Štev. 6 (junij) — 12 strani.
Leto VI. — 1925.
>
H i i i i it
iti i i i w i i m i
iijitiuii;«
11 ^ •
\ • i i ■» • «

LIVBLIANA1
Dr. Debevec:
Društveni govornik.
(Dalje.)
č) Ljudi je veliko na svetu, a človek je malokateri.
(Anton Medved, Poezije I.)
Ključ (hrija).
Naš pesnik Antoii Medved, ki ga najbolj poznamo kot pisatelja dram (Za pravdo in srce, Črnošolec, Stari in mladi itd.), je v svojem kratkem življenju (1869—1910) veliko trpel; posebno ga je bolelo, če so ga ljudje tožili, češ, da pije. V svoji ogorčenosti je izrekel, pa tudi zapisal marsikatero trpko besedo. Posebno zbadljiv je bil v pesmih »Brš-ljan in bodičje« in ondi čitamo te-le besede: »Ljudi je dosti na svetu, a človek je malokateri.«
Kaj pomeni ta izrek? Kaj hoče pesnik s tem reči ? Reči hoče bržčas tole: Vsakdanjih ljudi, to je takih, ki se komaj zavedajo, kakšne dolžnosti ima človek na svetu, ki se rode, potem tjavendan žive, jedo in pijo in končno umrjo, je dosti na svetu; a takih, ki res zaslužijo ime »človek«, je malo.
Toda, ali se vam ne zdi ta rek pretrd, pretiran, krivičen ? Kaj ni vsak izmed ljudi človek? Ali ne bi bilo za nas žaljivo, ako bi nas imel samo za ljudi, a imena »človek« nam ne bi prisodil? Da bomo izrek prav presojali, poglejmo, kaj ima v sebi beseda »človek«. Že katekizem nam pove, da je
človek bitje, ki je iz duše in telesa, Duša je po božji podobi ustvarjena, ker ima um in prosto voljo. Kot telesno bitje nosi človek v sebi razne strasti: veselje in žalost, ljubezen in sovraštvo, upanje in bojazen, pogum in malosrč-nost, sočutje in trdosrčnost. Strasti same na sebi niso nič slabega; če so pokorne umu in um Bogu, mu neizmerno koristijo. Zlasti z eno od teh strasti se dviga nad živali: s sočutjem, s sočutjem do ljudi, zlasti do trpečih, pa tudi do živali. O takem človeku pravimo, da je dober. Z dobroto se prav posebno približa Bogu, ki je najvišja Dobrota. Ime »človek« zasluži torej tisti, ki ima svoje strasti v oblasti, zlasti pa, ki je poln sočutja in dobrote. Ali je takih mnogo na svetu?
Ali se ne godi baš nasprotno? Večina ljudi živi svojim strastem kot nespametna živina; svojega razuma ne rabijo prav. Njih prosta volja je zadušena po strasteh. In koliko jih je, ki bi imeli sočutje z bližnjim?
Ko je pesnik ta izrek zapisal, je imel pred očmi morda čedo ovac ali goved ali drugih takih živali; največji oven, ki nosi zvonec, jih vodi, vse druge gredo slepo za njim, magari v prepad.
Zgodovina nam priča, da je ta rek — na žalost — vedno imel prav. Že v Sodomi in Gomori je bila velika večina
slabih; saj ni bilo niti 10 pravičnih. In ob Jezusovem času! Mimo ubogega ranjenca so šli Judje, samo • Samaritan se ga je usmilil. — Starogrški modrijan Diogenes je nekega dne s prižgano svetilko hodil po dnevi po mestu Atenah. Ko so ga vprašali, kaj dela, je odgovoril: »Ljudi iščem.« Hotel je pač reči to, kar naš pesnik Medved. — Stari Rimljani so smatrali za najlepšo krepost, za višek omike lastnost, ki so jo zaznamovali z besedo »h u m a n i t a s«, t. j. človekoljubnost, ljudomilost. — O samem Zveličarju pravi apostol Pavel: »Prikazala se je dobrotljivost in ljudomilost Odrešenika našega.« Najlepša lastnost tudi na Odrešeniku* kot Človeku je bila torej njegova ljubezen, dobrotljivost do ljudi.
Slišno misel izražamo, če pravimo o kom: To je človek! To je duša! — Simon Gregorčič je ob smrti Franceta Erjavca vzkliknil: »Umrl je mož! Kje tak je še med nami ?« In Prešeren vzkli-' ka: »Kje bratoljubja si videl oltarje?« — In ko je umrl Iv. S. Turgenjev, je zapisal neki kritik: »Človek on bil!« In pregovor pravi: »Težko je biti človek.« O krutem človeku pravimo: »Saj to ni človek, to je zver.« Ali pa: »Ta nečloveško ravna z ljudmi.«
Prijatelj! Sramotno je živeti kar tja vendan kot eden izmed čede, kot nespametna živina Ne tako! Nad našimi strastmi naj vlada razum, pokoren Bogu; zlasti pa gojimo v srcu ljudomilost, človekoljubnost, da se bo ob naši smrti lahko reklo: »Bil je dober človek!«
d) Tekmovanje je vir vsega napreilka.
(Izrek starogrškega modreca Heraklita, okoli 1. 500. pr. Kr.) Ta ključ (hrijo) najdeš že izvršen v »Mentorju«, letnik VII. (1914—1915, str. 105). Naj tu naštejem še nekoliko naslovov za ključe (hrije):
6.	Nevednost in uboštvo sta ceste (dr. Fr. Prešeren).
7.	Čas je zlato (pregovor).
8.	Molčanje je zlato jabolko v srebrni posodi (sv. pismo).
9.	Alkoholiziran narod nima bodočnosti (Prerod).
10.	Pravičnost je podlaga kraljevini (napis nad vhodom v nekdanji avstrijski cesarski dvor).
11.	Značajni možje so živa vest za sodobnike (ameriški mislec Emerson v knjigi Angleža Smiles »Značaj«).
12.	Kakor pri drugih narodih je tudi pri nas Slovencih knjiga merilo našega znanja, naše zavesti, naše moči, sploh vsega našega narodnega življenja.« (Bibliotekar dr. Glonar v Koledarju družbe sv. Mohorja za 1925, str. 53.)
