Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y saboto 22. julia 1854. Ust < 9 za vse lim Od reje kuretirie na Angleškem Našim gospodinjam. vkup, ležejo le malo jaje. Če kokoši lesamo ku Angleži (Englendarji) so naj bistrejše glavice pljeno pico dobivajo, se ne splača njih reja; do- ker jih drugi narodi doiti ne morejo, bićek je le, će dosto tacega vžijejo, kar ni za in zdrave piščeta legle. Zatega voljo naj bo pri vsaki hiši tudi le malo kokoš; če jih je prevec vkup in cj^ , m nti ) ui uvi lidiuui uuiu liv uiuii^ju^ -------o — 7-------- ----to —J J 7 v zabavljajo. Anglež se pa smeja zabavljicam drugo rabo ali bi se sicer pogubilo. Ce se jim in si iz vsacega kamna kuje dnar. zraven tega pustí se majhen kos zemlje, ki je z Veliko smo že od kmetijstva in živinoreje na ajdo obsejan, da zamorejo tam okoli hoditi in se ' I 1/ I • I 1 • 1 • » t 1 ' 1 « fl 1 r . morebiti da vstre- od ajde rediti Angleškem v „Novícah" govorili; žerno našim gospodinjam, ako jim povémo enkrat tudi kaj od tega, kako kuretino redé na Angleškem. y 9 se velicih stroskov. odebelé brez posebne skerbi in Naj popřej jim povémo da 19. in 20. dan žiti Vreliko vreden je kur jek, kisedás tim pomno da se večkrat vnjihkurnike šote ali ilovce prêt, mesca je v Novem Kastlu bila očitna kurja raztrosi, na to pa enmalo peska; vse to naj raz s tava. Kaj nek še? se bo marsiktera naših včasih pomesa s kurjekom, ki je toliko vreden ka gospodinj rekla — kokoši na ogled razstavljati! . kor ptuji dragi guano ali tisti tičjek, ki ga pod 1 r 1 v • 11 v« 1 V • • n r^v 1 • • 11 1 rvi nnn ivi vi n »Min/l ni trnnn a i rw /lolinlh v» i»î wi 17 1 K Kokoši, kokoši, da! in sicer 287 gospodarjev in gospodinj je poslalo svojo žival na ogled, in od vsih krajev so vreli ljudje skupej gledat razstav tim imenom na prodaj vozijo iz daljnih primorskih krajev 5 kjer se očeja tisuč in tisuč tičev. Ijeno kokošarstvo vrelo cez 3000. 5 tako 5 da v dnéh jih je pri Naj lepši kokoši in petelini so bili španjskega in hamburškega plemena, vse pa so prekosili Ko hinhinarji (to je, pleme iz angleskih zadnjih Gospodarske skušnje Ples nj ivo vino se lahko in gotovo zboljša, će se dene 40 50 Indij v Azii); 59 kokoš in petelinov tega plemena kiitinih klojcev, opresnih ali suhih, T polovnjak je bilo z dařili poslavljenih ; naj lepši * petelin „Sir Charles Napier" je vagal 13 funtov in pol, naj lepše Jednovv vino pretoči, kokoši po 11 funtov in nekaj ćez. » u v i** * ? vp.v^in.i 1*11 .^.i.ii, . ť plesnjivega vina, potem sod zabije in ćez do Ij m. j u Mj 1VJ7UU JL Med razstav- hruskovico to veljá. Tudi za jabelcnico in Živkov. Ijenimi jajci je bilo eno od španjske kokoši, bilo 9 pavcov in pol dolgo in 10 lotov teško. ki je Po tem dokazu, da so Angleži tudi mojstri v reji kuretine, bomo povedali kako ravnajo reji Ena naj većjih napák o sadjoreji. Mnogo napčnega se še zmiraj godi o sadjo Ena naj večjih napák ie. da se sadně dre Da izredé velike in moćne piščeta, zbirajo vésa pregosto eno zraven druzega sade, kar v vselej le naj večji jajca od naj boljših ko- poznejih letih, kadeř se drevj 5 rodovitnost elj za izvaljenje in jih na zračném, hladném njih zlo zaderžuje. Prava dalj in su hem (ne zatuhlém) kraju tako dolgo hranu- ali hruške od druge je 32 do 36 ene jabl jejo, dokler se kaka močna kokoš ne pripravlja do 30, valiti jih. Taki naredé potem v kakem tihem in 40 čevlj gorkem kotiču gnjezdo iz sená ali mehke slame in podtaknejo 10 do 12 jaje. Marsiktera gospo dinja še loči take jajca, iz kterih se bojo izvalili ni m pelj (sliv) 20 5 nj 24 hov Pinkert prakt. Landw Močec v krompirju zve dit i. Če je krompir bolj moknat ali kašnat boli J ^ JUJVW ^ MMJ I1WVA1H «V WVJV JCJ • ^^ J v v.