Gospodarske stvari. Eoliko dobička vrže pametna kokošja reja. M. Francozi so najprej in najbolj spre^ideli in spoznali, da k kmetijskemu blagostanju pametna kokoija reja muogo priponiore in so se nje pametno in na debelo poprijeli. V pokrajini, kteri pravijo Normandija, prirejajo največ iu Dajbolj izvrstnih kokošij za na inizo in pridelujejo največ jajc, 7eč in lepših in boljših, kakor ktera koli druga francoskih pokrajin. Normandija aama preskrbljuje s kokoši iu jajci 7eliko mesto Pariz pa se razpošilja jih 7 ogromnih množinah na Angleško in Belgijo. Tam se nabajajo mnogi kmeto^a^ci, ki ne rede kokoši le za postranski zaslužek, atnpak kot pogla^itni pridelek in marsikteri izmed njib redi do 6000 kuret in 7iše na S7ojeni kmetijat^u. V di-ugih deželah 80 staiokopitni predsodki dostikrat kmetovavce od kokošje reje odvračali in mu oči zapirali, da 7elike koristi ni spoznal, kteia mu prihajati morc iz pametne kokošje reje. Sem ter tje pa so tudi okoliačine take, da kokošja reja ni mogla do pravega razvitka. Na Laškeoi so pred 15. leti bili tudi .še zelo zabitih gla7, kar ae kokošje reje tice, in ko je nek učenjak v Paduanskih gospodarst^enih novinah kmetom kokošjo rejo začel priporočati, malo je manjkalo, da ga niso za bedaka proglasili. In dan daues so Lahi za Fiancozi prvi kokošji rejci in jajc senaAngleako toliko izvaža, da so Labi 3 leta pozneje potegnili za prodana jajca že 3,901.440 fraakov in leta 1879. 7že 30,141.410 franko7. Iz tega 7sakdo labko spre^idi, koliko ae leto na leto iz pametne kokoaje reje potegniti more. Da so naše slo^enske pokrajine posebno priležne za kokošjo rejo, kdo bi tega ne znal? Eopuui, piaeta, jajca Slovenskih goric slovijo po S7etu zarad okusnosti in nježnosti. Muogo se jib razprodaja po s^etu 7 Gradec Dunaj, Prago in ae dalje, pa koliko več bi se jib še moglo piiiediti in razprodati, iu s koliko večjim dobičkora, ko bi se naši ubogi osiromašeni kmeto^avci kokošje reje pia7 iu pametno poprijeli in ko bi jih po pni7i 7iednosti tudi prodajali! Francoska dežela redi 7sako leto okolo 40 milijouov kokošij, ktere arednje cenjene, (na Francoskem so kokoši drajše ko pri nas) 2'/2 franka po našem 1 gold. jedna stoji, predsta^ljajo 7rednost od 100 milijonov fianko7. Od teh 40 mili- jono7 kokošij se jih 7sako leto blizo 8 milijono7 zakolje in poane, ki so 20 milijono^ 7iedne. Vrh tega se zakolje okoli 5 miljono^ petelino7, 12'/'2 milijono7 7rednih. Onih 40 milijono7 kokošij iz^ali leto na leto okoli 100 miiijono7 pišet, od kterib jib mora okoli 20 milijonov zopet 7sako leto tiste nadomestiti, ki ao bile zaklane, in ki so ali 7sled bolezni ali 7sled drugib nezgod konec 7zele, Ostane jih še 80 milijono7, in te se po srednji ceni jedno za V/2 fianka 7sega skup 120 milijono7 spečajo. Višja cena kopuno^ in kokošij kopljenk iznaša popi ek leto na leto 6 milijonov frauko?. S kratka: 78ako leto se kokošjega mesa poprek po7Žije za I587g niilijono7 franko^. Vsaka kokoš iznese vsako leto poprek nektera 7ec, nektera manj 100 jajc, toda na leto za Francosko 4000 milijono7, jajce po 6 centimo7 po našem 4 krajcarje, (ker 80 jajca tam dosti drajša, ko pri nas), ki 240 milijono^ franko7 7ržejo. Ako se še zaslužek barantače^ in mešetarje7 7 po.šte7 jemlje, se sme brez prenapetosti kupčijski promet na Francoakem 7sako leto na 550 milijono^ franko7 posta^iti. S tem res ogiomnim pridelkom dan današnji Italijani tekmajo, tako, da na London8kib sejmih po laških jajcih bolj popiašujejo nego po francoskih in da ta 7 ceni padajo. Sejmo7i na Eoroškem. 10. a^gusta Stiass. burg, 87. Lenart 16. a7g. Beljak, 21. a7g. Bleiberg nemški, 24. avg. Freže, Koti8e, Labod, 28a7g. 87. Andrej, 30. a7g. Črna.