13.	Ves svet je velik gledališki oder (Calderon de la Barca).
14.	Ti narediš človeka, o Bolečina! (Francoski lirik Lamartine, cit. pri A. Ušeničniku, Knjiga o življenju, str. 109)
15.	Človek človeku kaj pomore s svojim veseljem, ne pa s svojo tugo (angleški mislec Ruskin).
16.	Sam zase — kakor prase (narodni pregovor).
17.	Celo zmagovita vojna je vselej zle (Bismark 29. junija 1870).
18.	Kjer veje duh Gospodov, tam je svoboda (sv. Hieronim, Branje druge ad-ventne nedelje).
19.	Dobro začeto, dvakrat prejeto (narodni pregovor).
20.	Človek se ne nauči, dokler živi. (Homo semper tiro, Mednarodni pregovor.)
Napisal sem vam tu 15 naslovov; lahko bi jih nadaljeval čez 100, čez 1000. Pa to boste sami opravili. Kje se taki izreki dobijo? V vsaki dobri knjigi: v čitanki Za vsak dan (vse polno pregovorov jn zgledov), v koledarjih, v Uše-ničnikovi knjigi o Življenju, v Kocbekovi, Pregovori, prilike in reki, v vsakem našem pesniku, zlasti pri Gregorčiču in Medvedu; tudi pri vsakem pripovedniku (n. pr. pri Finžgarju, dr. Deteli itd.), samo paziti je treba.
Dalje Vam priporočam: V sukanju teh »ključev« se vadile vsaj dva meseca; prvi mesec tako, da se za enega izmed ključev že teden dni prej odločite, ga doma premišljujete (morda kar vsi dru-štveniki istega!), zapišite in se ga naučite (po svojem zapisku). Pri sestanku (govorniški vaji) naj ga — brez pomoči, brez spiska — govore trije ali več (kakor bi se domenili ali bi žreb določil).
če bi si kje ne vedeli pomagati, vprašajte (pismeno) pri uredništvu Vestnika.
Drugi mesec pa '(če ne bo še prezgodaj?) pa idite za stopnjo dalje. Predsednik (ali kdor že) prinese s seboj na več listkih isti »ključ« napisan, ne da bi kateri izmed članov to vedel. V društvenem prostoru listke razdeli med toliko in toliko članov. Ti naj imajo — recimo četrt ure časa, da ključ premislijo; potem naj pa — po žrebu — nastopijo ter govore.
Taki nastopi bi bili morda ob sestanku primeren predmet tekmovanja.
Tudi take »ne pripravljene ključe« bi kazalo potem spisati in jih poslati v Vestnik.
Morda bo Vestnik v vsaki številki prinesel odslej po en »k 1 j uč« in po en govor. (Radevolje! Se priporočamo! Opomba uredništva.)
Kako se sestavi govor?
Ko si s ključem pridobil neko vajo v govorjenju in nastopanju pred javnostjo, ne bo težko napraviti še en korak višje do govora.
V čem obstoji bistvena razlika med ključem in govorom? V temle: S ključem iščemo raznih dokazov in primer itd. za neko trditev, pa vedno v istem redu; pri govoru pa moramo tiste dele različno sestaviti, kakor potreba nanese, zakaj z govorom hočemo one, ki nas poslušajo, pripraviti do nekega čisto določenega sklepa. Ta sklep mora biti govorniku že prej jasno pred očmi; govornik mora čisto natanko sam pri sebi reči: do tega ali tega sklepa hočem poslušalce pripraviti, nagniti, navdušiti.
Ko enkrat veš, za kateri sklep hočeš svoje poslušalce navdušiti, začneš govor premišljevati in izdelovati.
Govor se redno prične za nagovorom. Torej n. pr.: Dragi tovariši! Dragi prijatelji! ali samo: Prijatelji! Bratje! ali: Spoštovana družba! ali: Slavni zbor! itd.
Nato pride uvod. Ta mora biti v neki zvezi s sklepom, ki ga hočeš doseči. Sklepa ne smeš takoj izreči; mora ti biti sicer živo pred očmi, izrečeš ga pa bolj proti koncu.
Sploh si ves govor misli tako, kot da hi moral težek voz, ki so vanj vpreženi
trije konji ali voli (t. j. razum, volja in čustvo) spraviti po strmi poti na vrh gore. Zivinčeta se ti upirajo, t. j. tvoji poslušalci morda niso prepričani o koristi tega, kar ti priporočaš, njih volja, njih srce (čustvo) se upira tvojim besedam. Ti se moraš torej truditi na vse načine, da to trojno uprego spraviš na pot, da bo vlekla in prišla na vrh. Šele na vrhu, t. j. proti koncu boš povedal sklep, ki ga želiš v njih obuditi.
Da bo torej vprega sploh voljna peljati in se bo z mesta premaknila, moraš pričeti s primernim uvodom.
Misel na uvod dobiš a) če v duhu pre-letiš tistih sedem vprašanj (kdo? kaj? kje? itd.) in si eno izmed njih izbereš. Že prvo vprašanje (kdo?) ti lahko pomaga. Pričneš namreč lahko s poslušalci s tem, da jih pohvališ zaradi te ali one vrline, zaradi katere so znani... Včasih kak govornik v uvodu o sebi kaj pove, 11 pr. naj ne zamerijo poslušalci, da jim hoče govoriti on, ki je še neizkušen, mlad, še »mlečnozob«, toda ker ni nikogar drugega, je prisiljen, da govori...
b)	pričneš pa lahko tudi s kakšno pri-» spodobo, kakor smo že prej govorili o njih; samo to treba imeti vedno pred očmi — biti mora v neki zvezi s končnim namenom, s tistim sklepom tam na koncu.
c)	Pričneš lahko tudi s kakim primernim zgledom iz zgodovine ali iz vsakdanjega življenja.
č) Včasih za uvod dobro služi izrek kakšnega slavnega moža ali kakšnega pesnika, ali tudi kak pregovor.
