Iz zgodovine kranjskih trgov. I. Početek in razvoj naših trgov. iNadaljevanje.) L. Podlogar prašajmo se zdaj, kako se loči trg od vasi? — Na zunaj ni b»° v srednjem veku posebne razlike med trgom in vasjo. Vas| ^^,_w kakor trgi so imele večje število hiš; a trg se je ločil od v»sl bistveno v tem, da je imel v bližini kako utrdbo. Za to utrdbo ni buj| potrebno obzidje; zidane utrdbe so Lmela le mcsta, Utrdba trga je "\ grad sredi njega ali vsaj v njega neposredni bližini. Šmartno pri L^1'1 I — na primer — je stara župnija. Imela je od nckdaj veliko hiš, P* vendar je vas, ne trg, ker ni bilo tam v bližini utrdbe. Sedanja Litij*; v isti župniji, jc bil pa od nekdaj trg, ker je imela utrdbo, namrcč litii5^1 grad: sedanja Jenkova hiša je bila nckoč graščina. Isto velja o druj^, krajih, n. pr.: o Dobrepoljah, o Škocijanu pri Turjaku i. dr. Obe omenje(l sta stari župniji, na obeh krajih je bilo žc nekdaj veliko hiš in Ifudi, Pa manjkalo je utrdbe. Utrdba je glavni, pogoj in znak starejših naših trg°v' Da bi se torej trgovina osredotočila le na take krajef kakor so ^ trgi, so vladarji prcpovedovali vse trgovanje izvun njih. Pravico tf^0' vanja je imel le trg, tržiti sc je smelo le v trgu. Trg je imel mitnico, ^ dohodki so pa romati v blagajno deželnega kneza ali pa v blagajno tjste& zcmljiškega gospoda, ki mu je podclil pravico čez trg deželni knez. Vsalc trg jc ime! tržnega sodnika. Tega je določal gospodar zemljišča ali P* so si ga smeli voliti tržani sami. Kakor raesta so prejemali tudi trgi ° vladarjev ustanovna pisma, ki so vsebovala ustanovo in tržne pra\'ice' Na oboje so bili tržani zelo ponosni. Tržne pravice in druge svoboŠ^^0 so bile namreč bogat vir dohodkov za tržane, Tržani se pa kmalu ^s° hoteli več smatrati za grajske podložnikc; čutili in vedli so sc ka^r neki vmesni stan med graščaki in kmeti. Prvim so, zanašaje se na sV°lc svoboščine in predpravice, radi nagajali, kjer in kakor so mogli; dr^s, so pa preziraK, kadar in kakor je bilo mogoče. Razlikovati so se ho^e od kmctov po obleki in po govorici. Preprosto Ijudstvo je seveda ta f&z družljivi duh (separatizem) kmalu razumelo in tržanom vračalo milo * drago: vso stvar so si obrnili kmetje na smesno in v zasmehovanju tr^*' nov navadno potegnili z gospodo. Za zgled si vzemimo lc trg Mot^1^' Kaj se pripoveduje o motniških tržanih? Ob izvolitvi sodniks s° hoteli pokazati Motničani vso svojo imenitnost in posebnost, Takrat $ , volili »sindika« ali ^ustilicerja* ¦— tak časten naslov je nosil motP** tržni sodnik. Takoj po izvolitvi ga je spremil ves trški zbor okrog tr» tako daleč naokrog, kolikor je segala njcgova sodna oblast. Sodnik ' Stran 138 nesel visoko pokonci sodno palico (žezlo); pred njim, vsem zborom infl vso procesijo je pa stopal trški pisar, ki se je imenoval »notar«. Ta je aescl pod pazduho vsa pečatena trška pisma: ustanovno pismo in sploh vsa pisma, ki se jih je držal stari pečat. Ti pečati so bili utrjeni v okrogle, lesene škatlice in prilcpljeni ob pergamentni listini na precej dolgem traku, da je visel pečat dober pedanj od nje. Hodili so tržani tiho, da se je ropot pečatnikov ob hitri hoji slišal gor v grad. Ob takiH svečanostih se je pa potrudila tudi grajska gospoda, da je tržanom vrnila. Najela je na kmetih kolikormogoče veliko Štcvilo razposajencev, da so spremljevali izprcvod z mačjo godbo in glasnim krohotom. Večkrat je prejel posebno kak nepriljubljen sodnik blagoslov tudi z ncblagoslov-Ijeno vodo. V trški biši, kjer je bil ponavadi tudi dom izvoljenega sodnika, je ta potem sprejemal slovesno nove ude v motniško zadrugo ali v coh. Omeoja se v Motniku zadruga strojarjev in suknarjev, Pri mizi, koder so se vršile navadno zadružne seje, je moral novi ud priseci in koncem prisege piti iz lupine morskega polža (ali školjke). Ta posoda je biia Iepo s srebrom okovana in pritrjena s srebrno verižico k cehovski ali za-družni mizi. ^Po končani ceremoniji je sodnik zaklenil cehovsko pobra-timsko posodo v