« ^ v 'J «-v — m-vw ^ " —^ } J petelinčiki, od tacih, iz kterih bodo putike; to pa je za jéd, za živinsko pičo in za vsako drugo rabo tako spoznajo: tište jajca, v kterih, če se proti luči v obertnii. Močec (Stárkemehl) dá krompirju pravo ali soncu deržé, se prazni prostor na koncu jajca dobroto in ceno. Kako pa tozvediti: kteri krompir fc« A m U Vlivu UVI U V ft »Ji; JJ1 l«#Jill JJ1 VUWU1 AiM t» V/ IJ VV1 J J V» v »v« v wv mm» v %/ ** v » enmalo na s trani zapazi, bojo večidel putike; če ima več močca v sebi? R 5 d i g priporoča v je pa ta prazni prostor ravno na koncu špici) ali pa v sredi, bojo petelinčiki. (n a Pri ker svoji novi in vse hvale vredni knjigi: „Die beste Kartoffelkulturmethode" sledečo prav lahko presku pregledovanju pa se jajca ne smejo pretresti sicer ne bo nič iz njih, ako se rumenjak poškodje. Koklja, kadar jajca leže, se mora dobro ker šnjo : „Vzemi krompir in ga prereži čez pol ? potem dergn eno platnico z drugo, in položi obe polovici na stran Sok 5 se je po tem dergnjenju napravil 5 miti (futrati), čiste vode mora dosto imeti piti; pri se bo posušil in bel prah (bela stupa) se bo na pokoju naj bo dar že na njih sedí. m jajcav se ne smejo več prijeti, ka redila po obéh plateh in ta be li prah je mo Ce je vreme merzi o, mora čec. Ce se ne naredi nič tega prahu po krompirj 5 biti na gorkem in suhem, in večkrat na dan se ji je to znamnje, da je krompir celo malo moknat, in mora da jati drobnega testa iz ovsene moke. tak kromp Piće mora dovelj imeti in pa na gorkem biti, da bělosti 5 okoli do de lotov težek, ima večidel naj malo vreden. Krompir srednj ne opesa Če ne vsako leto, se mora saj vsako drugo uuiji. — ^amu pu ©cui »c i a/,ume, »t leto nov petelin jim dati, da bojo kokoši močne čega krompirja posamesno tako poskuševati bolj močca v sebi, in tak je tudi za vsako rabo naj Samo po sebi se razume da treba ce je 230 krompir na eni njivi edinega semena, je dosto, ako ljatu, dostojno zagotovijo. Soseskam je pripušeno, svoje se le s kakimi tremi to poskusi, zvediti vrednost celega krompirjevisča. sosescane, ki so sicer zmozni v bristih svoj delež pla (Rôdiger ,, d. b. Kart.") čevati, za kavcijo pa vendar potrebnoga dnarja nimajo. Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Nezmerno bogastvo narave. Lahko se prepričamo, da narava svoje zaklade z vzetí v versto tistih zneskov, ki se na imé soseske podpišejo in kot taki niso podveržeui kavciú Potem pa imajo soseske (to je, župani in odborniki, ki ravnajo v imenu sosésk ali obćio) zato skerbeti, da od svojih so» sesčanov podpisane zneske dobivajo, in jim, kadar so vse brište poplaćali, dolžno pismo ali obligaeijo izroče, ki jim gréa. Na to vižo je manjsim posestnikom vdeležba pri veliko darljivostjo deli, če neskončno množico ljudi pre- zajemu veliko veliko polajšana , ker soseska zamore vsacega mislimo, ki iz rok te dobrotljive matere žívež, obléko sosesčana v svojo družbo vzeti in mu tako nakloniti pri- in veselje dobivajo. Ker pa to našega serca znabiti zato pomoc, da brez potov in zamud se lahko pridruži za epodobno ne gane, ker se vsak dan godi, se hoćemo