Za uvodom pride jedro vsega govora — dokazovanje. Ti ki govoriš, postaviš neko trditev, ki moraš o njej poslušalcem pokazati, da je zanje res primerna, dobra, koristna, lepa itd. (Dig-num et iustum est, aequum et salutare!) Ali pa, če hočeš poslušalce odvrniti od česa, pokažeš, da je dotična stvar (strast) grda, škodljiva, človeka nevredna itd. In da poslušalcem izviješ iz rok vsak izgovor, moraš vpoštevati tudi ugovore, ki bi jih utegnili delati na glas ali na tihem zoper svoje dokazovanje.
Ko si tako dokazal korist ali škodljivost tiste stvari, o kateri si govoril, in vidiš, da so poslušalci prepričani in mor-
da tudi presunjeni, ginjeni, da je torej — kakor pravimo — železo vroče, tedaj pa to železo kuj, to se pravi: pridi na dan s tistim sklepom, za katerega si hotel poslušalce navdušiti.
Iz govorčkov, ki naj ti slede, boš najhitreje spoznal in se naučil, kako se to dela.
a) Fantje! Zgodaj vstajajmo! (»zgodaj vstajajmo!« se izreče šele pozneje! Mislimo si, da dijak spomladi spodbuja svoje sošolce.)
Zopet se je vrnila k nam ljuba pomlad. Solnce vsak dan bolj zgodaj vstaja in čimdalje bolj greje. Studenci in potoki, oproščeni ledenih vezi, spet veselo šumljajo mimo njiv in travnikov. V gozdu se na vsezgodaj bude ptice pevke ter pričenjajo svoj mnogoglasni koncert. Kmet navsezgodaj hiti na polje orat in sejat, pastir na vsezgodaj žene ljubo ži-vinico na pašo. Kaj pravite, prijatelji k temu zgodnjemu vstajanju? Jeli pametno ?
Jaz trdim, da je! Trdim najprej, da je pametno in za človeka primerno. Če se vsa narava vsak dan bolj zgodaj oživlja, solnce, ptice, živina... — pa naj človek, ki je kralj te narave in tega stvarstva, drugače dela?
Zgodnje vstajanje pa ni samo primerno za človeka, ampak je tudi vir čistega veselja, je torej tudi nekaj lepega. Če zarana zapustiš zadehlo mestno zidovje in prideš ven med travnike kjer se neštete rosne kapljice blišče v jutranjem solncu, kje, vprašam te, najde tvoje oko lepšo sliko? In ko stopiš v gozd in te pozdravi glasni zbor krilatih pevcev — katera opera v gledišču, te vprašam, te
more bolj razveseliti, tvojemu ušesu bolj prijati?
Trdim pa še več: Zgodnje vstajanje je pa tudi zelo, zelo koristno, koristno za telo in za duha. Ali naj to šele dokazujem? Kaj ni zjutraj zrak najbolj čist? Ali cvetlice ne dehte vprav zjutraj najmočneje? In gozd, ali ne izpuhteva vprav zjutraj najbolj svojih zdravilnih dišav in vonjav? Kaj se vam prsi ne širijo kar same v jutranjem hladu? 0 da, z zgodnjim vstajanjem se nam krepi telo. In kaj šele duh! Kaj ne gre zjutraj učenje kar samo v glavo, pa če je še tako težko? Saj tudi ni čudno: v spanju so se živci odpočili, duh je miroval. Kakor spočit konjiček vse drugače potegne in pelje nego utrujen, tako naš duh zarano deluje mnogo živahneje nego pozneje čez dan ali pa še zlasti pozno v noč.
»Pa saj je vseeno: če se ponoči naučim, pa zjutraj lahko poležim.« Ne, prijatelj, ni vseeno; stara izkušnja uči in vsak zdravnik ti potrdi, da je spanje pred polnočjo največ vredno. Tovariši! Menim, da smo vsi prepri-i čani o tem, da je zgodnje vstajanje za Mčloveka pametno, lepo, predvsem pa ko-■Bristno! Zato pa zgodaj vstajaj-m o ! Ravnajmo se po zgledih slavnih vojskovodij, ki so trdili, da je v vojni poglavitno: zgodaj vstati Ravnajmo se po zgledu slavnega jezikoslovca Miklošiča (glej ključ).
0 pravem času k počitku in zgodaj pokonci! S tem si bomo zagotovili srečno bodočnost. Saj pravi naš pregovor: Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja.
Uvod je v tem govorčku dobljen iz vprašanja »kdaj?«.	(Dalje.)
F. B.:
6S96S9GS9
Osnutek modernega društvenega odra.
Bolj kot ostale umetnosti je drama-tska prirojena potreba človeške duše ter hkratu njen izliv. Otod njena tisočletna zgodovina: kakor hitro si je človek utešil svojo prvo življenjsko potrebo, potrebo po kruhu, takoj se je oglasila druga po duševnem udejstvovanju in po zabavi. Panem et circenses — kruha in razvedrila! ta klic sega iz starega Rima
preko nas do konca človeškega rodu. Zato je dramatična umetnost cvetela že v starodavnih vekih, cvete še danes in bo končana šele šele z zadnjim vzdihom poslednjega človeka.
V naših prosvetnih društvih zavzema dramatika poleg orlovstva najvažnejše mesto. Naši dramatski odseki vrše veliko in obsežno kulturno delo. Poudariti

je treba, da se vrši to delo brez enotnega vodstva in skoro brez vpliva centrale povsem individualno, in vendarle tak razmah! Če računamo 1000 dramatskih predstav na leto v Sloveniji, ne cenimo previsoko. V tem vidimo, kako je postalo igranje že last in potreba našega naroda.
Kot pa nič na svetu ni po idealu izpe-ljivo, tako tudi naše dramatske predstave še niso idealne. Največja ovira pri tem je dejstvo, da mora naša Talija žal le prevečkrat služiti kot društvena bla-
O

rru3J-tux. J
7~
s
co-t>cv
tudi manj lepo sliko prijetno, slab okvir pa vzame vrednost tudi najlepši podobi. Lepih in praktičnih odrov imamo v Slovenji prav malo. Največkrat se zgodi, da si društva z mnogim trudom in za drag denar nabavijo oder, ki je docela nepri-kladen in ne zadovolji ne igralca in ne gledalca in jemlje zlasti prvemu veselje do dela.