predal cehovske mize. Ves blažen je novi zadružni član potera povabil trški zbor na kakšno okrepilo. Pevski zbor, sestavljen iz porednih »kmetavzarjcv«, je pa njemu in vsej veseli družbi tržanov zapel podoknico. Besedilo je navadno častilo Motničane iti njib nedolžnega polža: JunaSkega si var'ha kam odgnali? Tako se pripoveduje o Motniku in M.otniČanih; drugod je bilo pa spct drugače. A povsod se kaže, da so doživeli tržani v dobi svojega trškega prerojenja tudi marsikatero grenko. In ta spomin nanjo je prišel Že na pozne rodove.1 Novoizvoljeni sodnik je moral tudt k višji gospodi, da priseže. seboj je moral prinesti zapisnik o izvolitvi in ustanovno pismo trga. Če je uničila to pismo kakšna nezgoda, n. pr. požar ali kaj drugega, se je moral potruditi, da je dobil potrdilo trške pravice v pisarni deželnib stanov aH v gradu. Če so pa tržani neznatnih trgov preje z grajsko go-spddo le preveč — kakor se je rcklo — »v caker hodili«, jim pa grajska gospoda ni dala potrdila, pa se je potrudila, da tudi deželni stanovi, kjcr je imcla taka gospoda vccino, takega potrdila pod to ali ono prelvezo niso izdali. Tak6 so prišli tržani ob tržnc pravice, 2e ccsar Friderik III. — da navedemo zgled — je prepovedal leta 1449. scjme ob nedcljah in prazoikih, Zgodilo se je to zaradi Ljubljane, 1 Primcri: Vodnikov album 1858. in: Blalter aus Krain 1857: Der Markt Mdtnflc und seine Umgebimg. ki je bila tedaj močno prizadeta vsled požarov, pa so se trgovci mesta ogibali, zlasti oni iz bližnje okolice, iz Šmarja in z Iga. Tržani so tedaj pozabili prositi za preložitev sejniov in tržnih dni na druge dneve in tako so prišli ob sejme in tržnc pravice. Za časa Marije Terezije in Jo-žefa II. je pa zahtevala vlada, da se morajo trgi izkazati z ustanovnun^^ pjsmi. Zgodilo se je to vsled tega, ker so začeli nekateri večji kraji ka^B aa svojo pest trgovati. To je pa škodovalo sosednjim trgom. Ti so s^M pri vladi pritožlli. Trgi, katerim so se taka pisma poizgubila, so morali poiskati potrdila Iržnih pravic pri sosednjih trgih, v gradovih in v mestih. Marsikateri trški sodnik pa vladnega dopisa niti prebral ni, drugi je pa smatral vsc skupaj za sitnost vlade, misleč, da bo vseeno šlo. Pa vlada ni bila toli sitna, kolikor oprezna in prcvidna. Tako se je marsikje pri-merilo, da so dobili tržni kraji tik prcd sejmi nič posebno veselo spo-ročilo, da so jim scjmi preklicani za vedno. ; ^H Cvetoče tržne kraje je pri nas posebno dušila tudi turška sila, Ti^| govska pota proti jugovzhodu in vzhodu je skoraj popolnoma zaprla; drugod so pa trle trgovino visoke cestninc in carine. Na te omenjene načine so izgubili tržne pravice mnogi nekdaj cve-toči trgi: Pobrežjc (Freithurn pri Adlešičih), Stari trg pri Ložu in Po-ljanah, Svibno, Vinica i. dr. Pri tch je opažati, da je bil posebni in po^| glavitni vzrok propada ta, da se je obrambna črta proti Turkom po slavH nih zmagah premaknila dalje na jug. Prej so bili ti kraji nele zavetišče okoličanov, ampak tudi zbirališčc brambovcev. Ko je pa ncvarnost mi-njla, je minilo z njo tudi vse drugo. Še ene in morda poleg utrdbe poglavitne tvorilvene in oživljajoče sile naših trgov ne smemo prezreti. To so ceste, po katerih se je gibal promet. Trgovina, vir blagostanja naših trgov, si je sčasoma marsikje izbrala nova pota in pustila na stran nekdaj cvetoče trge. Preložile so se, ozi-roma napravile v drugi smeri, naše glavne, državne ceste. Trgi so bili tako ponekod puščeni daleč proč od prometnih zvez. To je bil zanje vclik udarcc. Kmalu se je pokazalo, kolikega pomena so za trgovino ceste in prometne zveze. Nekdaj cvctoči trgi so po taki izpremembi mogli pokazati le popuščcne domove in siromašne tržane. Cc velja to o prometnih zvezah sploh, velja še poscbno o naših železnicab, ki so stekle ponekod zelo daleč od državne ceste in se na daleč ognile trgov. Trgovina jc prinašala trgera oziroraa tržanom, katerih niso zadele ravno omcnjene neprilike, obilo dobička. Blagostanje se je naglo