Posamezna Številka stane 7 Rpf. STAJERSKI GOSPODAR IZIDE VSAKO SOBOTO Ureflnižho in upravniitvo: Martam a.d.Drau, Badgasse 6 - Maročnina: leino RM 2.50, polletno Ml 1.40, četrtletno 75 Rpf I. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 21 Juni 184! »r. 8 Pogodba o prijateljstvu med Nemčijo in Turčijo Pogodbo, ki je sklenjena za dobo tO let, sta v Ankari v sredo podpisala nemški veleposlanik v. P a p e n in turški zunanji minister Saradžoglu - Novo zbližanje med obema državama na področju gospodarstva in kulture nastale v vojni v korist obeh drŽav, zaželjeno podlago.« Vladi Nemčije in Turčije bosta v smislu tega sklepa v kratkem pričeli pogajanja, ki naj ustvarijo pogodbeno podlago za izvršitev omenjenega dogovora. Nadovezujoč na podpis pogodbe o prijateljstvu med Nemčijo in Turčijo je bila izdana sledeča skupna izjava o tisku in radiu obeh držav: Sklicujoč se na srečno sklenitev po. godbe izražata oba pooblaščenca željo, da bi tisk In radio obeh držav v objavah in prenosih vedno računala z duhom prijateljstva in medsebojnega zaupanja, kl karakterizira nemško-tur. ške odtiošaje.« Iz Berlina poročajo: V sredo, dne 18. t. m. ob 21 uri sta v Ankari podpisala nemški veleposlanik v. P a p e n po nalogu vlade Reicha in turški zunanji minister S a r a d ž o-g 1 u v imenu turške vlade pogodbo o prijateljstvu med Nemčijo in Turčijo. Pogodba se glasi: »Nemčija in Turška republika sta v želji, da bi se odnošaji med obema državama postavili na podlago medse, bojnega zaupanja in odkritosrčnega prijateljstva, s pridržkom sedanjih ob. veznosti sklenili pogodbo. V to svrho je pooblastil nemški Reichskanzler gospoda veleposlanika Franz v. P a. p e n.a, prezident Turške republike pa gospoda zunanjega ministra šukrj S a. rad ž ogla, ki sta na podlagi podeljenih pooblastil sklenila sledeče točke: čl. 1. Nemčija in Turčija se obvezujeta spoštovati medsebojno integriteto in nedotakljivost svojih državnih področij in se vzdrževati ukrepov, ki bi bili po. sredno ali neposredno naperjeni proti drugemu podpisniku pogodbe. Čl. 2. Nemčija in Turčija se obvezujeta, da bosta v bodoče v vseh vprašanjih, ki zadevajo njih skupne interese, navezali prijateljske stike, ki naj omogočijo sporazum pri obravnavi teh vprašanj. čl. 3. ratificira in v kratkem Pričujoča pogodba se bodo ratifikacijske listine izmenjane v Berlinu. Pogodba stopi na dan podpisa v ve. ljavo, In sicer za dobo 10 let. Pogodbeni stranki se boste v danem Času sporazumeli glede podaljšanja pogod. be. Zapisano v dvojnem izvirniku v nemškem in turškem jeziku dne 18. junija 1941.« Istočasno s podpisom pogodbe o prijateljstvu med' Nemčijo in Turčijo* sta izmenjali vladi Nemčije in Turčije naslednjo noto o gospodarskih odno-šajih med obema državama: »Sklicujoč se na srečno sklenitev nemško turške pogodbe z današnjim dnem se čutim počaščenega, sporočiti Vaši ekscelenci, da je moja vlada v kar največji meri pripravljena pospe. sevati odnošaje med Nemčijo in Tur. čijo, ozirajoč se na možnosti, kl jih nudi gospodarska struktura obeh držav. Pri tem naj tvorijo izkušnje, ki so Hrvatska je pristopila Trojnemu paktu Svečan podpis pogodbe gradi Novo Evropo Nedeljo, dne 15. t. m. so bile staro-slavne Benetke priča zgodovinskega dejanja. Nemški zunanji minister Joa. chim v. R i b b e n t r o p, italijanski zunanji minister grof C i a n o, japonski veleposlanik H o r i k i r i in poglavnik Hrvatske dr. Ante P a v e 1 i č so podpisali omenjenega dne v senatorski dvorani palače beneških dožev protokol o pristopu Hrvatske k Trojni zvezi, ki je bila sklenjena 27. septembra 1940 med Nemčijo, Italijo in Japonsko. To je tista pogodba, ki jo je Cvet. kovic podpisal dne 25. marca t. 1. in ki jo je Simovičeva tolpa dva dni pozneje raztrgala. Protokol o pristopu Hrvatske ima sledeče besedilo: Čl. 1. Hrvatska pristopa k paktu, ki so ga dne 27. septembra 1940 v Berlinu podpisale Nemčija, Italija in Japonska. v Benetkah - Os Berlin-Rim-Tokio Čl. 2. V kolikor bi skupne tehnične komisije, predvidene v čl. 4 Trojnega pak. ta. obravnavale vprašanja, ki zadevajo interese Hrvatske, bodo k razpravam komisij pritegnjeni tudi zastopinki Hr. valske ČJ. 3. . Besedilo Trojnega pakta je priloženo pričujočemu protokolu, ki je sestav, ljen v nemškem, italijanskem, japonskem in hrvatskem jeziku. Vsako bese. dilo velja kot -izvirnik. Pogodba stopi z dnevom podpisa v veljavo. Po svečanem podpisu pogodbe je imel italijanski zunanji minister grof C i a n o govor, v katerem je pozdravil poglavnika in Hrvatsko v imejiu Italije, Nemčije, japonske, Madžarske, Romunije, Slovaške in Bolgarije naj-prisrčneje. V svojem govorit je povda. (Atlantic) Nemško letalstvo je zadnje dni uspešno bombardiralo angleška skladišča za gorivo in pristaniške naprave mesta Haifa (Palestina). Slika prikazuje pristanišče v Haifi. J ji grof Ciano zaupanje napram mladi ifyatski državi, ki je nastala po dolgi in strastni borbi hrvatskega naroda. Osovinske sile so pozdravile neodvisnost Hrvatske kot akt pravičnosti, s jtaterim je bila popravljena ena izmed krivic verzajskega sistema, železni \fOlji Fiihrerja In Duceja je pripisati, da bila življenjskim pravicam narodov Odprta vrata k novemu red'u, pospeše. Janju blagostanja, stabilnosti in var. bsti narodov. V tem leži pomen Trojne zveze in razširjanje njene moči, ki Je izraža v tem, da se okrog Nemčije, žponske in Italije zbirajo vedno novi fiarodi, ki bodo v slavi skupne politike