Odpomoči neorientiranosti v tem pogledu je namen pričujoče razpravice, sestavljene na podlagi večletnega študija te stroke in na podlagi praktičnih izku-
4

£

od. i-c
i
Oo
fjurjbcL. »'i
- .1
~<0-t>Oy
_t±_„
»a. teJajM^
AiCf*. i
gajničarka ter se zato ukloniti diktatu gmotnih interesov. Upajmo, da bodo v tem oziru prišli kmalu Slovencem boljši časi in da kmalu prebolimo tudi v naših društvih povojne gmotne krize. Drug vzrok naših slabih predstav je neizšola-nos.t igralcev, ki pa gineva bolj in bolj, in pri nekaterih društvih je videti že igralce, ki bi se lahko kosali s poklicnimi. Tretji in ne zadnji razlog pomanjkljivosti naših prireditev so pa brez dvoma naši slabi društveni odri. Oder je okvir, ki se nam v njem podaja umetniška dramatska slika. Lep okvir napravi
-^e^eruii

vca>q. — KVtO,!
šenj ter vpogleda v sodobno odersko tehniko sploh. Upam, da bo dobrodošla predvsem graditeljem novih domov in odrov, da bo služila tam, kjer bodo prisiljeni predelavati že sedaj obstoječe, in da bo nazadnje tudi praktični režiser dobil v njej kakšno koristno navodilce.
Enoglasna pritožba podeželskih kulturnih delavcev je, da so naši odri in naši domovi sploh po večini nepraktično zgrajeni. Vsak pravi, če bi zidali sedaj, bi naredili drugače. Večjidel je glavna
napaka v tem, da je oder premajhen in pretesen; k odru spadajoči prostori kot so shrambe za kulise, garderobe itd. so prav tako premajhni, napačno razvrščeni in ne v neposredni zvezi z odrom, ali jih pa sploh ni. Vzrok temu je deloma dejstvo, da imamo malo strokovnjakov v tem oziru, deloma pa v tem, da graditelj preveč zaupa podjetniku in zato ne vpraša za svet o podanem načrtu. Na splošno se napravi to, kar je ceneje. Toda malo-kje pride tako do veljave pregovor, da je najcenejša reč pogosto najdražja, kot ravno pri takih zidavah. Škoda in po-greška je pri tem gotova in skoro drugače tudi biti ne more. Kajti, kjer šele
sploh ne more biti nikdar! Večji če je namreč oder, lepše se lahko igra razvija; prostornejši če so ostali oderski lokali, bolj v redu in hitreje se vrše priprave, krajši so odmori. Za oder sam velja: oderska površina, ki na njej nastopajo igralci, naj bo vsaj tako velika, kot je oderska odprtina v prednji steni, ki jo zakriva glavni zastor. Oblika celega odra z ozadjem in obema obstranskima prostoroma za kulisami mora biti najmanj kvadrat, to se pravi, da mora biti globina odra vsaj tolika, kot širina. (Kot »globina« odra se razume razdalja od stene, ki loči dvorano in oder, do zadnje stene.) Boljša kot kvadrat je oblika pra-
mof
^CLCeLeco-f«. *
f- -
<S»
t

<$tx*Aeju>ifa..

sj- 2-
zidajo dom, tu o potrebi gotovih prostorov, njih velikosti in razvrstitvi še nimajo prave izkušnje, ker si jo pač še niso mogli pridobiti. Podjetnik, ki dela načrt, ali celo zidarski mojster, ki zida, ima seveda o tem še manj pojma. Ta dva napravita, kar se jima ukaže. Če pa gradimo po vzorcu že dodelanega doma, pa pademo v nevarnost, da kopiramo tudi njegove napake. Torej, kadar gradimo, gradiijio po vsestranski presoji in raz-motritvi načrta!
Oderski prostori v obče.
Glavni princip za oderske prostore je: veliko, prostorno, obširno! Preveliko
vokotnika, ki ima daljšo stranico za globino odra. Če gre krajša stranica \ globino, je oder pogrešen! Da se ne bodo zdele te zahteve pretirane, naj navedem nekaj razlogov. Perspektično sliko tvorijo črte, ki teko pravokotno proti nam. Daljše če so te črte, lepša in bolj plastična je slika. Te napram gledalcu pravokotne črte pa so globinske mere odra. Lepota slike je torej od njih odvisna, zato hočemo velike globine. Saj celih globinskih mer za sliko itak ne moremo izrabiti, ker moramo imeti za zadnjo sce-nerijsko steno vsaj še 1 meter prostora za prehode. Morda bo kdo ugovarjal, češ, ob straneh tudi rabimo za kulisami pro-
in globino odra isto in slika tudi ista. To pa ni res, ker so obstranske mere za gledalca vzporedne črte; vzporedne črte pa na plastiko perspektivične slike nič ne vplivajo; nanjo vplivajo le pravokotne, torej globinske mere. Poleg estetskih razlogov imamo tudi čisto praktične. Primeri: Na odru nastopa masa. Da se razvije in nudi vsaj videz verjetnosti, rabi mnogo prostora. Ali: Igralec, n. pr. in-trigant, gre preko odra v ozadju tako, da ga ostali igralci ne smejo videti. Če oder ni globok, iluzija v tem ni mogoča. Še drug slučaj: V ospredju odra stoječ igralec kliče drugega, ki je v »daljavi«, v ozadju odra. Nastavi dlani ob usta, da ojači glas, in kliče. Oni pa, ki naj bi ga komaj slišal, pa stoji pri plitvem odru tako blizu, da bi ga skoraj dregnil s komolcem. To učinkuje seveda komično. Takih primerov bi lahko navedel celo vrsto. Res je sicer, da »licentia theatra-lis« dovoljuje marsikatera pretiravanja, toda ko ta pridejo preko gotove meje, postanejo smešna. Upoštevati moramo še, da dobiva naše občinstvo z rastočo gledališko izobrazbo tudi vedno več kritičnega čuta in da take stvari hitro opazi. Vsled tega pa trpi seveda uspeh igre.
