331 UDK 37:613”1900/1949” Prejeto: 13. 10. 2022 Tatjana Hojan * “WE WANT HEALTHY YOUTH!” Health and hygiene in the journal Popotnik (1900–1949) V pedagoški reviji Popotnik je bilo med letoma pomenu in pouku higiene. Prispevek se ome- ponuditi širše slike razvoja pouka higiene, - teljev in pedagogov na pomen pouka higiene. opazen izrazit zagon za vzpostavljanje pouka - rek na boju proti kajenju in alkoholu, sploh Jugoslavije razporeja posamezne splošne vse- alkohola in šolskih boleznih, še vedno pa je bilo veliko neznanja o pomembnosti umivanja ni izhajala, v kratkem obdobju revije po vojni jetiki. * Tatjana Hojan, prof. slovenskega jezika, bibliotekarska svetovalka SŠM (1938–2022). Abstract Between 1900 and 1949, the pedagogical jour- nal Popotnik published a number of articles about the importance of education in hygiene. The article limits itself to articles by Slovenian into the development or rather decline of the idea of hygiene. Although these articles can- insight into the past and the often lively views of Slovenian teachers on the importance of les- of Austria-Hungary, there was a notable push to establish hygiene education. During World War One, there was more emphasis on combat- ing smoking and alcohol, especially in the light of Serbs, Croats and Slovenians and Yugoslavia dangers of alcohol, sex education and various diseases, but there was still serious ignorance about the importance of washing in the coun- tryside. The journal did not appear during World War Two, while in the short period of its existence after the war there was only one article about the struggle against tuberculosis. 332 zdravje v šoli, higiena v šoli, revija Popotnik Key words: health at school, hygiene at school, the journal Popotnik lista za šolo in dom pedagoški in znanstveni list, ki je avtorji so pisali o higieni v šolah, škodljivih razvadah in boleznih ter poudarjali - tiko higiene v šoli, in sicer konkretno o higieni kot skrbi za zdravje in predvsem iz obravnavanega obdobja zaznati nekoliko spremenjen pomen, ki ga je beseda (hygíeia) pomeni zdravje, še bolj zgovoren je prislov pomeni: naredim kaj zaradi stoletja se je beseda uporabljala pogosteje kot danes, se delno prekrivala z besedo - skrbi za osebno zdravje. 1 - - misli o higieni v reviji Popotnik. avtorjev oz. tistih vsebin, ki se konkretno navezujejo na naš prostor. Kljub temu - Popotnik, 1907 in 1908. 333 »V novejši dobi raste zanimanje za zdravje šolske mladine prav 2 - lenjih, ki nastanejo pri pouku in zaradi njega. Otroci v šolo vstopajo zdravi in - 3 Lebanova pobuda se proti koncu avstro-ogrskega obdobja vse pogosteje in - - nikov, Cerkve, pravnikov in po novem tudi šolskih zdravnikov. Šolski zdravnik naj - - - vi bolne, bolni otroci pa ostajajo doma, zato zdravnik v šoli nima prostora. Šolski obdobju na primernosti zgradb in je bila tako higiena povezana z arhitekturo in gradbeništvom. 4 - hodu zdravnika v šolo. Ob vstopu v šolo je treba otroke pregledati, shranjevati za primernost šolskih prostorov. 5 - kov s skupnim naslovom Šolsko-higijenski utrinki, v katerih je zbral slovenskemu 2 Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907, str. 344. 3 Povzeto po: Anton Leban, Šolske bolezni, Popotnik, 1906, str. 244–246. 4 Povzeto po: Josip Tominšek, Šolski zdravnik, Popotnik, 1900, str. 11–166. 5 Povzeto po: Josip Tominšek, Nekaj o šolskem zdravništvu, Popotnik, 1901, str. 144–147. 