Utrip Gimnazije Vič
Gimnazija Vič je ime, ki je povezano s prenekate-rim uspehom, a malokdo ga izgovori z občudova-njem. Zakaj tako? Ker se naše šole še vedno drži fama, da je zahojena, leva šola, kjer so vsi po vrsti nesposobni opraviti kakršnokoli stvar. Pa vendar se najdejo ljudje, ki so ponosni na to ime in se zaveda-io, da la šola vendarle ni kar tako.
Da smo sposobni, pametni in ustvarjalni, smo dokazali že lansko šolsko leto, ki je bilo zares polno uspehov na vseh področjih. Naj samo omenim naše športne uspehe, med katerimi je najbolj blestelo 1. mesto na državnem prvenstvu Slovenije v moški odbojki. Ravno tako smo zabtesteli na kulturnem področju — konkretno: naša dramska skupina je požela velik uspeh na Gimnazijadi v Velenju m povsod drugod, kjer je prikazovala komedijo »Bog«. Pa to še ni vse. Več naših nalog je bilo nagrajemh. Tista z naslovom Računalniško didaktična lgrača za predšolske otroke je osvojila prvo nagrado, nagradi pa sta dobili tudi nalogi Kontrola dostopa do oseb-nega računalniškega sistema in The two most popu-lar South African novels.
Ravno tako se zanimamo za svet okrog sebe. Na šoli so organizirane razne ekskurzije v tujino npr. Dunaj, Munchen, Benetke, najbolj zanimivi pa sta bili ekskurziji po Italiji, ko smo si poleg Rima, Pompej, Firenc in drugih mest, ogledali še vnlkane (Etna, Vulcano, Stromboli).
Poleg vseh zgoraj naštetih stvari so se na naši šoli dogajafi še razni krožki, izhajala sta dva časopisa (eden izhaja še lelos)... Zal nam je, da je Solo letos
zapustilo nekaj zelo dobrih profesorjev, ker so neka-teri med njimi bili gonilna sila za nekatere dejavno-sti. Zato je na šoli nastalo nekakšno (upam da začasno) mrtvilo na nekaterih področiih. Odšla je tudi generacija dijakov, ki je bila najboij zaslužna za lanskoletne uspene in sedaj je vrsta na nas, da nadaljujemo tam, kjer so oni končali in postavimo našo šolo še za nekaj stopnički višje na lestvici. Toda, ne glede na lo, je zivljenje na naši šoli Se vedno pestro in zanimivo.
Čeprav smo ponosni na našo šolo, pa ima le-ta vendarle nekaj napak, ki bi jih želeli odpraviti. Tako kot vsi dijaki na svetu si želimo, da ne bi bilo spraševanja, testov in druge prisilne motivacije, ki nam načenja duševno in fizično zdravje. Vendar je večina učencev to pripravljena sprejeti kot žrtev za pridobitev znanja m za prijetno vzdušje kadar na urniku ni zoprnih predmetov in so lahko y krogu svojih nrijateljev, s katerimi se pogovarjaio in zaba-vajo. Sola je drugi dom, pravijo, in vsakdo se doma rad poiuti udobno. Zato skrbimo za tako počutje v šou in tako ni nič čudno, če kakšno uro preživimo v okolici šole, namesto da bi se tresli v klopeh ali pa že kar pred tablo, kajti pri nas §e niso uvedli napove-danega spraševanja pri vseh predmetih. Zelo si želi-mo tudi več prostora pri telovadbi, kajli naJa ura telovadbe lzgleda kot, ua bi skupina sardel v konzer-vi naenkrat poskuSala igrati odbojko, košarko, no-gomet in se zraven še iti slepe misi.
NaSa šola je bila v usmerjenem izobraževanju računajniška in poudarek je ie vedno na računalni-štvu. Zelimo si, da bi se interesi in oprema razSirili šc na druga podroija, npr. k biologiji in kemiji. Nekateri se izgovarjajo, da je za takšne in podobne zadeve odloino premalo denaija in prostora, a pre-pričana sem, da bi se našlo oboje, če bi bil le interes dovolj velik. Toda kljub tem pomanjkljivostim je na5a šola 5e vedno nekaj posebnega in nikomur se ni treba sraraovati, ko reče: »Jaz pa hodim na Gimna-zijo Vič«.
S te šole je v preteklosti prišlo veliko ljudi, ki so sedaj znane osebnosti; npr. plavalec Igor Majcen, režiser Zdravko Zupančic, igralec Pavle Ravnohrib in še mnogi drugi.
In tudi sedaj vse tako kaže, da se bo ta tradicija šotanja kasnejših znanih in pomembnih ljudi ohra-nila.
KRISTINA PORENTA