videli zavarovanje svoje usode. Poglavnik Q'r. An te P a v e 1 i č se je zahvalil predgovorniku v imenu hrvat. $|ce vlade z izjavo, v kateri je ugotovil, da se je Hrvatska s podpisom pak. ta priključila tistim načelom, ki navda, jajo voditelja Nemčije, Italije in Japonske pri zbiranju sil za ustvaritev novega reda v Evropi in v Aziji. Hrvatska je ponosna, da sme sodelovati v fej zvezi velesil, in to tembolj, ker se je neodvisna Hrvatska že s svojim postankom odločno postavila na stran tistih držav, ki zametujejo stare deino-kratično-pariamentarne Sisteme in ki še posvečajo z obsežnim smislom za pravičnost svojim visokim političnim nalogam. Na koncu svojega govora je poglavnik izrazil zahvalo duceju fašistične Italije, Ftihrerju Velike Nemčije in mi.' nistrskemu predsedniku Japonske za to, da je mogel kot predstavnik Hrvatske izraziti voljo svojega naroda do življenja in sodelovanja z osjo in prijateljskimi ter zavezniškimi državami-. Osovina je izkazala s sprejemom Hrvatske v veliko trozvezo hrvatskemu narodu svoje priznanje in hvaležnost za držanje, ki ga je hrvatski narod zavzel v vojni med Jugoslavijo in Nemčijo. Za ustaško gibanje ne more bili lepšega zadovoljstva kakor ga je nudil svečan podpis pogodbe v Benetkah. Sestav trojnega pakta obsega sedaj razen Grške tudi formalno ves Balkan, ki je sedaj vključen v politično, gospodarsko in vojaško-obrambno politiko Trojne zveze. Za Anglijo, ki žrtvuje male narode molohu vojne, da bi na Dne 17. junija 1940 je uvidel sivolasi maršal Francije, Petain, da bi Francija storila samomor, če bi se napol uničene francoske armade še nadalje upirale zmagovitim nemškim armadam, ki so po prodoru Weygan-dove črte nevzdržno prodirale proti jugu. Štiri dni pozneje je stal, kakor 11 .novembra 1918, v gozdu pri Com-piegne-u jedilni vagon, v katerem se (Presse-Hoffmann) Prvi zunanji minister kraljevine Hrvatske. Poglavnik dr, Ante Pavelič je imenoval dosedanjega državnega tajnika dr. Mladen Lorkovič-a za zunanjega ministra neodvisne hrvatske države. cenen način obranila sebe pred polomom, pa je pristop Hrvatske novo opo zorilo, da v tem prostoru ni imela iskati ničesar poprej, še manj pa sedaj, ko je orožje Nemčije in Italije ustvarilo na Balkanu že davno zaže. ljen jasni položaj. je zaključila drama francoskega poraza: Fiihrer, Reichsmarschall in nemški generali so sprejeli v tem vagonu francosko vojaško delegacijo, ki je na istem mestu kot Nemci l. 1918. podpisala pogodbo o premirju ... Danes so ti dogodki, ki so sledili največjim bitkam svetovne zgodovine, dozdevno že daleč za nami in jih moramo osvežiti za vse tiste, ki so jih v hitrem teku dogajanja že pozabili. Ne smemo namreč pozabiti, da je izvoje-vala nemška vojska na zapadu pod vodstvom Fiihrerja in njegovih generalov s porazom Francije silno važno odločitev. S porazom Francije je bila izločena glavna celinska velesila v zavezništvu Anglije. Vsi se še spominjamo lanskih dogodkov, nad katerimi je strmel ves svet, ker ni pričakoval tako strahovitega zloma vsega francoskega obrambnega sestava. Ma-ginotova črta je bila ne le za Francijo, nego za ves ostali, Nemčiji in Italiji neprijazni svet nekaka nepremagljiva trdnjava. Nemški vojak pa je s svojo nenadkriljivo tehniko in s svojim genialnim vodstvom dokazal, da je ni ovire, ki je ne bi mogel premagati. Ob reki Maas, na Grebbe-črti, v Flandriji, v Artoisu, pri Sedanu itd. se je ovenčala nemška vojska z nesmrtno slavo. Ta vojska je ustvarila naravnost čudež vojne tehnike. Toda tehnika, s katero je razpolagal do go- Obletnica francoskega poraza Dokazana neodkritosl belgrajske zunanje politike Iz Bele knjige Zunanjega urada v Berlinu - 144 dokumentov tvori nepobitne dokaze o dvojni igri nekdanje Jugoslavije in o angleškem razširjanju bojišč na Balkanu V Berlinu so dne 17. t. m. obja. vili uradno sledeče: Ko sta bila kmalu po podpisu o pristopu Jugoslavije k .Trojnemu paktu po svojem povratku iz Dunaja v Belgrad' strmoglavljena in aretirana jugoslovanska državnika s strani oficirske zarote generala Simo_ viča, se je vsakdo vprašal: »Kako seje moglo zgoditi to nezaslišano izzivanje?« Nemška politika je od izbruha vojne zasledovala na Balkanu samo en cilj: zavarovanje miru. Istočasno je strmela za-tem, da omemogoči z vsemi sred-sitvi načrte svojih sovražnikov, ki so hoteli na Balkanu ustvariti novo fronto proti Nemčiji. Tej politiki Nemčije je tove mere tudi sovražnik, bi bila ostala ničevna, da vojakov ni prešinil duh velikega Fiihrer-ja, ki se je že med svetovno vojno na istih bojiščih kot navaden vojak z največjim pogumom boril za svojo Nemčijo. Führer je navdahnil vodstvo in vojake v toliki meri, da je bil poraz Francije že po prvih zmagovitih prodorih neizogiben. Sramotni beg Angležev pri Dün-kirchenu je Francozom odprl prvič v veliki nesreči oči, da so zagledali v Angliji svojega resničnega sovražnika. Führer se ni maščeval nad francoskim narodom, kajti njegovi pogoji premirja so bili vseskozi častni. Nemška vojska je z izjemo atlantiške obale pustila nezaseden velik del južne Francije in je ustvarila več pogojev za nemško-francosko sodelovanje. Führer in maršal Petain sta se kot poglavarja obeh držav pozneje sestala v svrho izmenjave misli. Spočetka se uspehi teh razgovorov, pri katerih sta igrala Laval in sedanji podpredsednik vlade admiral Darlan precejšnjo vlogo, niso takoj dovolj vidno pokazali. Minuli so meseci, predno se je Francija, ki jo je