334 - - reditvi dejavnosti na šolskih izletih, na izlet naj gre naenkrat le en razred iz šole, - - 6 in opremljanju šolskih prostorov, predvsem pa toaletnih prostorov z umivalniki. po odkritju tega podatka nemudoma stopil v kontakt z ravnateljem omenjene kli- klinike leta 1898, kamor so otroci prihajali prostovoljno, štiri leta kasneje so bili pravilnega umivanja zob. 7 naj se otroci po prihodu v šolo preobujejo v tople in suhe nogavice ter obuvala. - 8 …). Sicer pa so bile razstavljene tabele za pregled vida, primeri ogrevanja, - za slepe, gluhe in sirote. 9 10 - razne dihalne vaje. 11 - - 6 Povzeto po: Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907, str. 21–24. 7 Ibid., str. 52–54. 9 Povzeto po: Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907, str. 84–87. 10 Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907, str. 114. 11 Povzeto po: Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907, str. 114–117. 335 pregleda ob koncu osnovnega šolanja in v povezavi z zdravjem primerno izbiro - dobrin. 12 - - vil korak nazaj, razsvetljenstvo in humanizem sta ji namenila nekaj pozornosti, tudi za telo, kar šola sicer pogosto zanemarja. Prva naloga šolske higiene je torej šolskih zdravnikov. 13 - zarja na pozornost na utrujenost otrok in svari pred preobremenitvijo. Utruje- - tematike. Pomembni so šolski odmori. Problem je tudi neurejenost spanja. Kot - stopnost šolskih zdravnikov, ki ne smejo le »sedeti v šolskih komisijah«, 14 ampak aktivno pregledovati vsako novo opremo v šoli in opozarjati na pomanjkljivosti 15 preventivni pregledi in osebna higiena. 16 Leta 1908 je bilo v Avstriji, torej tudi pri nas, aktualno vprašanje vpeljave šolskih zdravnikov, ki se je obravnavalo na zborovanju avstrijskega pedagoškega - šolskim zdravnikom. 17 12 Povzeto po: Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907, str. 177–180. 13 Ibid., str. 344–346. 14 Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1908, str. 27. 15 Povzeto po: Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1908, str. 24–28. 16 Ibid., str. 54–56. 17 Ibid., str. 175–179. 336 V zadnjem šolskohigienskem utrinku Šijanec piše o priljubljenosti posame- - - odmor nikdar ne sme skrajšati, da na dan šolskih izletov in iger pouk ne traja dlje - 18 - no, predvsem pa poudaril pomen gibanja. V šoli otroci predolgo sede, odmori so prekratki, zato je navedel telesne vaje, ki bi jih lahko izvajali tudi v šolski sobi. Te nam razjedajo telesno zdravje«. 19 Vprašanje alkoholizma, ki v kasnejših obdobjih izrazito pride v ospredje, - ni treba posegati po alkoholu. 20 - Josipa Lesarja, dr. Josipa Vošnjaka ter Antona Martina Slomška. 21 zvezke velja, da bi moral biti papir v njih belkasto rumen brez bleska in barvnih 18 Povzeto po: Ignacij Šijanec, Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1908, str. 217–219. 19 Popotnik, 1908, str. 161–167. 20 Povzeto po: Anton Pesek, Šola in alkohol, Popotnik, 1901, str. 97–101. 21 - Popotnik, 1902, str. 183–186. 337 rado pojavi jecljanje. 22 nikoli »ustvarjal pravilnosti s premislekom, ampak z vihravim mehanizmom«. 23 ni vedno kriva šola, ampak pogosto tudi dom, kdaj pa celo nobeden od njiju. - 24 Janko Polak je tudi naslednje leto pisal o zdravju v šoli. V uvodu je zapisal, - 25 omenjen. Med šolskimi boleznimi navaja kratkovidnost in ukrivljenost hrbte- 22 Popotnik, 1909, str. 105–111. 23 Popotnik, 1909, str. 20–23. 24 Popotnik, 1909, str. 212–214. 