več v "Zvezo". Nadalje se sprejme predlog, da se da iz blagajne "Jugoslov. soc. Zveze v Ameriki' $5 v obrambni fondi uradnikov "Western Federation of Miners", Moyer, Haywood in Petttiborne. Književnost. "Naši zapiski", edina socijalna revija na Slbvenskem, ima v svoji štev. sledečo zanimivo usebino: Ivan Cankar: Krpanova kobila; — Politično življenje Slovencev (nadaljevanje) ; — Socialni »boji slovenskih kmetov v srednjem veku (nadaljevanje); — Pregled: D.: Gospodarstvo; — Politika, Socialize m. O književnosti .poroča A. P. — Priporočamo najltopleje! Listu v podporos Slov. sac. klub v Chicagi $20; Ign. Mallovašič $5; Jos. Jereb $2; Mart. Hans $1; Thom. Raspet 25 c.. Tiskovine 30c. — Skupaj $28 55C. SODRUGI! 15. jailija vsi na izlet čeških sodrugov! Citajte oglas. Četrto nedeljo v juliu priredi slov>-soc. klub v Chicagi izlet v 44River Side''. Vsi sodrugi naj se na ta izlet pripravijo! POZOR! POZOR! VELIKI IZLET . . . PRIREDI . . . DNE 15. JULIJA T. L. V "LEAFY GROVE," NA ARCHER AVENUE IN SHEA'S MILL. Izlet pomeni: mednarodni sestanek socialistov! Slovanski socijalisti, udeležite se tega izleta do zadnjega moža! f*r- Vzemite Archer Ave. karo do meje in potem Joliet karo, ktera Vas pripelje do prostori a. Ustopnina 10c. Oskrbniški odbor. v Komaj je solnce pričelo pošiljati svoje prve žarke na zemljo, ze se je Collins napotil k postelji svojega nesrečnega jetnika. "Crampton," je zaklical na rahlo. Crarrupton je od|prl oči. Bi! je isti pogled, kakor pri prvem srečanju. Pomožni šerif se je skrbno ozrl po dvorani. Videl je, da nikogar ni, ki bi prisluškoval. "Jaz se bodem sešel z dekletom," rekel je poluglasno; "za njo nima pomena, da bi hodila sem. Povedal ji bom za pot v Vogales. V starem mestu, onkraj meje se lahko snide-ta. Tu je papir — zapisano je vse na njem, kar rabite. Jaz bi Vam SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in društ. zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fioa namizna importirana in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unij^ke smodke na prodaj! — JOŽE POLAČEK, 636 BLUE ISLAND AVE. POZOR! CHICAGO, ILL. POZOR! Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne mm- po najnovejšem kroju. Unijsko* delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne droge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem J. J. DVORAK Sc OO. 698-800 Blue Island Ave., Chicago. 2, . Z i • , ^ ' 17712744 (Nastavak sa 3. strani.) ho misli iza tuljanom. Kad dodjemo m Anversu, naci češ ti u sjeni go-tičke, flamandske crkve kakvu krasnu, dobru kujicu, koja če ti o-slačati život. Ostavi se ti tuljana! Pusti ti njega neka roni! — AM zaludu. I u1 Evropi je Talbo jednako" plakao, glediajuici rva more. Četvrti mjesec bio je mustnih, krmeljavih očij«u, peti je mjesec oslijepio i ba-cismo ga ui ptičinu. Eto kako je svršio pas Talbo svoj život. Pomislili : Gltipane, traži ga sada, možda čete se nsici! Tatia polako kao dai je i zašla iz svjetla mjesečeva svojim laganim poskoči j ivim korakom djevojke — izadfje;,preda me prva ljubav. Ušla je plačljivimi korakom srne u n*>ju sobu, a sestra je predstavi i dometne: — Ovo je ona mala, za koju sam ti kazala, da plače;, kad' učiteljica kojui od nas tuče. Pogledati je. Imala ie krotke črne oči i mirne črte na l:cu. A jedan črni pramen kose padao jpjf.je niz bijelo visoko čelo i mješaa se s abrvama. Gledasmo se neko vrijeme, a ona odjednom zamahne glavom i pramen pioleti s čela. Qodje mi' smij^h. U onome zamahu glave bilo je toliko nesvijes^ ne gracije i energije, te rt*e uhvaiti želja, da omilim onoji djevojci. Nagnusmo se nad atlasom. Ja sam pripovijedao, kuda ču proči i u svoje pripovij«edanje umetnuo toliko herojičnih dogadjaja, da je sestri b'k> dosta, te je izasla- iz sobe. A ona se nagne nad kartom Sje-verne Amerike, upre prstom u Sjedrn j ene Države, koje su bile u mo-droj boji, i reče: — Ovaku ču ja bluzu kupiti, kad budem velika. To je rekla pdnostavno i mirno, a njezine su duboke tamne oči poči- POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem SveŽe pivo v sodčkih ii buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni. In ranocelnlk. Zdravntlka preiskava hremU'no — plačnti )e le zdravil*. 