dvig-nilo. Opaža se posebno koncem srednjega veka, da so imeli trgi največ dobička od prodaje sveta za zidanje hiš. Trg sam, to je oni prostor, kjer so se shajali Ijudje v svrho trgovanja, je bil kmalu ograjen z lepimi, viso-kimi in prostornimi bišami, prodajalnami. Trška uprava je pazila na to, da so se stavile hiše v določenem redu in da so sc zidale v vrsti, Trg je postal tako polagoma najlepši del tržnega kraja. Tu so imeli svoje hiš^^ premožni tržani, trgovci in prodajalci. Okoli tega središča so pa stale prcprostc hiše rokodelcev, obrtnikov in .poljedeicev. Trgovske hiše so imele v pritličju arkade ali oboke, kjer je bil^ trgovec s svojim blagom varen pred vremenskimi nezgodami. Hiše pflyfl ki niso imele arkad, so imele široke, prostorne veže, kamor se jel umaknil trgovec s svojim blagom ob deževju. Vsak trg je imel pravico, pobirali določcne pristojbine. Med terai so bile poglavitne tržina in tnerice. Tržina (Standgeld, odtod spakedranka »štangel«} se je po-birala ob sejraih in tržnih dnevih od voz, živine, tovorov, jerbasov, košev ttd. Mera se je pa jemala od vsega prodanega blaga: od žita, soli, vinaJ pJatna, sukna ... fl Preskrbljeno je tudi bilo, da se v trgu ni raoglo slepariti ne na meri, ne na uteži. Vse na prodaj postavljeno blago se je zmerilo in tchtalo s irško raero in tehtnico, in pri tej priliki je trška uprava odtegnila, kar ]i je Šlo po postavi in stari navadi. Merili in tchtali so navadno trški straž-niki, policaji, ki so bili plačani z enim delom trške mere, ostali del je pad prejela trška blagajna. V Ob tržnih dnevih so razobešali nad tržko hišo ali lam, kjcr se je blago merilo in tehtalo, zastavo; ob sejmih pa Še desno roko, držečo mec, znamcnje sodne pravice in tržnega varstva. Preskrbljeno je bilo ob takih dneh še posebno za red in mir. Kdor je poizkusil slepariti pri blagu, glcde mcre ali uteži ali kakorkoli, je bil kaznovan. Nekaleritn predrznim sleparjem se je odvzelo blago in se jim je naložila povrh še denarna kazen ali zapor. 1 Tudi za varnost cest, ki so držale v trg, je bilo svojčas zelo preJ skrbljeno. Hudodelce, kakor roparje in razbojnike, so sodili v trgu; venJ dar deželni knezi trškim sodnikom niso dovoljevali, da bi bili tudi izvršilfl krvave ali smrtne obsodbc, Ta pravica je bila le v rokah grajskega soM dišča, ki pa je smelo izvrsiti smrtno obsodbo le vpričo deželnega sodnikafl V svarilni zgled za vso okolico, ki je bila znabiti osuraljena soudeležba kakega zločina, ropa ali napada, je prittraio vojaštvo siloma vse odrastla na kraj, koder sc je imela izvršiti justilikacija ali usmrčenje hudodclca.-* Tak pogon na moriščc imajo v spominu še Viničani, Poljanci in Kostclci ob Kolpi. Pripovedujc sc, da je ondi krvnik (frajman, rabelj) z vojaštvom prisilil vse odrastle moške, da so prišli na morišče. Tak pogon je prc-bivalstvo navadno povsod razburil in globoko užalll. Krvnik je raoral oditi z vojaškim spremstvom, sicer bi bil izginil brez sledu kol žrtev svojega poklica in osvetc po krivem ali nekrivem osumljcnega ljudstva. Odpeljal se je navadno takoj, ko je opravil svoje delo in se Ijudstvo še ni razhajalo. Nekdanji trg Vinica je imel svoje morišče zunaj pred trgom, na holmcu nasproti božjepotni cerkvi Matere boŽje na 2ežlju. Imenuje se še danes Vcšenik. Tudi drugod znana imena kakor »Gavge«, >'Kro-karji« i. dr. nas spominjajo na take žalostne kraje. Med Črnim in Belim potokom blizu Belopeškega trga na Gorenjskem stoje še dandanes po- M Uto 49 Stran 141 drtije vislic »der vveissenfelser Galgen«. Pripoveduje se, da so nekdaj prosili Trbižani Belopečane, da bi smeli nekega svojih zločincev obesiti na njih vislicah, pa jim niso dovolili, ampak so pismeno odgovorili: »Das sind unsere Rechte. Wir haben den Galgen fiir uns und unsere Kindcr gebaut, nicht aber fur fremde Halunken.« (To so naše pravice. Mi stno dali napraviti vislice zase in za svoje otroke, ne pa za tuje potepuhe.J Isto se pa pripoveduje tudi o mestih, n. pr. o Višnji gori. (Koutc I.)