poraz zlomil ne le gmotno, nego tudi moralno, dvignila zopet toliko, da je zamogla nadaljevati za-počete razgovore z Nemčijo. Francoski narod je v tem času menda že spregledal prave vzroke svojega poraza, saj jih je lahko našteti. To so bili poleg Anglije židovstvo, pro-kozidarstvo in kapitalistično-pluto-Kratski krogi, ki jim je bilo za svoj narod toliko kakor Churchillu za An-jfleže. Poraz je bil posledica notranje gnilobe. Tako je propadlo v Evropi I se, kar je bilo gnilega in preživelega. S temi mislimi se spominjamo obletnice premirja na zapadu in se obenem klanjamo spominu na vse tiste, ki so padli na polju slave za veličino naše večne očetnjave. odgovarjalo posredovanje Nemčije in Italije v téritonjalnih vprašanjih med' Romunijo in Madžarsko ter med Bolgarijo in Romunijo. Prav tako je slu. žila tej politiki vključitev teh treh dr. žav v Trozvezo Berlin - Rim - Tokio, k¡ sloni na načelu, da se proti angleški politiki razširjanja vojne postavi trdno sklenjeno skupino sil. Ko se je v marcu t. 1. tudi bivša ju. goslovanska vlada odločila za pristop k Trozvezi, se je pojavilo sledeče vpra. šanje: Kako je mogla zločinska oficir, ska klika uničiti čez noč ta korak, ki je Jugoslavijo dokončno obvaroval pred vojnim vrtincem?! Kako je bil izzvan razvoj, čegar usodne posledice za Jugoslavijo so bile za vsakogar jasne? Pravkar objavljena Bela knjiga št. 7 nemškega Zunanjega urada nam osvetljuje ozadje belgrajskega držav. «ega udara, obenem pa tudi poizkus, ki so ga tako v Belgradu kakor tudi v Atenah napravili v smeri velikega an. gleškega načrta o razširjenju vojne na Balkanu. Zunanji urad je s to knjigo izročil javnosti nič manj kot 144 diplomatskih in vojaških dokumentov. Velik del teh objavljenih dokumentov je padlo med vojnimi operacijami v Franciji v nemške roke. Zbirka nam prikazuje trajna prizadevanja nemške vlade v pogledu ohranitve miru na Balkanu. Na drugi strani pa prikazuje nepošteno dvojno igro belgrajske politike. Ti dokumenti tvorijo dokazila za vse točke tistih ugotovitev, ki so se nahajale v spomenicah nemške vlade z dne 6. aprila, ko so korokale nemške čete proti Jugoslaviji in Grčiji. S prevzemom oblasti po narodnem socializmu so pričeli dokumentančno dokazani nemški napori glede zboljšanja do tedaj napetega razmerja z BeU gradom. Značilne so bile zlasti nemške koncesije predvsem v gospodarskih' vprašanjih. Nemška vlada je preko tega dokazala svoje prijateljsko držanje o priliki sprejema jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadino-viča pri Fiihrerju v januarju i. 1938. Komaj pa je bil takratni vodilni slo. vanski državnik odlikovan, ga je zadela ista usoda kakor pozneje Cvetko-viča in Cincar.Markoviča po povratku iz Dunaja. Dr. Stojadinovič se je moral umakniti. Kmalu po izbruhu vojne so merodaj-ni belgrajski krogi pričeli z zadržanjem, ki je bilo naklonjeno zaveznikom. Dokumenti Bele knjige dokazujejo, da so Angleži pri svojem načrtu glede Soluna v daljnosežni meri računali z udeležbo Jugoslavije. Akoprav je to bilo osovinskim silam znano, so nudile Jugoslaviji možnost pristopa k Trojni zvezi pod pogoji, ki so jamčili za srečno bodočnost države, ne da bi bilo treba Jugoslaviji prevzemati kakršnekoli vojaške obveznosti. Tako objavlja Bela knjiga doslej neobjavljeno noto nemške vlade z dne 25. marca 1941. To nota odvezuje Ju,, (Scherl) Tako so Srbi razstrelili donavski most pri Belgradu. Sedaj odstranjujejo nioije takozvane Technische Nothilie razvaline mostu. Sirija je za Anglijo trd oreh! Lepi uspehi francoskih čet v bojih proti bivšemu zavezniku - Amerikanci pričakujejo nestrpno angleških uspehov (Scherl-Waionbori) Fuhrer je pred par dnevi sprejel romunskega državnega voditelja generala Anto-nesca v Miinchenu. Na sliki vidimo v ospredju Fuhrerja in romunskega gosta. goslavijo izrecno od določitve o vojaški pomoči, vsebovani v Trojnem paktu. Naslednji dokument je brzojavka nemškega poslanika v Belgradu z dne 26. marca. Iz te brzojavke je razvidno, da so se neposredno po sprejemu nemške note pričeli razgovori zarotnikov o vstopu Jugoslavije v vojno na strani Anglije. Nič manj zanimiv ni tisti del Bele knjige, ki je posvečen predzgodovini vojne z Grčijo. V ospredju je razgovor, ki ga je imel v Fuschlu zunanji mini. ster v. Ribbentrop meseca avgusta K 1940 z grškim poslanikom. V teku omenjenega razgovora je zunanji minister v. Ribbentrop najprijazneje svetoval grškemu poslaniku, naj se zavza. me za spremembo osovini neprijazne grške politike. Bela knjiga vsebuje dokumente nemškega vrhovnega poveljstva o prihodu angleških čet v Grčijo. Iz teh dokumentov je tudi razvidno, kako zločin, sko je grška vlada preslišala nemško svarilo. Uradna Bela knjiga nemške vlade zasluži pozornost vseh, ki si hočejo napraviti sliko o dogodkih letošnje pomladi in o vzročnosti teh dogodkov. Knjiga je prispevek k zgodovini an. gleškega razširjanja vojne na Balkanu, obenem pa tudi dokaz za napore nemške vlade glede ohranitve miru v tem delu Evrope, saj je Nemčija s to svojo politiko hotela prihraniti Jugoslaviji in Grčiji usodo drugih držav, ki jih je žrtvovala Velika Britanija. Po francoskih uradnih poročilih iz Bejruta je francosko letalstvo pričet-kom tega tedna napadlo britansko bro-dovje. Pri tej priliki sta bili zadeti dve bojni ladji. Na jugu Sirije so Francozi nadaljevali svojo ofenzivo in so s pomočjo letalstva zavzeli zapovedane položaje. Francosko letalstvo prodira globoko