k jemu, in da mu ni treba iskati dnarja, ki se ima scer tištim stvarém oberniti, ki le za nas bivajo, pa se na- kot zagotovšina položiti vadno vendar zaničujejo a «------jyCe se pa veliko sosesčanov pridruži soseski, je Narava preskerbi čez vse število veliko množico pa potem tudi ona v stanu , se z večjim zneskom vde- živih stvari v zraku, na zemlji in v vodi. Se tište v i Z1 vali ki pičo od nas dobivajo, previdi vendar prav za ležiti zajema, in ker je v celem cesarstvu blizo 65.000 občin ali sosesk, vsak previdi, da taka „združena moć « (411 ^ Al JJIVir Uli uwo muvi tmjv; J pi v f ivu » v v« ** a U U V111 (111 rUOCO prav narava. Trava, ki brez obdelovanja raste, je njih veliko premore íí poplavna hrana. m Celo ribje kardelo ne dobi od nas kar perisča hrane, razun če mu jo za kratek čas Ker je znano, da so sosesčani v vsem radi pri svojih, ni Gojzdi rodé želod za pitanje, senožeti in hribi travo, in daj amo* dvomiti, da bojo tudi pri tem posojilu vkup stopili, tolikanj polje plevel. Med ptici so vrabci naj bolj zanicevani in znabiti da jih je naj več na svetu. Njih množica je tolika, da bi cesar franeoski z vsimi pridelki svojega kra-íjestva preubog bil, jih eno leto prerediti. Narava jih vrabci Število več , ker jih v ti združbi omenjena zlajšava zadene". Ozir po svetu redi s hrano iz svojih nezmernih zakladuic in so vendarle narmanjsi del njenih hraujenikov. merčesov je toliko, da bo še marsikakšno stoletje preteklo, prej ko bomo v stanu njih razne verste in razne plemena spoznati in naznačiti. Koliko utegne nek mušic biti? In koliko plemen jih je? Ćutimo jih, ko nas pi- Potopisne čertice iz Petrograđa. Petrograd (Petersburg), drugo pogiavno mesto rusovskega cesarstva in stolica rusovskih carov, je na vsako stran tako veličansko mesto in življenje v njem tako za nimivo, da bi ucegnil J. G. Kohlov popis našim brav cem ravno tako mikaven biti, kakor je bil nam, ko smo ga v 4. zvezku podučnih in Volksbibliothek" brali. * Mesto Petrograd je v letu 1709 osnoval car Peter Veliki, in ker je tedaj eno naj novejših mest, je v njem vse tako prostorno, veliko in umno vredjeno, kajo in v zraku pred nami igrajo Kri 5 ki nam jo iz pijejo, jim je le prigodna hrana, in smé se reći, dana vsako mušico, ki človeško ali živalsko kri pije , jih milion in milion živí, ki kerví ne okusijo. Cesa živé vse kratkočasnih bukev „Meyers te stvari ? Kar pesti zemlje se ne najde, v kteri bi mer- u]jce 80 taii0 girofce in ûo\ze česi ne živeli, ko bi imeli tudi le ostanjki druzih merčesov njih živež biti. V vsaki kaplji vode se najdejo tergi v tako lepih razme stvari, kterih hrana in mnozitev je nezapopadljiva. Tako nezmerno bogata stvari je narava, in ravno tako bogata je hrane za-nje. Toda ne narava, temuč le Stvarnik je toliko bogastvo v naravi napravil. Od njega rah in hise tako prostorne in na širokém, da v vsem tem se nobeno mesto primerjati ne more s Petrogradom. Kadar pri nas hiše zidajo, se prostori morijo na če vije; v Petrogradu, ki se razprostira čez 50 kvadratnih verst, to H| i lov > ima vsaka stvar živež in prebivaiišče. Za vsako dá travi iz zemlje rasti; vsaki dá njeni naravi pristojne hrane da In > najti; nobena ni v njegovih oceh tako malo vredna bi ljubeznivo na-njo ne gledal in ji hrane ne dajal. v tem se razodeva velikost vsega oblastnega Stvarnika. Kar noben člověk, tudi noben kralj ne zamore, kar vsi ljudje in kralji na