647 la 649 Blue Island Ave.. Chictco. Uradne ure: Odldolp>ol. Od 7 d » 9 zvečer I s ven Obtoage tlfefii bolniki naj pllelo slovenski Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri! Jože Sabath advokat In pravni zastopnik v kazenskih In Civilnih zadevah. Pišite slovenski 1 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111. Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271* vale na onojjboji, a i duge erne tre- de vsak članek sam za sebe samo- ceni Cenjeni odjemalci si zamore- pavice činile not okolo ocijuv stojen. Pozdrav! jo vsako sredo ogledati našo zalo- Tako je počelo naše poznanstvo. Listnica upravništik*. go z označeno ceno. Pridite in pri- Jedinom smo se šetali sami pograd- . Vse cenj. naročnike prosimo, da peljite vse zroance! Vsak odkupnik skomi vrtu, kad' je sunce žeglo, a nas v slučaju* preselitve iz enega dobi primimo nagrado^ veli/ke agave dizale su »svoje kande- v drug kraj o tem obvesti jo. Isto- Naše geslo ni, da bi čim preje o- labre prema njemu, lšli smo kroz tako naj store vsi tisti, ki lista red- bogateli, temveč, da kolikor možno diuge redove euonima i borja i po- no nq>rejmejo. Dopisnica zadostil- ujstrežemo našim odjemalcem ter nq>re;jmejo činuii usred vrta pod jeduom sta- je. — ram velikomi palmom. S ve je klik- Ob enem se prosLvse ti^te, ki še talo u sunem: tulipani sa svojim cr- niso ocUračufiialii blfke, da to v venim, modrin čaška*na i fuksije, kratkem store! kao sametni naštrapani leptiri i tamne bdaldone i mali žučkasti kraljici. Samo je palma stajala tužna, obješenih grana, kao glava, u-kojoj STARA TVRDKA NA NOVEMr MESTU. jih kolikor mogoče zadovoljiti.- Pozor: Slo/enci! Pozor! Vsim Slovencem naznanjam, da izd^Juj( m — po vzoru stare domo vine — najfineje SMODKE. Dobro znani/ tvrdka z železmino 'se'lome misli i čeznje i ne mogu in pohištvom / A. M. Kapsa, pre- posebn~ Užinllc 80 na61e že mno dA nadu nadju. J« na zap. I2.\ulici stev. 201—203, £estilcev. -:-* se nahaja), sedaj v novih prosto- Naročite, zahtevajte in prepri- Listnica uredništva. rih 543—545 Ishnd Ave., bh- čali se hostel Kdor jjih naroči 500 K., Tacoma, Wash.: Ob priliki zu i8te ceste. odpošljem poštnine prosto, pismo. Pozdrav! Kakor preje, tako hoče tudi v na- z vien >$: >v njem Ivan Zvrha. Prihodnjič nadalje- prej skrbeti, da odjemalci dobe do- Bahovcc Bros., 567 So Centre A>e.. vanje pod istim naslovom. Seve bo- bro blago in postrežbo po zmerni chicago, ill. NIGLOYEKA, KATERI NE lil BIL ŠK (IT A L V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PR1P0VED0VA11 OD UV< Iti O VKLIKEM ZNANJU JN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno kri-jigo ,,Zdravje", s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne • poznal. Ksjlga: ZDRAVJE. 7atnrai T rioja^i Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-LU l JI UJ 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins fA. I., ker Vam 011 edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : - Tajne spolne bolezni moške in ženske. Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, tizma in kronične >» buJfuzni bolezni želodca. notranjih ženskih organov. Ozdravljen: k&šlja, slabine in jetike. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene krvi in izpadanja las. Mark - Lepetich Olga, La. Alojzia Slama, Claikson, Xebr. .Janez Z»^ito sv»j«» bolezen, koliko čaaa traja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem materi e.ii jeziku, ter pisma naslavljajte 11a tslecteČi naslov: Dr. E. 'V. COLLINS MHJW'Ah l>«TlTltTE, I 140 West 34tli Street, NEW YORK, N. Y. Potem smete biti z mr-o * I : T *» prepričani • kratkem popolnega ozdravljenja. W Zavo.l T>r. r. / . Cn' iuy-n i • ' » ' m « ' n rn- dotv.l.'ne do 5. popoldne.