v zaledje sovražnika. Južno od Damaska in v okolici Derse so francoska letala uspešno bombardirala angleške transportne kolone in tanke. V področju med Džebel Drusom in med Hermonom so francoski motorizirani oddelki in tanki skupno z infanterijo vdrli v angleške postojanke. Več vasi, ki so jih Angleži poprej zasedli, so Francozi sovražniku iztrgali iz rok. Francosko prodiranje je zaustavilo Angleže pri Saidi ob morski obali. Fran. coski letalci so nadalje težko poškodovali enega izmed angleških rušilcev. Na drugem rušilcu so francoske bombe povzročile požar. Francozi so tudi sestrelili več angleških letal. * Po poročilih nemškega tiska iz Se. verne Amerike narašča v ameriških političnih krogih nestrpnost glede zaključka angleške akcije v Siriji. Angleži so poprej govorili širokoustno o nekakem »vojaškem sprehodu«. Tudi upanje, da se bodo v Siriji nahajajoče francoske čete postavile na angleško stran in da bo domače prebivalstvo Angleže sprejelo z odprtimi rokami, se ni uresničilo. Deset dni že gleda svet mučno igro v Siriji, kjer se Angleži borijo z bivšimi zavezniki. Angleški general Wilson ima v Siriji opravka samo s Francozi. Potemtakem je jasno, da na sirskih tleh ni nikakih nemških čet. Laž ima kratke noge in to velja tudi za angleško propagando. Velike svečanosti v Zagrebu Zagreb je doživel pretekli petek velike vojaške svečanosti. Kot zaključek proslave dr. Ante Starčeviča in godu poglavnika dr. Ante P a v e 1 i č a se je vršila velika vojaška parada, zvezana z zaprisego prvih absolventov zagrebške vojaške akademije, že na predvečer so bile v Zagrebu velike manifestacije za poglavnika, Fiihrerja in Duceja. Petek predpoldan je bilo na ulicah in cestah hrvatske prestolnice na deset-tisoče ljudi v špalirjih. Ljudstvo je na. vdušeno klicalo poglavnika ter po. zdravljalo nemške in italijanske častne goste pri tej proslavi. Poglavnik sam je imel na mestu proslave kratek govor, v katerem je poveličal zasluge maršala Kvaternika za organizacijo mlade hrvatske vojske. Nato je izročil maršalu Hrvatske novo maršalsko palico. Maršal Kvaternik se je zahvalil za to veliko počastitev in je prisegel v imenu hrvatske vojske poglavniku zvestobo. Po Njegovem govoru so bili zapriseženi prvi absolventi zagrebške vojne akademije. Poglavnik je nagovo. ril mlade oficirje in jim obrazložil naloge, k¡ jih prevzemajo kot branilci hrvatskega prava in vzgojitelji hrvatske mladine, »čast in zvestoba — tako je dejal poglavnik — sta glavno načelo hrvatske vojske.« Sledil je defilé pred poglavnikom, maršalom in častivmi gosli. Med zvoki marša princa Evgena so nosili hrvatski frontni bojevniki iz svetovne vojne stare hrvatske zastave, ki so jih nosili hrvatski regimenti v junaških bor&ah proti Turkom in pozneje proti Napo. lecnu. Za njimi so korakali hrvatsk pešci, konjenica, artilerija in letalski odredi. Za Hrvari je marširala častna četa nemške vojske, ki jo je ljudstvo prav tako navdušeno pozdravljalo. „Peta kolona «i Anglije Kakor poročajo nemški listi iz žene. ve, je objavil londonski dnevnik »Tini e s« daljše poročilo o zadnji seji angleškega državnega sveta, kateremu je podrejena organizacija Secret Service skupno z angleško inozemsko propagando. (Secret Service je posebna angleška vohunska organizacija, ki ima nalogo, v inozemstvu pobijati vse, kar ni v interesu Anglije. Tudi umor in atentati spadajo v delokrog te organizacije; pripomba uredništva). Po poročilu lista »Times« je podpredsednik lord Riverdales med drugim izpovedal, da je grški general Metaxas pred svojo smrtjo poslal omenjenemu državnemu svetu v London posebno poslanico. V tej poslanici je priznal, »da je državni svet v veliki meri prispeval k razvoju Angliji prijaznega ¿uha na Grškem«. Nato je lord Riverdales označil Egipt, Turčijo in Španijo kot pomembni teren za naloge državnega sveta, nakar je še dejal: »Zelo velikega pomena pa je za našo delavnost ozemlje Južne Amerike. Tam napreduje delo angleškega državnega sveta zelo hitro.« Ta pogled za zastor britanske propagande kaže z vso jasnostjo, da si j« ta angleška propaganda izbrala celo vrsto držav in ozemelj, na katerih igra. jo njeni agenti žalostno vlogo petoko. loncev. Na drugi strani pa so skušali angleški propagatorji podtakniti »peto kolono« Nemčiji, da bi na ta način prikrili svoje lastno početje. Zakaj je lugosl Kmalu bodo minuli trije meseci, od. kar je razpadla nekdanja Jugoslavija v svoje zemljepisne prvine. Zločinska tolpa generala Simoviča in njegovih pajdašev je pospešila splošni zlom, ki ga itak ni bilo mogoče preprečiti. V eni aH drugi obliki bi bila Jugoslavija morala oddati pokrajine, ki so ji bile na mizi v Versailles-u kratkomalo po. klonjene. Zopet se je izkazalo, da je trajna posest le tista, ki je izvojevana, kajti zgodovina nima smisla za poklo. ne. Srbi so se toliko sklicevali na svoj solunski prodor, toda resničnost je po. vsem drugačna. Srbi so takrat kot pristaši antante dobiti politično zmago, ker je bila njih delna vojaška zmaga na Balkanu popolnoma podrejenega pomena. Dobrih 22 let srbske uprave je pote. klo v dokaz popolne nesposobnosti Srbijancev. Bili so nezmožni, a tega niso hoteli priznati. Civilna administracija je bila slaba, še slabša pa vojaška uprava. V srbski upravi ni smel nikdo imeti svojih misli glede izboljšanja tega ali onega. Zastareli predpisi in za. koni so se vlekli iz bivše srbske v ju. goslovansko dobo, med prečani pa je le malokdo imel