zemlji ne premorejo — to delà On; On toliko kakor cez kvadratno miljo aii 10.000 oraše je mérilo vse po večjih merah. V druzih mestih stojé hiše na tesnem, kakor da bi bile vse na enem kupu ; v Petrogradu je vsaka hiša s svojimi dvori velik kos zemlj e, dosto prostoren na vsako stran. namreč nasituje vse žívali, hranuje vrane, redi merčese v zraku, v vodi in na zemlji. Al ne bo redil toliko več tudi tebe, člověk? Ko se kakošen dvom ali kakošna skerb o tem v tvoji duši ©budi, poglej le stvari, ki jih Stvarnik vsaki dan preskerbi. Naj ti bodo ptici pod nebom, divje zverine v pušćavah, in milioni stvari, za kterih ohranjenje noben Al ravno zavolj te prostornosti so hise in krasne poslopja na pogled vse raztresene, in ker je vse tako veliko, prostorno, zračno, svitlo, redno in povsod si enako, nima Petrograd tište razlićnosti, ktera je v mestih potrebna, da njih obraz ni dolgočasen. Dalje je celo velićansko mesto popolnoma ravno; nikjer ni treba sto- riti stopinje gori nikjer doli i • v vse je velika planjava. Po- ćlovek ne skerbí učitelji zadovoljnosti ! sebno pozimi je vse enolieno, kadar bela odeja snega pokriva tla, strehe in reko Nevo, ki skozi mesto têce. Bele stene hiš se takrat nić ne ločijo od belih tal, in se vidijo, kakor da bi ne imele zidane podstave; snežene zadevali deržavnega zajema # Časopis „Oest. Corr." ktere zadevajo ob ali razlaga i o s e s k kole: „Ce cele občine ali soseske, kterim je dovolj svoje premozenje za zájem oberniti, se vdeležij ma jim ni treba predp strehe pa se vjemajo s sivim obnebj em, kakor da bi ne bile pokrivala poslopij. Nobeno mesto pa se ne spremeni spomladi tako zanimivo kakor Petrograd — mogočna hči Neve — kadar se koristi in zlajsave, podnebje razjasni in sonce, raztopivsi belo mertvaško odejo zime po strehah in rekah, pokaze popotniku mesto t v novi opravi. Hiše se zdaj spet vidijo, da stojé naterd- nih podstavah, in zeleno pisane strehe hiš, plave z zla- med dru ta • w zaje got v • ali kavcije odrajtati, ako pravočasno odplačanje pervih dveh ti m i zvezdami obsejane kuplje cerkev in pozlaceni ver delov hunci turnov razveseljujejo oci, ki dolgo nicesa druzega > ki potem za zagotovšino podpisanega zneska ve- vidile niso. kakor enolično belo barvo. 231 Nobeno naših sedanjih mest se nemore sponašati ženo kri. da imelo, kakor Petrograd, same palače in veličanske carovi palači. Naj vecji taki zimski verti se vé da 00 y poslopja; tii je tudi revna koča na pogled nekako veliko Eden naj večjih Iepot Petrogradskih his pa so po- pohištvo. V Petrogradu so, na priliko, tri poslopja, »ebno velike sipe na oknih, ki niso preprežene, kakor ktere le reka Neva loči, namreč poslopje admira Ino, drugod z lesenimi ali sviočenimi krizi, in se svetijo ka carov grad in pa pervo poslopje kad et no; da pa kor zerkala. Le ena velika sipa je celo okno. ee po naj bližoejšem pota od enega konca teh treh po-slopij do druzega pride, mora pes člověk jo dobro mahati, da pride v 25 minatah. V Petrogradu je veliko ____% « « % . « « f • « # « - f 1 v I (Dalje sledi.) Slovanski popotnik * Letos nji „Neven" o Vrazovi zapuščini Neresnicnost g. Starćeviča o Vrazovi zapuščini v hiš, v kterih po več tisuč ljudi stanuje: v zimski palači jih stanuje 6000 , v vojtški bolnišnici je postelj za 4000 boloikov, v stanišču nezakonskih paglovcov je 7000 lanskem „Nevenu" in resničnost člankov o Vrazovi otrok. kor marsikteremu