25 Povzeto po: Janko Polak, Naš cilj, Popotnik, 1910, str. 165–167. 338 v šoli, pa bo boljše za higijeno.« 26 s kopalnicami med šolami na Slovenskem primerno opremljena le gluhonemnica v Ljubljani. Kot higieno pouka omenja prenehanje ustrahovanja otrok, primer- pomembnost preobuvanja iz mokre obutve po prihodu v šolo. 27 - terih umestitev v avstrijski šolski sistem se zavzema tudi avtor. Prav tako bi bilo 28 - se spolna vzgoja podaja starosti primerno. O spolni vzgoji pa se mora govoriti na roditeljskem sestanku. Sicer pa perverzna dejanja, tako še dodaja avtor, nastanejo zaradi lenobe, zato k zdravemu spolnemu razvoju otrok najbolj pripomore pri- merno umsko in telesno delo. 29 »Osobito sedaj za vojno se je kadilska strast med šolsko mladino sil 30 avtorja, še posebej aktualna. Tako v naslovni misli poglavja Gradnik svari pred 31 32 26 Pavel Flere, Nekaj o šolski higijeni, Popotnik, 1910, str. 167–170. 27 Povzeto po: Pavel Flere, Nekaj o šolski higijeni, Popotnik, 1910, str. 199–204. 28 Ibid., str. 237–241. 29 Ibid., str. 266–269. 30 J. Gradnik, Kajenje pri mladini, Popotnik, 1916, str. 84. 31 Simon Viher, Šola v boju proti alkoholu, Popotnik, 1915, str. 118. 32 Ibid., str. 118–122. 339 prej popravi, a tu je alkoholizem najhujši oviralec.« 33 - - še dodatno pripomore k zatekanju ljudi v alkohol in hkrati poslabša od alkohola - 34 mora stalno opo- Leta 1916 Gradnik objavi razpravo o kajenju pri mladini. 35 Na krajše kot Vi- zgled, pouk in kazen. Pri nasvetih je realen, saj se zaveda: »Napram drugim pa- napram vsem svojim kadilcem. Edino javnost in predvsem dom lahko delujeta z uspehom.« 36 : Pouk hi 38 - dice na telesnem in duševnem zdravju, po drugi strani nestabilne gospodarske in 33 Simon Viher, Šola v boju proti alkoholu, Popotnik, 1915, str. 118. 34 v boju proti alkoholu, Popotnik, 1915, str. 121). 35 J. Gradnik, Kajenje pri mladini, Popotnik, 1916, str. 84–85. 36 Ibid. 37 Karel Grabeljšek, Telesna snaga in še kaj, Popotnik, 1935, str. 155. 38 Popotnik, 1921, str. 127–137. 340 - movati, to ne dovede nikamor. Brez usmiljenja jih moramo odkriti, si jih ogledati 39 - - kohola v svoji okolici. »Ko sem bil osem let star, me je hlapec opijanil. Toda starši 40 - Rudolf Horvat zelo celostno pristopa k problematiki alkoholizma in na- in pred birmo, prav tako pa tudi na roditeljskih sestankih in šolskih prireditvah - vpliv alkohola na gospodarstvo, pri jezikovnem pouku se berejo razni spisi, pri zgodovini o propadu Rima in po drugi strani o razvoju pri muslimanih, pri gospo- darstvu o sušenju sadja, izdelovanju marmelad, kisa in podobnega, pri petju naj in kot vajo odpovedi sladkemu, k pogumnemu zagovarjanju svojega mnenja in k 41 - 42 Njegova - naj otroci prek pogovora in opisov pridejo do spoznanja o simptomih pijanosti in 39 Popotnik, 1921, str. 128. 40 Ibid., str. 129. 41 Popotnik, 1933, str. 193–197. 42 Fran Karbaš, Alkohol, Popotnik, 1919, str. 198–202. 341 kemijskem poskusu in prikazu spoznali z alkoholom, njegovimi lastnostmi in 43 Pouk higiene se v tem obdobju vse bolj utrjuje. Zdravnik Edvard Šavnik je o Predavanje je bilo razdeljeno na dva dela in objavljeno v Popotniku leta 1924. V prvem delu je raziskoval otroške bolezni in morebitni vpliv šole na njihov razvoj. Opozoril je na spremembo pri gibanju in miselnem naporu, ki se umetno vsili - vavitev iz nosu, nervoznost, skrivljena hrbtenica, kratkovidnost in nalezljive bo- vstop v šolo le škodi, saj se otrok sprva trudi, a kmalu telesno in duševno omaga. se pospešuje tudi s telovadbo in šolskimi igrami. 