poguma, jasno in nedvoumno izpovedati, da bo država brez korenitih reform v upravi ob prvi težji preizkušnji ¿oživela svoj polom. Srbi so vladali z nasajenimi bajoneti. Kdor se je zadovoljil med politiki z drobtinami za osebno korist, je lahko sedel v vladi, vsa odločilna mesta v vladi, pri državnih monopolih itd', pa so bila pridržana vedno le Srbom. Ena izmed trdnjav srbstva in srbujočega židovstva je bila Narodna banka, ki je uravnavala svojo politiko po interesih delničarjev, ne pa po interesih narod, nega gospodarstva. Korupcija je glo. dala na temeljih države in je ubila naposled pri večini prebivalstva sleherni čut in smisel za to državo. Državne blagajne so hlastno požirale davkoplačevalki denar, toda javna dela in investicije niso bile v nikakem, sorazmerju z ogromnimi milijardami, ki jih je Jugoslavija izprešala iz »tro_ edinega« naroča. Skozi celih 22 let nismo videli niti enega stvarnega obračuna izdatkov za vojsko in mornarico. Eno tretjino proračuna je zahteval zase vsakokratni vojni minister, ki pa ni smatral niti za potrebno, da bi pred skupščino vsaj v velikih obrisih obrazložil nujnost izdatkov za to ali ono. Skupščine so mu ploskale brez interpelacij in zopet so tekle mastne provizije za v inozemstvu naročene topove, tanke in letala. Da je prebivalstvo bivše Jugoslavije dve desetletji zastonj plačevalo ogromne vojne budiete, je pokazala zadnja vojna, ki je z razpadom Jugoslavije prinesla tudi konec srbske ošabnosti, zlasti pa konec ne. osnovane legende o »nepremagljivosti« srbske vojske. Nikdo si pač ni mislil, da se bodo celo grški evzoni bolje borili kakor pripadniki jugoslovanske a vi j a razpadla? vojske. Srbija je bila v prvih letih nenasitna. Ni bilo dovolj, da je izropala velik del prečanskega premoženja na ta način, da je vzela za en dinar štiri krone. V njeno nenasitno malh» so se pozneje stekale ogromne nemške reparacije v zlatu in v blagu, toda vse to je bilo še premalo. Nesposobno gospodarstvo je bilo prav gotovo najbolj kriv razpada Jugoslavije, ki so jo Hrvati in druge ljudske skupine po vsej pravici smatrali za svojo mačeho. — Krona vsemu pa je bilo veliko naza. upanje, ki so ga Srbi gojili napram vsem nesrbskim ljudem v bivši državi. Tako so opravljali na nesrbskih delih jugoslovanske državne meje službo edinole srbski in arnavtski graničarji, ki so bili znani kot surovine, saj so postreljali veliko število popolnoma nedolžnih ljudi bodisi iz prevelike vneme ali pa celo iz golega užitka nad ubijanjem. Onemoglost, s katero so se ponašali Srbi v nesrbskih pokrajinah bivše Ju. goslavije in zlasti tudi na Spodnjem Štajerskem, je bila tako velika, da so v trenutku izbruha vojne izgubili živce. Tista takozvana »hladnokrvnost«, o kateri so znali napisati naši srbofili toliko hvalospevov, je pri Srbih skop. nela v par urah. Vojaški polom je bil le še posledica državno političnega in narodno.političnega poloma. Srbi so morali nazaj v svoje meje, ker niso dokazali primernih sposobnosti za upravljanja naprednih kulturnih pokrajin. Nasilnost v notranji politiki in spletkarjenje proti velikim sosedom se je moralo nujno maščevati. Proti. ljudska politika belgrajskih režimov je bila tako očividna, da jo je z lahkoto spoznal vsak tujec, ko je prestopil državno mejo. Jugoslavija ni imela sploh nikakega fundamenta, na katerega bi se bila lahko vsaj malo naslonila. Imela je le angleške obljube in zagotovila ameriškega polkovnika Donovana. Samomor je bil opravljen v par dneh in tako so se Srbi po pravoreku nemškega meča in zgodovine povrnili tja, kamor so vedno spadali. Kje bo sledil nemški udarec? Po poročilih švedskih novinarjev iz Londona je dosegla splošna nervoz-nost angleške javnosti zopet svoj višek. Listi angleške prestolnice so v zadnjih dnevih objavili celo vrsto kom. binacij o bodočem nemškem udarcu. Take kombinacije in ugibanja je razširjal tudi napovedovalec angleškega radia. Angleška javnost, katero je poraz na Kreti itak že precej ozlovoljil, je sedaj vsa zmešana. Angleži si sedaj v vseh ljudskih plasteh razbijajo glave o tem, kaj neki bodo sedaj Nemci storili. Po izkušnjah, ki so jih zabeležili v zadnjih mesecih, pa pričakujejo zopet nova in neljuba iznenadenja. Angleži sedaj po porazu na Kreti ne verjamejo več napovedim angleških vojaških oblasti, zato se je razširilo v angleškem ljudstvu sledeče mnenje: »Neme; pridejo vedno tamkaj in tedaj, kjer in kadar jih naši generali in politiki najmanj pričakujejo.« - Siseniahnen----KanwantnstnHen - EnKHteitunaen (Schett-Bttdard ieiist) Zemljevid Bližnjega vzhoda. V sredini zemljevida leži dežela Sirija, ki je vsled zadnjih dogodkov stopila v ospredje zanimanja. (Scherl) Značilna slika pokrajine libanonskega gorovja, ki leži ob obali Sirije. Vloga Azije v evropski vojni Sedanji svetovalec japonskega zunanjega ministra in bivši veleposlanik v Rimu, š i r a t o r it je kot izkušen diplomat zavzel stalisče napram velikim vprašanjem sedanje vojne, širatori je mnenja, ca nima Anglija niti najmanjših izgledov za zmago nad Nemčijo na kopnem. Anglija torej ne bo mogla vsiliti Evropi angleškega reda. Ako bi Anglija priznala svoj poraz in se uma. knila iz Evrope, zadovoljujoč se edi-no!e s svojo pomorsko silo, bi bilo vojne mahoma konec. Nemčija je lansko leto po zmagi v Franciji stavila tozadevne predloge, o katerih pa Anglija ni hotela ničesar vedeti. Tako je ta vojna, ki je spočetka merila edinole na «spremembo verzajskega