nemškemu knezu cela njegova dežela na leto po 100 000 robljev. Nektere hiše ne<*ó svojim gospodarjem vec ka- zapušćioi v „No vicah" priobčenih, poterduje letošnji r> Hiše v Petrogradu imajo večidel le po dvoje nad Neven" v svojem najnovejem (28.) listu. Z veliko radostjo in s serčnim zadovoljstvom naznanjamo čitateljem „Novic" celi článek Nevenov, kteri se od besede fttropij in le sred mesta so hiše po 3 ali 4 nadstropij. do besede takole glasi: „Oddavna je bila vruća želja ravnateljstva (matice) prije troskom Matice na svjetlo izda nepre čim y Večioa hiš je lesena, zakaj, kakor vsi slovanski narodi, imajo tudi Rusi naj raji lesene in nizke hiše, in to po da se pravici, ker v merzlih krajih so take hiše naj bolje. Vlada cj enji va književna ostavština pokojnogaS tanka Vra z a, pa si prizadeva, lesene pohištva od leta do leta bolj spodri- nezaboravnoga ljubimca našega naroda, kojim će se on niti, in v več krajih mesta so skozi in skozi prepovedane. kao po naj prvim svojim pjesnikom uvieke pono- V Petrogradu hišo zidati je veliko dražje kakor 01 ti* Nu budući da na prijašnje opetovane ponude sestri kjerkoli drugod v rusovskem carstvu ker dirína delav pokojnika od strane ravnateljstva Matice učinjene nije cov je tu naj dražja, pa tudi podstava (fundament) his stigo nikakov odgovor, to je književni odbor u zadnjoj naj dražja. Močirna in mahovita zemlja svojoj sjedoici na novo odlučio pozvati pomenutu go- v Petrogradu je ■■■ WM . . . HH mesta potřebuje, da se hiša kaj močno podzida, in na spoju jer su Vrazovi rukopisi njezini to podzidje pride se le hisa. Vse vecje hise stoje na izjavi, pod kojom bi sila dolzih kolih, ki so zabiti v globoke tla otrova (otoka). pogodbom rukopise pokojnoga svoga brata, Lesene hiše delajo iz borovcov, ktere po navadni ako bude ikako severni šegi tako pokladajo ? da eden nad drugim leži, moguće da sama hotjela odstupiti Matici a ravnateljstvo će onda, svakako nastojati, da ukupna Vrazova djela troškom svojim izda. Netemeljiti su zidane hiše pa so iz opeke (ćegla) in íiaiškega granita dakle oni glasi, koji su se po njekojih novinah raz narejene. Zidovje je sila debelo, in če se pri nas ču- suli, te ravnateljstvo Matice „0 e m a r u ost j ucc > da si zidarji upajo visoke poslopja narejati s tako prama Vrazovoj ostavštini kore. Prijašnja tankimi zidovi, se je tukaj nasproti čuditi, da pri nizkih ponuda nagrade sestri Vrazovoj učinjena, koja se je hišah je zid po 5 do 6 čevljev močen. Zida se pa na mnogim tako neznatna činila, nije bila konačna, a Husovském vse sila hitro da , tako rekoc, cez noe hise tako malena bila je zato, jer će uredjivanje i izda vstajajo, in to zato, ker je vreme za zidanje le malo vanje Vrazovih rukopisah, po sudu izaslatih u tu svrhu , in ker Rus ne more terpeti, da bi delo odbornikah, vrlo mnogo stajati (?). Medjutim ako bi casa vgodno porani od rok šio; začeto mora kmalo končano biti* Za- Matici za rukom pošlo Vrazovu ostavštinu 0 svom trošku volj te hitrice pa tudi dosto poslopij kmalo pod zlo gré. izdati, te bi možebiti (lj dobitak troškove nadkrilio 9 Rusi ljubijo spremembe: zato se v Petrogradu ve to bi ravnateljstvo svesrdno takav dobitak gospoji sestri liko zida in preziduje. Hiša ni še dodelana, in že se Vrazovoj uz shodnu pogodbu osiguralo. Rukopisi to in uno popravlja in predeluje. Kakošna slovesnost, Vrazovi još su uviek u rukuh ovršiteljah njegove opo-kakošen