Oder sam ne sme imeti stropa, ali pa mora biti ta vsaj za nekaj metrov višji od stropa dvorane. To zopet iz estetskih in praktični razlogov. Pri visokem oder-skem stropu odpadejo suiite, ki (z izjemo gozdnih) zelo kvarijo celo sliko, zraven pa seveda prihranimo še denar zanje. Ta nadoderski prostor tudi zelo rabimo, in sicer za obešanje prospektov (poslikanih zastorov), za proizvajanje oderskih efektov kot so blisk, grom, veter, dež, sneg itd., največ pa radi razsvet-lajve. Nad odrom se mora nahajati tako-zvani »razsvetljevalec«, ki mora imeti pregled čez cel oder, da more spremljati dejanje s potrebnim spreminjevanjem luči. O vsem tem bomo pozneje obširneje govorili.
Tudi o prostoru pod odrom se da marsikaj reči. Predvsem mora biti ta približno za 1 meter pod gladino dvoraninega poda. Te »podzemske« prostore rabimo pri mnogih predstavah (Miklavžev večer, duhovi, prepadi!), tu je dvigalo, ki z njim lahko dvigamo in pogrezamo del odra;
poleg tega nam ti prostori služijo kot shramba za manj občutljive oderske rekvizite.
Celotni prostor za oder je torej nižji in višji od dvorane in ima skoraj stolpu podobno obliko. Iz tega že sledi da mora biti dvorana z odrom v pritličju, za kar govori še mnogo drugih razlogov, n. pr. komodnost, varnost za slučaj nesreče, cena konstrukcije za strope itd.
Od tega splošnega pregleda odra preidemo k stranskim prostorom. Od teh neobhodno potrebujemo dve sobi za garderobi, eno za moške, eno za ženske, in eno za shrambo za kulise. Če le mogoče, naj bo zraven še ena shramba za oderske rekvizite kot so: odersko pohištvo, priprave za imitacijo prirodnih pojavov itd. Vsi ti prostori naj bodo po možnosti tik zraven odra in naj imajo nanj direkten vhod. Brezpogojno pa mora voditi naravnost na oder shramba za kulise. Če tega ni, imamo mnogo težkega dela s prenašanjem oderskega materijala, pri čemur se ta tudi zelo kvari. S tem dobimo seveda dolge odmore. Ravno tako morajo biti tudi igralci blizu odra. Vse mora biti takoj razpoložljivo, in sicer z najmanjšim trudom in v najkrajšem času. Če poleg teh zahtev dosežemo s smotreno razvrstitvijo prostorov in njih vrat še to, da nepoklicanim onemogočimo dostop na oder, potem smo dosegli vse.
Kako velike naj bodo garderobe? Računajmo: Povprečna večja igra zahteva okrog 15 moških vlog. Ako računamo na osebo samo poldrug kvadratni meter prostora za preoblačenje, obleko in druge potrebščine, dobimo za eno garderobo ploskev 22.5 m2. Upoštevajmo še, da stoje v garderobi omare, stalaže, mize za šmin-kanje itd. in vidimo, da rabimo prostora 25—30 m2 najmanj. Prav toliko potrebuje ženska garderoba. Res je sicer ženskih vlog večinoma manj kot moških, zato pa navadno uporabljajo žensko garderobo še dekleta, ki so zaposljene z raznimi prodajami, kot jestvine, srečke, šopke, razglednice i. dr. Če je mogoče dobiti za to druge prostore, — kar bi pravzaprav moralo biti — je ženska garderoba lahko za polovico manjša; ostala polovica pa lahko služi kot shramba za oderske rekvizite.
Shramba za kulise naj bo takoj zadaj za odrom. V ta namen naj bo za odrom 2 m globoka soba z velikim vhodom z odra, ki se odpira z dvojnimi vrati na ta način, da se obe polovici vrat prepeljeti vsaka na drugo stran vzporedno s steno. Vrata naj bodo spodaj na koleščkih, ki teko po podu na železnih tirnicah, podobno kot so vrata železniških skladišč, re-mis itd., ker bi sicer vrata radi svoje širine zavzemala preveč prostora pri odpiranju, pri čemer bi bile napoti kulise. Višina vrat mora biti vsaj tolika kot kulis, širina obeh polovic skupaj pa 3—5 metrov. Taka shramba za kulise služi tudi lahko za podaljšanje odra, kadar potrebujemo globoko scenerijo, n. pr. dve sobi zapored, dolg hodnik, hiša v ozadju
vrta itd. — Pozabiti ne smemo tudi na stranišča za igralce, ki morajo v kostumih in maskah seveda imeti od drugih ločeno stranišče.
V ilustracijo dosedanjih izvajanj podajam dve skici tlorisov, ki v glavnem odgovai*jajo tem zahtevam.
Najboljši od teh sistemov je prvi (skica štev. 1), ki ima ločeni garderobi za moške in ženske ter direkten vhod z odra v vse prostore, ki se nahajajo na obeh straneh odra. Pri skici štev. 2 so vsi prostori na eni strani, obe garderobi nista v prostoru ločeni, stranišča so združena na enem mestu. Oba načrta sta računana za velikost dvorane 12 X 8 = 96 ms, kar odgovarja približno za 500 ljudi.	(Dalje prihodnjič.)

Odbor.
Odbor naj že meseca junija skliče sejo, na kateri se določi program dela za julij, avgust in september. Prosvetna zveza bo potom g. bogoslovcev, g. akademikov in dijakov po vseh župnijah njenega področja skušala izpeljati ciklus predavanj. Vsako društvo je obvezno v teh mesecih da izpelje štiri predavanja. Ako v vaši župniji nimate ne dijakov, ne visokošol-cev in bogoslovcev, obrnite se na sosednjo župnijo. Predavanja so sledeča: I. Naša družina. II. Naša župnija. III. Naša domovina. IV. Naša država. Predavanja bodo poljubno obdelana. Želeti je, da ima predavanje o družini bogoslovec ali dušni pastir, ali učitelj, ker pač mora po-vdariti vzgojno silo družine. Da bo predavanje bolj privlačno, zato naj se vrši v sledečem redu:
Naša družina: 1. Ant. Medved: Na materinem grobu. (Poezije II.) Deklamacija. 2. Pri zibelki (Volarič), ali: Pogled v nedeložno oko, ali: Oj hišica očetova! Pesem. 3. J. Jalen: IV. dejanje iz igre »Dom«. Dramatični prizor. 4. Anton Medved: Na očetovem grobu. (Poezije II.) Deklamacija. 5. Predavanje: Naša družina.