sestava, postala borba med Anglijo na eni in Nemčijo ter Italijo na drugi strani za gospodarstvo v Evropi. Danes se na_ nahaja angleški imperij z Evropo, ki jo vodita Nemčija in Italija, v odločilni bovbj na življenje in smrt. Moč Anglije na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in v Sredozemskem morju bo kmalu pri kraju. Nemčija in Italija bosta prej i-F s'ej z vsemi močmi napadli Anglijo. O zidu te borbe ne more biti nobenega dvoma. Vprašanje, oa li je možen napad na Anglijo in kedaj se bo izvr_ pa ni tako važno kako,- vprašanje konca vojne sploh. Angleški mogotci pravijo, da se bodo po j zgubi angleškega otoka borili h svojih kolonij s pomočjo Amerike, in sicer do »končne zmage«. To je morda reteče prenosljivosti te kužne bolezni n ravnajte se najtočnejše po sledečih določilih previdnosti in obrambe: Izogibajte se tujih hlevov in dvorišč. Zabranite dostop v svoja dvorišča vsem tujim osebam in nikakor ne do. volite prenočevanja v hlevih. Bodite previdni pri menjanju služin. čadi, skrbite za največjo čistočo or>le-ke, perila in čevljev. Ne kupujte svinj neznanega izvora. Posipajte dohode v hleve z apnen:m prahom Prepovedano je uporabljati hlevsko na svoje svinje! orodje, prevozna sredstva, krmo, ste-Ijo, gnoj itd. iz dvorišča, za katerega se ne more dokazati, da je tamkaj zdravstveno stanje svinj nesumljivo. Meso, klavni in kuhinjski odpadki (pomije,) kakor voda, v kateri je bilo meso oprano, se smejo uporabljati kot svinjska hrana le pod pogojem, da je vse dobro prekuhano. Opazujte dnevno svoje svinje in njih zdravstveno stanje. Sumljivi znaki se morajo takoj prijaviti pri občini ali žandarmeriji. Pregled po uradnem ži. vinozdravniku je brezplačen. Do nje. govega prihoda se rte sme zaklati ali odstraniti iz dvorišča nobene svinje. njem izlijemo v ostalo brozgo. Z »Ura. nia«_zelenilom pa 1% bordoško brozgo pripravimo tako, da 15 dkg zelenila dobro premešamo z. 2,it kg špehastega gašenega apna ter v ostalem postopamo povsem tako, kot pri sestavi navadne bordoške brozge; tudi preizkušnja take brozge se izvrši s fenolfta-linovim ali lakmusovim papirjem ravno tako kot pri navadni bordoški brozgi. Nadaljujte sečnjo! Z vsemi deli v gozdu, zlasti pa s sečnjo se mora nemudoma zopet za. četi oziroma je nadaljevati. Sekani les se mora čimprej spravit iz gozda ter odvažati. Kjer takojšnji odvoz ni mo. goč, se mora les zračno in suho spravljati, da se izogne izgubam glede kakovosti lesa. Produkcija lesa vseh vrst se mora pospešiti, normalna trajna sečnja se mora zlasti na velikih gozdnih posestvih zvišati na 130% normalne sečnje. Vsako sečnjo mora posestnik gozda, kakor do sedaj, prijaviti gozdarskemu referentu pristojnega političnega komi. sarja in se mora zaprositi za podelitev dovoljenja. Posebno važna je produkcija sfcorje za strojarstvo. Vsepovsod, kjer se*se. kajo smreke (in hrasti), se mora odstraniti skorja. Skorjo je treba varo. vati pred mokroto in se jo mora zračno in suho spraviti. Nove cene za strojarsko skorjo, ki bodo v kratkem izdane, bodo omogočale pridobivanje sftdrje tudi v najbolj oddaljenih delih gozda in zagotovitev dobrih dohodkov. Zato: Nobena sečnja brez producifirnja skorje! Spodnještajerski gozdni posestfcfei! Gospodarstvo Velike Nemčije rabi les v svrho hitre in zmagovite dovršHvc vojne. Izpolnite torej svojo dolžrf&st kot domoljubni Štajerci, kar gotovto ne bo Vaša škoda! Deteljno seme Ker se po dosedanjih jugoslovanskih gospodarskih metodah ni ižpla. čalo gojiti semena, so naši kmetje mo. rali ista, z deteljnim -semenom vrfd, v največji meri kupovati. Semena, ki smo jih dobili pri trgovcih, niso bila spodnjeŠtajerskega pridelka, teniteŽ uvoz iz drugih pokrajin. Novo nastale državne meje in vojni čas, v katerem živimo, otežavata vsak uvoz blaga. Bodočo spomlad bo cena deteljiiemu semenu narastla in ga bo ¡tudi težko čo-biti. Tozadevno pa lahko najdemo rešitev v samopomoči. Letos bo, kakor znano, dovolj sena in nam ne bo pri. manjkovalo krme. Zato nam ne bq*te-žko, pač pa koristno, če letošnjo drugo košnjo detelje ne uporabimo za 'krmo, temveč jo pustimo za seme. Na ta način bomo lahko krili svoje doniače potrebe, presežek se bo pa tudi lahko primerno prodalo. V interesu vseh je torej, da se letošnjo drugo košnjo pusti z» seme. Priprava bordoške brozge Pravilno pripravljena bordoška brozga (bakreno.apnena) je predpogoj za uspešno zatiranje peronospore na vinski trti. Ker mnogi vinogradniki često še vedno delajo napake pri sestavi iste, navajamo, tukaj primer priprave 100 lit. 1% brozge. 1. 1 kg modre galice raztopimo v 50 litrih vode (po možnosti deževnice) na ta način, da jo obesimo povezano v žakljevinasto vrečico ali v pleteni košarici tik pod podno gladino. Ker raztopina modre galice razjeda kovinaste posode, so za pripravo brozge najprimernejše cementne ali lesene posode. Mnogo hitreje raztopimo modro galico na isti način v nekaj litrih vroče, vode ter to raztopino razredčimo z vodo d'o vsebine 50 litrov. 2. V drugi posodi, ki naj drži nekaj več kot 100 litrov, pripravimo apneni belež. V ta namen v posebni manjši posodi polagoma vgasimo 40—50 dkg žganega apna, torej 120-150- dkg mastnega gašenega apna. Belež nato precedimo skozi vrečevino v glavno 100 litersko posodo; tako odstranimo iz njega razne primesi peska in drobce, ki bi mašili škropilnik. Apnenemu bele. žu nato dolijemo še toliko vode, da dobimo 50 litrov tekočine. 