ples v hiši in že se prenareja ta in uoa ruke, budući da gg. bratja Mažuranići, kojim je pokoj soba. Teško preteče 14 dní, da bi gospodar tam pa tam nik uredjenje i izdanje istih povjerio, taj posao bez po kaj ne predelal. pisa ostavštine neće da na se uzmu a sada poslie Mestni tlak je v Petrogradu zavolj mocirnega sveta sumnjieenjah u novinah jos manje nego prije. Oni su morebiti naj dražji na celem svetu; neprenehoma ga je dakle tu zadaću, koja bi svakako mnogo vremena uz treba popravljali, in vendar se kmalo premoći. Zraven znameniti trud i trošak zahtjevala, ravnateljstvu Matice gospoje sestre pok. Vraza odgovor oaj slabejega tlaka pa je tukaj naj lepsi iz lesa na- ponudili, i ovo samo pravljen, po kterem vozovi tako gladko in tiho derčé, izčekuje, da potrebite u tu svrhu naredbe V . . ff ucinr* kakor krogle na biljarju. Ker pa skor zmiraj voz za vozom gré, tedaj tlak veliko terpi, in ker zavolj moče rad gnjije, prizadeva silne stroške s popravljanjem. Sploh I V* v veči Poljske novine „Czas' izhajajo od 1. julija sčm obliki; cena se ni povišala. Ruski general Šil der je porocil svoje premo- pa Petrogradčanom ni posebno mar za dober tlak, ker ženje vdovám in sirotám vojakov, pri Silistrii padJih 9 skoz 6 mescov , ko sneg in led zemljo terdo pokriva, ker je bil tudi on smertno ranjen jim je vse eno, kaj je spod. i'S. Na Ruskem izhaja letos 161 casopisov 9 V hiše in iz hiš se na vsih stranéh lahko peije gre in ker prostora je povsod dosto. Večidel imajo vse škem, 1 v poljskem . 1 v laske ni, 3 v grasiskem 115 v ruskem, 2b v nemškem, 16 v francoskem, 3 v angle- 2 v 9 hiše velike gospode preddvore za dohod in odhod kočij, letiškem, 3 v rusko-nemškem in 1 v rusko-poljskem jeziku. Znani horvaški slovničar Torquato Berlič je kakor v druzih mestih glediša. Veže so velike, stopnice * se vijó na dveh stranéh v nadstropja. Vse sobe so vi- izdal novo horvaško slovnico v tiskarnici Venedikta. Hoke in velike; v nekterih palacah so posebne sôbe za V»/ Matica česka bo dala v spomin prihoda Nj. Nj zimske verte. Nobeno mesto se tudi o tem ne more me- Veličanstev v Prago slovstven spominek s podobama Nj. kjer ima gospoda v gornjih eôbah Nj. Veličanstev in popisom slavnosti na svitlo pod na- bo knjiga obsegla riti s Petrogradom, tega iako krasne verte pozimi napravljene, da si člověk misli, elovom „perle češke". Razun da je v raji. Ce pozimi napravljajo plese, plesavcom pesme in druge plode krasne literature, zlasti take in plesavkam ni treba veliko stopinj storiti in že sedć udanost do presvitle eesarske hiše spričujejo. pod dišečim germovjem. ki jim hladí po plesu razdra- > ki 232 Novičar iz mnogih krajev V zadnjem listo smo ob kratkem povedali da je naji 3, v Terstu 2, v Debrečinu 1 milion, dcželni stanovi stajarski 1 mi)., vodstvo severne železnice 3 milione itd. — Vožnja čez Semer i ng gré prav posreći; » Ziounjciii um u putu u u ftiaiHcm p»cuQii , u« jv --------• -----j —---~ " •** v ■ ■ " o vládni list „Oest. Corr.a naznanil osnovo, po kteri se v 2 pičlih urah pride železnica čez-nj. — Ministerstvo bo vsled lastnoročnega pisma Nj. veličanstva od 31. j© ukazalo, da se ima Drava od Belaka do Mar grudna 1851, ko je nehalo ustavno vladanje v našem bu rga za vožnjo parobrodo v (Dampfschiffe) pripravna Iz Turskega segajo novice do 17. t. m. narediti. cesarstvu , prihodnjič po vsih deželah deželno name stovavstvo vpeljalo. Danes smo