Naša župnija: 1. Pogovor z domom. (Volarič.) Pesem. 2. Kmetski hiši. (S. Gregorčič.) Deklamacija. 3. Veselja dom.
(Slomšek-Bajuk.) Pesem. 4. »Veriga«. (Fr. Finžgar.) Prizor, ki kaže, kam pripelje sosede medsebojno sovraštvo. 5. Predavanje: Naša župnija (vas, občina itd.) — Dolžnost odbora je, da to nalogo izpelje.
Odbornik za narodno obrambo.
Doslej je ta odbornik po naših društvih bolj životaril. Vse kaže, da bo treba tega moža zbuditi in mu podati priliko, da obudi iz spanja odsek: Slovensko Stražo. Prvi nastop naj bo 5. julija na nedeljo, ko obhajamo spomin sv. Cirila in Metoda. Že na predvečer naj zaplapolajo kresovi po naših gričih ter naj pričajo o živem ognju naše domovinske zavesti. Na nedeljo 5. julija pa naj vsako društvo priredi proslavo na čast sv. Cirilu in Metodu. Dohodki te prireditve naj se pošljejo Slov. Straži, ki posluje v pisarni Prosvetne zveze. Da bo tvoja naloga tem lažja, zato Vestnik podaja celoten spored te proslave: 1. Himna na čast sv. Cirilu in Metodu. St. Premrl. 2. Blagovestnikom. (S. Gregorčič.) Deklamacija. Ali smrt sv. Cirila. (M. Elizabeta.) 3. Domov. A. M. (Dramat. slika.) Ali: Skrivnostna zaroka. (S. Sardenko, v knjigi »Slovo.) 4. Govor. (Gl. Vestnik št. 6, leto IV. 1923.) J Gradivo: Proslava sv. Cirila in Metoda.
Deklamacije in prizori. Jugoslovanska knjigarna in Ničman, Ljubljana. Skladbe so tudi v Ceciliji II.
Odbornik za treznost.
Ako še nimate v Vašem društvu trez-nostnega odseka, ga takoj ustanovi. Vodi ga tako, kakor določa sledeči poslovnik:
Poslovnik treznostnega odseka.
§ 1. Treznostni odsek se lahko ustanovi, ako se priglasi le 5 članov.
§ 2. Namen odseka je boriti se zoper pijančevanje ter pijančevanju sorodne napake in strasti: nenravnost in surovost, obenem pa ljudstvo nravno vzgajati in dvigati.
Odsek: a) pazi na treznost v društvenem življenju (prireditve, igre itd.), b) izvršuje v društvu tozadevna navodila, ki jih daje sporazumno s Prosvetno zvezo »Sveta Vojska« ter poroča odboru, občnemu zboru odseka in društva, okraju in zvezi ter »Sveti Vojski« o svojem delovanju; c) ako je v kraju podružnica »Svete Vojske««, je odsek z njo v stiku in jo podpira. Kjer take podružnice še ni, se včlani treznostni odsek pri »Sveti Vojski«.
§ 3. Sredstva, katerih se odsek poslužuje v dosego svojega namena, so: sestanki, predavanja, brezalkoholne prireditve in izleti, širjenje treznostnih in vzgojnih spisov (listov, knjig, letakov in lepakov), razširjevanje pouka o pripravljanju brezalkoholnih pijač, pospeševanje njih izdelovanja in prodaja, ustanavljanje oziroma podpiranje brezalkoholnih gostiln ali jedilnic, navajanje k varčevanju in skromnosti, raba duhovnih sredstev.
Gmotna sredstva so: članarina, čisti dohodki prireditev, darila.
§ 4. Člani so dvoje vrste: a) zdržniki (abstinetje), ki ne pijejo nobenih opojnih pijač (I. stopnja), b) trezniki, ki ne pijejo nobenega žganja, druge pijače pa vselej zmerno (II. stopnja). Dobrotniki se nič ne zavežejo, pač pa prispevajo z denarjem v prid treznostnemu gibanju.
Član lahko postane vsakdo, ki je izpolnil 14. leto in se strinja s pogoji, oz. dolžnostmi.
§ 5. Dolžnosti članov so: izpolnjevati dolžnosti one stopnje, katero so si zbrali, kolikor mogoče delati v smislu namena, označenega v § 2, sploh po najboljši moči pospeševati dela za treznost.
§ 6. Pravice članov: udeleževati se od-sekovnih sestankov, občnih zborov in prireditev, nositi znak, voliti in voljen biti, ter sploh biti deležen vseh ugodnosti, ki jih more nuditi odsek, oziroma »Sveta Vojska«.
§ 7. Odsekovne zadeve oskrbuje: a) odbor, b) občni zbor.
§ 8. Odbor. Število odbornikov se ravna po velikosti odseka, krajevnim razmeram primerno, vsaj pa tri odbornike. Voli se za dobo enega leta. Odbor ima vsaj predsednika, tajnika in blagajnika.
§ 9. Sprejem članov. Odbor sprejema nove člane z absolutno večino, izključuje člane, ki so se pregrešili, oskrbuje društveno premoženje, podaja letne račune ter skrbi, da se vsaj štirikrat na leto vrše sestanki. Odbor je sklepčen, ako je navzoča polovica odbornikov.
§ 10. Občni zbor, ki ga sklicuje predsednik, oziroma njegov namestnik, se vrši po možnosti meseca junija na Kresno nedeljo obenem s proslavo treznosti, h kateri naj se povabi kolikor mogoče veliko ljudi. Takrat stari člani zavezo po-nove, novi se sprejemajo. Obenem naj se tudi v cerkvi obhaja primerna slav-nost. Pri glasovanju odloča absolutna večina. Dan in kraj ter dnevni red se mora osem dni preje objaviti. Izredni občni zbor se skliče, kadar zahteva to polovica odbornikov ali polovica članov. Občni zbor voli odbor, izbere dva preglednika računov, sklepa o predlogih odbora in članov ter o spremembi pravil, katera pa morajo biti sprejeta z dvetretjinsko večino vseh članov.