3. Raztopino modre galice vlivamo nato med neprestanim mešanjem v tankem curku med apneni belež (nikoli obratno!) ter tako dobimo 100 litrov 1% bordoške brozge. Pravilno pripravljena brozga mora biti slabo »lužnata« to se pravi, da mora biti pripravljena z zadostno količino apnenega beleža, ki v njej veže vse škodljive kisline. Takozvane »pa-leže ali opekline« zelenih rastlinskih delov povzročajo v večini slučajev brozge, ki so bile pripravljene s premalo količino apna. Sestava brozge se zato končno preizkusi z belim fenolftalinovim papirjem (se dobi v drogeriji ali le. karni),ki mora svetlo pordečiti. Ako ne pordeči, je to znak, da v brozgi pri- manjkuje apnenega beleža, ki ga je treba dodati še toliko, da se fenolfta-linov papir obarva bledo rdeče; ako pordeči temno rdeče, je to dokaz, da smo brozgo sestavili s preveliko količino apna. Taka brozga je manj učinkovita in lahko znatno poškoduje rastlino. Brozgo tudi lahko preizkušamo z rdečim lakmusovim papirjem, ki mora lahno pomodriti; ako ostane rdeč, pomeni to, da je v brozgi premalo apna in ji torej še dodamo apnenega beleža. Sveže pripravljena bordoška brozga je učinkovitejša, vsled česar jo je po možnosti takoj uporabiti. Ven. dar se njena trpežnost za nekaj dni lahko podaljša z dodatkom 10 dkg sladkorja ali 1 litra mleka na 1 hekto. liter brozge. To je posebno priporočljivo ob deževnem vremenu, ki večkrat prekinja započeto škropljenje. Za istočasno zatiranje peronospore in grozdnega sukača ter drugih škodljivcev, ki objedajo zelene trsne dele, pripravimo bordoško brozgo v zvezi z arzenovimi preparati kot n. pr. z »Ura-nia«. zelenilom (»Schweinfurtskim zelenilom«) ali z apnenim arzeniatom. S tako kombinacijo ne pridobimo le na času, ki bi bil potreben za posebno zatiranje grozdnih sukačev, temveč do_ bimo na ta način tudi „kakovostno posebno dobre brozge. 40 dkg apnenega arzenata enostavno dobro premešamo v nekaj litrih že izgotovljene bordoške brozge ter to zmes nato med neprestanim meša- Vinogradniki se pozivajo, da takoj izvršijo drugo škropljenje proti peronospori, kef je v prihodnjem tednu pričako. vati hujši nastop bolezni. Proti trsni plesnobi (ojdiju) naj se pravočasno prične z žvep. lanjem. M Al E VESTI * i-iihrer in vrhovni poveljnik vojske je kontreadmirala Ciliax in Fricke povišal za viceadmirala. * Reichsjugendtiihrer Axiuann (vodja nemške mladine) je zopet nastopil službo v vojski. Za svojega zastopnika je imenoval Stabsfiihrerja Helmut Mockel-a. "■Znižanje davkov. Z veljavnostjo od 1. maji t. I. se na Spodnjem štajerskem k davkom na službene prejemke ne pobira več banovinskih, srezkih in občinskih do-klad, ki jih je, kakor znano uvedla, bivša Jugoslavija. * Priključitev spodnještajerskih občin k Reichsgau-u Steiermark. Občine Fiixels-dorl, Sinnersdorf, Guizenhof und Roten-berg so z odredbo šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko uvrščene v nemško carinsko in devizno mejo. Hkrati stopijo v veljavo zakoni, ki so veljavni v Reichs-gait-ti Steiermark. * 2000 macedonskih Bolgarov so rešili ujetništva na Kreti. Po izbruhu vojne so Grki zavlekli 2000 Bolgarov iz Macedonije na otok Kreta. Nemške čete so sedaj osvobodile te Bolgare grškega ujetništva. Vršijo se že priprave za povratek izpuščenih Bolgarov v svojo domovino. * Dvajset mladih bolgarskih kmetov odide letos v Nemčijo, kjer se bodo izpopolnjevali v novodobnem kmetijstvu. Ti kmetje obiskujejo sedaj poseben tečaj nem ščine, da bodo lažje razširili svoje kmetijsko znanje. * Zapora premoženja ameriških državljanov v Nemčiji. Kakor smo že poročali, je «dal prezident Roosevelt 14. t. m. na-redbo, ki zahteva zaporo premoženjskih vrednot nemških državljanov v Zedinjenih državah. Nemška vlada je sedaj odredila z ozirom na premoženjske vrednote ameriških državljanov v Nemčiji s takojšnjo veljavnostjo potrebne ukrepe. * - Delavec je cenjen in spoštovan. V Donawitz-u pri Leoben-u so v tamkajšni železarni na slavnosten način z diplomami in darili počastili tiste delavce, ki so že dolga desetletja v podjetju. * Posnemanja vredno. V Eisenerz-u so organizirali zbirko odpadkov. 441 šolskih otrtik je v 14 dneh nabralo 1223 starih steklenic, 360 kilogramov starih kosti, 712 kilogramov starega papirja, 882 kilogramov stare pločevine, 2343 kilogramov starega žeiezja, 220 kilogramov razbitega stekla ter 600 kilogramov drugih odpadkov. * Na Slovaškem so doslej razlastili 5674 židovskih podjetij. To je polovica vseh židovskih podjetij na Slovaškem. * Pristaši dr. Mačka sodelujejo z novim hrvatskim režimom. Kakor poroča »V6I-kiseher Beobachter« iz Zagreba, so razne bivše okrajne organizacije dr. Mačkove Hrvatske seljačke stranke izročile poglavniku izjavo, da hočejo sodelovati z novim režimom. * Promet v Sudkarntenu je v zadnjem času zelo oživel. Vlaki iz Klagenfurta vozijo sedaj že v smeri Kronau in Wochein-Feistritz Cili nuiorih izletnikov je zlasti Veldes. * "Nemško letalstvo je v prvih 14 dneh junija uničilo 161.000 ton sovražne trgovske tonaže. Poškodovanih je bilo 32 ladij. Od teh ladij je en del zgorel, med njimi tudi ena petrolejska ladja in dve pre-komorski ladji, vsaka po 15.000 ton. * Smrt na kolesu. 