44 - pomanjkanje denarja za šolski papir, kaj šele za petrolej. - besede ne kazni ne pomagajo toliko kot pregled.« 45 V nadaljevanju opisuje prvo hkrati.« 46 43 Povzeto po: Fran Karbaš, Alkohol, Popotnik, 1919, str. 198–202. 44 Povzeto po: Edvard Šavnik, O šolski higieni, Popotnik, 1924, str. 187–193. 45 Karel Grabeljšek, Telesna snaga in še kaj, Popotnik, 1935, str. 155. 46 Ibid., str. 155–156. 342 47 hodijo v trgovino.) Tudi nekatere nove besede smo spoznali pri tem (milo, stekle- nica, zamašek …), ki smo jih tudi napisali (lepopisje, jezikovni pouk). /…/ Pa ker - itd.).« 48 49 - manj znana Vidova bolezen oz. Vidov ples, ki naj bi jo dodatno poslabšale slabe - je menil, da bi morali take otroke eno ali dve leti kasneje sprejemati v šolo. 50 51 Jugoslavije (1945–1949) V sicer kratkem povojnem obdobju izhajanja revije Popotnik se pojavi le en boleznijo in jim pokazati, kako se je najbolje obvaruje. To lahko uporabi pri raz- pomaga z dotedanjo literaturo o jetiki, o tej problematiki bi morali pisati tudi v mladinska glasila. Otroci morajo spoznati, da so sami odgovorni v borbi proti tej bolezni. Tako bo šola sodelovala v zdravstveno-prosvetnem delu, ki spada med 52 47 Karel Grabeljšek, Telesna snaga in še kaj, Popotnik, 1935, str. 156. 48 Ibid. 49 Ibid. 50 Povzeto po: Karel Doberšek, Vidova bolezen pri šolskih novincih, Popotnik, 1934, str. 22–25. 51 Vito Musek, Šola v borbi proti tuberkulozi, Popotnik, 1947, str. 73–76. 52 Povzeto po: Vito Musek, Šola v borbi proti tuberkulozi, Popotnik, 1947, str. 73–76. 343 Sklep - tudi po koncu vojne, hkrati se opozarja na še vedno neurejene higienske razmere, o boju proti jetiki. Skozi celoten pregled lahko sledimo spoznanju, kako pomembna je bila (in še vedno je) šola ne le zaradi pouka samega, ampak zaradi širšega vpliva na posa- Ignacija Šijanca, ki je leta 1907 ob odkritju novice o odprtju zobne klinike v Stras- bourgu nemudoma stopil v kontakt z ravnateljem in dopisovanje z njim objavil v Popotniku. tudi duševno. Viri in literatura Doberšek, Karel: Vidova bolezen pri šolskih novincih, Popotnik, 1934. Flere, Pavel: Nekaj o šolski higijeni, Popotnik, 1910. Grabeljšek, Karel: Telesna snaga in še kaj, Popotnik, 1935. Gradnik, J.: Kajenje pri mladini, Popotnik, 1916. Popotnik, 1933. Karbaš, Fran: Alkohol, Popotnik, 1919. Popotnik, 1902. Leban, Anton: Šolske bolezni, Popotnik, 1906. Po- potnik, 1934. Musek, Vito: Šola v borbi proti tuberkulozi, Popotnik, 1947. 344 Pesek, Anton: Šola in alkohol, Popotnik, 1901. Popotnik, 1909. Polak, Janko: Naš cilj, Popotnik, 1910. Popotnik, 1909. Popotnik, 1909. Popotnik, 1908. Šavnik, Edvard: O šolski higieni, Popotnik, 1924. Šijanec, Ignacij: Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1907. Šijanec, Ignacij: Šolsko-higijenski utrinki, Popotnik, 1908. Tominšek, Josip: Nekaj o šolskem zdravništvu, Popotnik 1901. Tominšek, Josip: Šolski zdravnik, Popotnik, 1900. Viher, Simon: Šola v boju proti alkoholu, Popotnik, 1915. Popotnik, 1921. Povzetek 1949 v pedagoški reviji Popotnik sledimo razvoju pedagoške misli o higieni. Pri- (pred prvo svetovno vojno, prva svetovna vojna, med obema vojnama, po drugi pomenu in pouku higiene po letih pada, v ospredje pa stopajo le še posamezne teme, in sicer alkoholizem, kajenje in nalezljive bolezni. Skozi celotno obdobje -