§ 11. Na zunaj zastopa odsek predsednik, ki predseduje sejam in občnemu zboru ter izvršuje tudi sklepe, v kolikor ni bilo posebej določeno. Odsekovne listine podpisujeta dva odbornika.
§ 12. Prepire, ki nastajajo med člani, razsoja odbor. V slučaju prepirov med odborom in člani se skliče razsodišče, ki ga voli (redni ali izredni) občni zbor,
in sestoji iz treh članov; zoper razsodbo razsodišča je priziv dovoljen le na društveni odbor.
§ 13. Druge eventuelne podrobnosti urejuje pravilnik »Svete Vojske«.
§ 14. Odsek se razpusti, če to sklene občni zbor v navzočnosti tričetrtine članov, in sicer z dvetretjinsko večino. V tem slučaju pripade odsekovno premoženje društvu.
©S9GS©
Skioptična predavanja.
Skioptična predavanja v mesecu maj-niku so se vršila na sledečih krajih: Jezica 2. V.: Rim, g. Zor. — Jesenice 1. V.: Premog, g. prof. Remec. — Kranjska gora 3. V.: Italija, g. Lavtižar. — Mokronog 7. V.: Severni tečaj, g. župnik Bukovec. — Uršulinke v Ljubljani 7. V. : Zg. Italija, g. Zor. — Vrhnika 7. V.: Preganjanje knrščanstva v Rusiji, g. dr. Grivec. — Predoslje 9. V.: Marija v slikarstvu, g. Zor. — Uršulinke v Ljubljani 13. V.: Naše gore, g. Zor. — Mokronog 14. V.: Snegulčica, hrabri krojaček, g. Tome. — Marijanišče 14. V.: Alkohol, Humorističen krokodil, g. Kordin. — Sv. Jošt 14. V.: Alkohol, g. Kokelj. — Marijanišče 16. V.: Sv. Terezija od Deteta, g. dr. Potočnik. — Jezica 16. V.: Palestina, g. Zor. — Lichtenthurn 17. V.: Sv. Terezija od Deteta, g. dr. Potočnik. — Jesenice 18. V.: Iz vseh delov sveta,
g. prof. dr. Šarabon. — Uršulinke v Ljubljani 20. V.: Boj za severni tečaj, g. Zor. — Homec 24. V.: Rim in preganjanje Kristjanov, g. Zor. — Dobrepolje 25. V.: Slovenija, g. Presetnik. — Naklo 27. V.: Rim, g. Dolinar. — Reteče 29. V.: Francoska revolucija, g. Pintar. — Hiralnica v Ljubljani 30. V.: Sv. Terezija od Deteta in sv. Vincenc Pavlanski, g. Miklavčič.
Ljudski oder v Ljubljani ima od dne
15. maja do konca septembra odprto pisarno za stranke le vsak ponedeljek, sredo in soboto od 5 do 7 popoldne. Naročila in drugo sprejema izven teh dni in ur tudi Prosvetna zvezna na Miklošičevi cesti 7 in Društvena nabavna zadruga v I. nadstropju Ljudskega doma. ki posluje ves dan. Pismena naročila in dopisi se bodo takoj rešili.

Samouki knjigovez.
(Nadaljevanje in konec.*)
Kako knjigo sešiješ.
Bistvo vsega šivanja obstoji prav za prav v tem, kako s pomočjo sukanca spraviti poedine pole knjige na motvoz v trdno medsebojno zvezo.
V ta namen nam služi šivalnik. Kdor ga nima, lahko prebije tudi brez njega. Zadostuje navaden stol. Pripraviš si dvoje (pri večjih knjigah navadno troje!) približno enako, dolgih kosov knjigo-veškega motvoza, ter jih precej nategnje-ne pritrdiš oziroma privežeš na stol (slika 7.). Razdalja na taki šivalni pripravi
* V zadnji sestavek se je vrinila tiskovna pomota. Na 39. strani Vestnika se mora 13. vrsta na desni takole glasiti: »pol centimetra široko na prvo polo knjige.c
pritrjenih motvozov naj bo enaka razdalji širokih srednjih zarez pri knjigi.
Nato vdeneš v šivanko 1 do 1 Vi metra močnega sukanca (dobro je, če ga prej nekoliko povoščiš). Preden začneš šivati, vzameš v roke prvo polo z nastavnim papirjem vred in skozi zareze s šivanko prebodeš nastavni papir. Ta namreč nima nobenih zarez in ti taki vbodljaji pozneje pri šivanju pokažejo, kje so zareze pri prvi odnosno pri zadnji poli knjige. Sčasoma se tega dela navadiš in ti ne bo treba več tako vbadati ter boš zareze navadno kar sam pogodil. — Lotiva se šivanja! Prvo polo z nastavnim papirjem deneš zdaj predse na šivalno pripravo. Ker tu šivanja knjige ni mo-
goče vseskozi zasledovati na šivalni pripravi sami, naj ti stvar ponazorim na tale način. Število pol, s katerih sestoji poedina knjiga, je zelo različno. Recimo, da ima knjiga v našem slučaju 6 pol. V desno roko primes šivanko s sukancem in jo vtakneš v prvo polo skozi zarezo: a, odkoder jo na notranji plati prve pole z levo roko porineš skozi široko zarezo na levo tik ob prvem motvozu zopet ven. Nato vtakneš šivanko noter na. desno poleg prvega motvoza. Na levi strani zraven drugega motvoza je potegneš ven, na desni strani tik istega motvoza vtakneš zopet noter, nakar jo skozi zarezo: b potegneš spet ven. Nato vzameš drugo polo in jo položiš na prvo tako, da se zareze prilegajo motvozom. Zdaj vtakneš šivanko v drugo polo skozi zarezo b in jo tik ob drugem motvozu na desni potegneš ven. Vzameš tretjo polo. S šivanko preideš motvoz in jo porineš v tretjo polo na levi strani tik drugega motvoza noter, na desni strani prvega motvoza pa jo potegneš spet ven. Nato jo porineš na desno tik prvega motvoza v drugo polo in pri zarezi: a potegneš ven. Potem z eno roko primeš konec sukanca, ki štrli še iz zareze: a v prvi poli, z drugo roko držiš šivanko s sukancem, nakar sukanec nekoliko nategneš in zavozljaš. Preostali konček sukanca iz prve pole odrežeš, vzameš v roko četrto polo in šivaš na opisani način dalje. Zadnjo polo se-šij posebej celo kakor prvo. Tako sešiješ knjigo na dva motvoza. Količkaj večje knjige pa moraš šivati na tri motvoze. Način šivanja je isti kot prej, šivi se od pole do pole prav tako enakomerno menjavajo, edina razlika obstoja prav za prav v številu motvozov.