58 letni zidar Josef B r ti g g e r iz Schoder-a pri Marauu se je nedavne peljal s kolesom na delo. Med vožnjo ga je zadela srčna kap. Brugger jn padel s koleSa ter ie bil pri priči mrtev. * Spodnještajerski športniki v Graz-u. Športniki Marburg-a in Cilli-ja so se v Graz-u udeležili teka okrog SchloBberg-a. Lepo sprejeti in pozdravljeni po predstavnikih športa in športnem občinstvu, so pri prireditvi, ki jo je zasledovalo 25.000 parov oči, dosegli zadovoljive uspehe. * Skrb za vzgojo deklet. Na Spodnjem Štajerskem bodo 18 do 21 letna dekleta imela priložnost v okviru organizacije Deutsche Jugend izuriti se v kuhanju, šivanju, higijenski službi in športu. Na gradu Witschein se je v nalašč za to pripravljenem učnem tečaju pripravilo 40 ženskih strokovnih moči, ki so mišljene za vzgojiteljice v gornjem smislu. * V Sarajevu namerava hrvatska vlada zgraditi moderno bolnišnico. Mesto Sarajevo bo baje središče medicine na Hrvatskem. * Skrb za delavce. Organizacija Todt, ki združuje največ podeželskih delavcev, ima tudi največjo skrb in brigo za svoje ljudi. Tako imajo v nekem gradbenem odseku v Nemčiji, ki je razdeljen na 32 revirjev, za tamkaj zaposlene delavce kar 5 kompletnih bolnišnic. Oskrba bolnikov je povsod vzorna. Množinskih obolenj ne poznajo, ker je zdravniška skrb za zdravje na primerni višini. * Pooblastila madžarske vlade podaljšana do 2. januarja 1942. Madžarski parlament je sklenil podaljšati izredna pooblastila vlade do 2. januarja 1942. * Anglija je izgubila v tej vojni že 50 rušilcev. Pričetkom tekočega tedna je angleška admiraliteta priznala potopitev ru-šilca »Jersey«, ki je naletel na mino. S tem je admiraliteta priznala, da je Anglija izgubila od 1. januarja do danes 12 in od začetka vojne 50 rušilcev. To so uradna priznanja Anglije. Angleške izgube glede rušilcev so pa višje, ker so nemške letalske in pomorske sile razun tega potopile dokazano nadaljnjih šest rušilcev. Rušilec »Jersey« je bil najmodernejšega tipa. Zgradili so ga šele I. 1939. Pri tonaži 1690 ton je razvil visoko brzino 36 morskih milj (67 kilometrov) na uro. — Posadke je imel 183 mož. * Dum-dum-strelivo so uporabili Angleži dne 15. t. m. pri nekem napadu s strojnicami pri Tobruku v Severni Afriki. To mednarodno zabranjeno strelivo, ki povzroča grozne telesne poškodbe, so , našli tudi pri nekem padlem Angležu. — Italijanska vlada bo v slučaju ponovne uporabe takega streliva s strani Angležev odredila najostrejše protiukrepe. * V Gibraltarju so izdelali statistiko o dosedanjih napadih na to angleško trdnjavo. Doslej je pretrpel Gibraltar 43 letalskih napadov, med temi 14 nočnih napadov. Preko trdnjave je letelo izvidno letalstvo 99 krat. 137 oseb je bilo ubitih, 85 pa ranjenih. Protiletalska obramba je sestrelila samo dvoje letal. * Morski promet med Ameriko in Evropo se je skrčil vsled vojnih dogodkov v Atlantiku za celih 97 procentov. To dejstvo je razvidno iz poročila njujorške pristaniške oblasti. Zelo redko vozijo ameriške ladje edinole še v Lizbono (Portugalska), Vigo (Španija) ter v Pečamo (Finska). * Finska ni več članice Društva narodov. Pred dvema mesecema je neki finski poslanec v parlamentu postavil vprašanje o razmerju Finske do Društva narodov odnostio do ženeyske lige. Sedaj je vozove, avtomobile, stojnice, kapuce za peke itd. izdeluje Ignaz Strauß, Brunndorf bei Marburg. (Dopisnica zadostuje). 86 Podkovsfca kovačija z vsem orodjem, brez konkurence in na najboljšem prostoru, se odda kovaškemu mojstru proti primerni kavciji takoj v najem. Vprašati pri g. L a n g e r š e k, Missling. 82 Vsako količino medu kupi medičar Ernst G e r t, Marburg a. d. Drau, Herrengasse 13._ 87 Nemščina, italijanščina po lahki metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Peric, Schillerstrasse 20 (Gregorčičeva), fotografski atelje. 88 Domačin v državni službi išče oskrbo pri družini. Pismene ponudbe na upravo lista. 89 » i. i p pridno in pošteno, se sprej-" ° * 1 e me takoj v službo. Predstaviti se je osebno pri: Šalamun, trgovina, St. Urban bei Pettau. 91 Konjskega hlapca oženjenega, treznega, poštenega in pridnega sprejme takoj Hunkar, vlastelinstvo Mayturn bei Pettau. Ahcftsuai»tv'narsl!e 'n sadjarske šole MDSOlvem ¡gče mesto za oskrbnika ali kaj sličnega. Zmožen vseh panog kmetijstva in hmeljarstva. Naslov v upravi. 96 ■j«-,-__ pridnega, veščega vinograd-mapca nega dela, sprejme Halbartti, Marburg a. d. Drau. Unterm Kalwarien-berg. Nr. 2. 97 TfiJERSKI GOSPODAR si je doslej pridobil po vsem Spodnještajerskem veliko število čitateljev, naročnikov in oglaševalcev., Desettisoči našega lista gredo na podeželje in tvorijo takorekoč most med našimi mesli in deželo. To ni nič čudnega, saj je Štajerski Gospodar« k m e t s k o glasilo, ki ga ne more pogrešali nobena hiša. Naš Ust tolmači duh novega časa, ki je napočil z osvoboditvijo Spodnje Štajerske, razen tega prinaša zanimiv ogled po svetovnih in vojnih dogodkih. Naš tednik je vsakokrat lepo opremljen s slikami in nudi vsled svoje pestrosti zares vsakemu čitatelju mnogo dobrega čtiva. »Štajerski Gospodar« spada radi tega v vsako hišo našega lepega podeželja. _ Riboiovske karte Ribolovsko društvo Gilli fki jih je izdalo imenovano društvo, izgubijo do nadaljnjega svojo veljavo ter jih je oddati pri ko-misaričnem voditelju diu-tva inž Erich Greiner-ju, tovarna Westen, Gaberje. Ponovna izdaja ribo- • lovskih kart bo naznanjena z oklicem. Prebivalstvo ¿e opozarja, da se bo proti neopravičenim ribičem strogo postopalo, Komisarični poverjenik za ribarstvo, za Kreis Cilli ing. Eric§ Greiner 94 CeM ,$wdkm mad CM naznanja, da se izplačujejo računi samo v torek med 8. in 12. uro. Ob sobotah se stranke ne sprejemajo. Stras§@nhauamt Cilli 93 Cilli, Seilergasse 2