v stanu, kaj več o obé armadi stojite mirne, ee vedno pomnožujete i 9 in si ti napravi povedati ki je že od Njih veličanstva poter- uterdujete svoje stanisa. Omer-pasa se je s svojo ar jena in se bode kmalo razglasila. Djavnost deželnih na- mado naslonil na Oltenico; vsaka stran je pripravljena mestnij bo obstala v občnem deželnem zboru in na hud boj. V tem se posvetujete naša in pruska pav deželnih odborih. Ud je občnega dežel- vlada, ktera je 18. dan t. m. poslala baron Manteu - _ /* I V^. • « • • V «II 1 li i 1 « nega zbora bojo: od Nj. veličanstva izvoljeni de- felna na Dunaj s posebnimi sporocili, od kterih pa še želni č a s t n i k i, duhovni častniki in predstoj niki duhovnih korporacij, ki so se že pri poprej m nič V Š um li je glavno stanišče fran cosko-angleske armade; v Sum li in Ruščuku na znanega " • " » u u « « » u m nu« j/uiwvij, "" r • rr • j ° > v f šnih deželnih stanovih vdeleževali deželnega zbora ali pravljajo angleški minêrji in tesarji že barake za zimske _ _ _ _ _ ______« . i • v Y ^ . «• . A rv i v 1 /< I il I ■ kterim se bo še le prihodnjič ta pravica dodelila dalje stanisca. tista imatrikulirana dedna žlahna gospoda ) ki na visočini že poprej vživala dostojnstvo deželnih stanov ali ki tem na jutrovo stran jadrale. je bo še le pozneje s tim dostojnstvom obdarovana častniki vseučilišč. ki so 7. julia se je 88 angleško-franeoskih bark pri Akjermanu prikazalo, od kodar so po- Rusovski cesarski ko- > tišti misar Bud be rg je v Valahii dvema boljarjama (Kan v ze poprej deležni bili takuzinu in Bolianu) v pohvalo njih zveste vdanosti po dostojnstva deželnih stanov ali kterim se bo vprihodnje delil cast velikih banov. Ker bane voliti imata ta pravica dodelila, namestniki tistih mest in ter oblast le k vlaški in moldavski veli to mnogiui gov, ki so že nekdaj svoje poslance v deželni zbor za znamnje i da vska vlada ima te knežii za svoje (Landtag) pošíljali, in zadnjić udje deželnih odbo dezel Kralj gerški je ob vso oblast pris le kar rov. Le cesar sami bojo v posebnih priložnostih ministri recejo to eljá ti pa plešejo , kakor fran Knez ćemo Berd dvoje primorskih otokov pridaje Černogorcem, da boj poklicali obćni deželni zbor, ki pa se ne smé vtikati v coska in angleska poslanca godeta posvetovanje deželnih zadev, ki so edino leizročene de- gorski bo nek poslal poslance do sultana z zagotovi želnim odborom. Pri volitvi deželnih odborov pa, ki lom popolnoma mirovati, in s prošnjo, naj bojo zraven deželnega zbora popolnoma samostojni, ima to za pravilo veljati, da se deželni odborniki le volijo iz udov občnega deželnega zbora višje duhovne in deželno dedne gospode z velikim zemljišnim posestvom, iz namestnikov k deželnemu zboru pripušenih mest in tergov namestnikov vseučilišč, in še drugih namestnikov velicega ID mogl v Bi živeti. V Sp je hud Punt se razširja in več druzih mestih. in z armado vleče daj tudi ljudstvo in vpije: živila ustava, preč z mini 9 stri f pre s Kristino/ Konca te ustaje nihee še ne previdi zemljisnega posestva in sosésk ali občin po dezeli v do stojném številu. Djavnost deželnih zborov ima ob- Prišlo je leto, zreli klas Znjica Škerjanček zdaj zagostolí segati: naredbe za povzdigo kmetijstva, obertnijstva in Qcém je radost, njivam kras. Vidovo klice in budí. ? kupčijstva, in zadeve, ki dotikajo razkosenje zemljiš in pa Župan ima naj vec poljá, Al sklene se ji koj oko. nepremakljive posestva i naprave za vednosti in umet Vse belo žnjic na njem migljá. Saj dete spancka še sladko. nije iz deželnega premoženja oskerbovanje ubozih Posli jim serpe brusijo , Da v žetju se poskusijo: in zdravstvine zadeve, kolikor spadajo v njih opravilstvo, Kdo stavkov vec nažela bo, milodarne in občnokoristne naprave, ki se plačujejo Zvečer petic vec stela bo. iz deželnega dnarja i teljev na ljudskih šolah danju farnih cerkev in sol zagotovljenje prezivljenja uci vredbe vdeleženja pri zi Kraj njiv župana šétata, In pridne žnjice glédata. Oča je star in sivobrad odrajtvila, ki zapři- In sin kot rano solnee mlad. prego, hrano in stanišča vojakov in vojaških stražnikov „Žéle ste pridno, in končán Petelin spet kikiriki Vidovo klice in budí. V zibéli dete se smehljá, Zaspati to ji vec ne dá. Našiti sinceka lepo V zibeli nese ga sebo. Nobene žnjice ni še tam, Župan ob njivah hodi sam y In: v dobro jutro!" govori spadajo na deželo 9 cestne, vodne in dru^re zidariie Vam bodi trud današnji dan; „Naj perva s šerpom priđeš ti 7 O J <• . - m . r II i r ? iz deželnega premoženja > premoženja upnih naprav Pažíte pa, kar vam povém: in sploh dohodki in stroški dežele, in sploh vse blagor Naj pridniša bo môm očém Ki jutri ko se dan zazná i Molil bogá, prosil bogá, Naj vodi me in znamnje dáu. V zibéli detice mladó in dezelne potrebsine zadevajoče naprave. V deželnih po- Naj perva snop nažét i má". Obraća jasno va-nj okó. stavah bo razločeno: kdo z&more v ta odbor priti; iz- Vidova spi, nje dete spí, 9 ve govorjeno je pa ze, da namestniki zlahne gospode licega posestva, mestnih in deželnih sosésk morajo na Vso noc se nic ne prebudí Al ko zazná se rano svit y Poljubi ga, poboža ga. Al hotel bi me ti očká?" v y vsako vižo v deželi nepremakljivo posestvo imeti. zelní odbor pa bo dvojni: eden bo véliki De drugi manjši. Število odbornikov velicega odbora ne smé manjše kot 12, pa ne večje kot 48 biti (po velikosti de-zel). Veliki zbor se snide, kadar bo poklican; predsednik mu je c. k. deželni poglavar ali njegov namestnik. Manjši odbor paje stanoviten na strani deželnega poglavarstva; število teh odbornikov je 4, 6, k večjem 8. Slavúljcek jame jo budiť; Pa sklene se ji prcc okó, Saj dete spancka še sladko, Sladko se angelj nasmějí. In ,,ata!u v pervo zgovorí. In bil mu oče je od zdaj Županov sin on vekomaj. Matija Valjavec. v Pogovor vredništva. Gosp. D. S. : Hvala lepa za přejeto slikol Stan kursa na Dunaji 20. julia 1854. Iz kterih udov velicega odbora se ima manjši odbor sostaviti, ktero čast in plačilo bo vžival, bo pozneje do-ločeno. Na mesto poprejšnih deželnih stanov imajo v ti osnovi popisane namestnijestopiti. — Od deržavnega zajema pišejo razni časniki, da je vdeležba povsod Obligacije deržavnega dolga 5 4 3 27 0 o 2 r> V) V) i yy S3y, 755/; 67 53 ya 41 3 8 fl.l Esterhaz. srećke po 40 fl. Oblig. 5% od leta 1851 B 97 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 80 yy v yy r> n yy Windišgrac. Waldštein. yy Keglevičeve „ Cesarski cekini. Napoleondor (20 franko v) 9 fl.42 Suverendor.......17 fl. Pruski Fridrihsdor . . . 10 fl. 0 Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 23 fl. yy yy » 20 „ 20 yy yy 83 V2 fl. 29 '/, „ 29 „ ioy4„ 5 fl. 49 velika > tako > na priliko, je podpisal mestni odbor na Du Zajemi od leta 1834 1839 1854 224 •/ 2 » V V) yy yy 124 87% yy Y) Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.