S tem, da po dve poli hkrati šivaš, si prihraniš dokaz sukanca in zaeno tudi preprečiš, da hrbet ne naraste preveč. Pri šivanju ne s,,ie iti šivanka nikoli skozi motvoz, ker bi sešitih knjig kasneje ne mogel ločiti drugo od druge od-nosno motvoz po potrebi poljubno premikati. Dobro je, če pole med šivanjem od Qasa do časa zravnaš, da bo hrbet lep in raven, pa ne zguban. Če ti sukanec med šivanjem poide, privežeš z majhnim vozljem zraven nov kos sukanca in šivaš naprej. Ako imaš v vezavi več knjig pri-
bližno enake velikosti in si jim v enaki razdalji napravil zareze, jih lahko na iste motvoze šivaš drugo na drugo, toda pomni, da mora biti vsaka knjiga zase celota.
Ko si knjige sešil, motvoze na obeh krajih odveži. Nato ločiš knjige drugo od druge in pustiš vsaki knjigi zgoraj in spodaj dvoje oziroma troje (na kolikor motvozov je knjiga pač šivana!) 3 do 4 cm dolgih koncev motvoza. Za knjigo so ti motvozi velike važnosti, ker oni sami prav za prav drže vso knjigo skupaj. Zdaj zavihaš prvo polo knjige in z lepilom polepiš ves rob nastavnega papirja med prvo in drugo polo, tako da se rob, ko spraviš polo nazaj v prvotno lego, takoj zlepi z drugo polo knjige. Isto napraviš tudi pri zadnji poli. Vse to zavoljo tega, da se pri nadaljnjem delu pole ne izmikajo. Nato konce motvoza s šivanko dobro razčehljaš in nastale kosmiče prilepiš na papir vrh nastavnega. Ko si knjigo na gornjem koncu in na hrbtu lepo zravnal, jo deni na desko sušit.
Kakšen opravek imaš s knjigo po šivanju.
Knjigo položiš na navaden papir ter jo v vsej dolžini z ozko desko pokriješ tik do roba hrbta. Nato tiščiš desko na knjigo, hrbet z vročim klejem močno poklejiš ter drgneš s kladivom, da se klej uleze v hrbet med pole. Ker se ves klej ne uleze, moraš preostali klej s čopičem odstraniti. Ko se hrbet posuši, knjigo na vseh treh plateh z obličem ali s strojem obrežeš. Z navadnim nožem ne boš lepo obrezal knjige, zlasti če je nekoliko debelejša. Vobče glede rezanja ni mogoče dati navodil. Toda drži se načela: Boljše je sprva manj obrezah, ker odrežeš še vedno lahko, če je kaj preveč, dočim obratno ni več mogoče. Ko je knjiga obrezana, hrbet nekoliko zmočiš in ga začneš krogliti takole. Knjigo položiš predse na mizo tako, da imaš prednjo obrezo knjige na svoji strani. S palcem leve roke tiščiš spodnjo plast knjige nekoliko naprej, dočim z ostalimi štirimi prsti, ki teže na knjigo, nekako vlečeš gorenjo plast knjige v smeri k sebi. V desno roko vzameš kladivo in ž njim
srednje močno tolčeš po hrbtu v vsej njegovi dolžini. Po preteku nekaj časa knjigo obrneš in delaš na drugi strani prav tako. Ko je hrbet lepo enakomerno zaokrožen, daš knjigo med dve deski,, kateri morata biti za 2 do 3 milimetre proč od hrbtnega roba. Knjigo deneš z deskama vred v stiskalnico in vijake dobro priviješ. Nato z lepilom namažeš hrbet knjige in ga prelepiš s kakim papirjem. Čim se posuši, jo vzameš iz stiskalnice. Če je knjiga majhna, je sploh ni treba devati v stiskalnico in napraviš to kar v rokah. Potem papir s hrbta po možnosti odstraniš in prilepiš vezovec, ki pa ni neobhodno potreben. Nato pri-režeš hrbtno lepenko (v papirnicah jo označujejo s štev. 100). Širino lepenke določiš po širini hrbta, vendar pa naj bo za 2 do 3 cm daljša od njega. Prirezano lepenko primerno okrogliš na deski z žlebovi. Zdaj z lepilom namažeš kos papirja, ki je prav tako dolg kot lepenka, vendar v celem za kakih 10 ,cm širši od nje. Prirezano lepenko prilepiš sredi tega papirja in oboje skupaj prilepiš na knjigo tako, da hrbet knjige lepenka nekako objame, dočim se papir ob straneh lepenke zlepi s papirjem, ki je vrh nastavnega. Nato prireži dve primerno močni lepenki, nekoliko večji od knjige same; obe takozvani platnici namažeš kake 4 cm široko z lepilom in jih približno 2 do 3 mm proč od hrbtnega roba prilepiš na papir vrh nastavnega. Knjigo opremljeno s platnicami deneš v stiskalnico. Čim se posuši, jo vzameš ven in obrežeš platnice. Za nastavljanje pri obrezovanju platnic rabiš za zgoraj in spodaj ožji okrajek, za spredaj pa širši okrajek. Zdaj moraš knjigo prevleči. Za prevleko hrbta in oglov na platnicah se v največji meri uporablja platno. Za prevleko hrbta odrežeš kos platna, ki je nekaj centimetrov daljši od hrbta samega, širok pa toliko, da preko hrbta upognjen na obeh straneh presega hrbtni rob in vrhu tega še pokriva vsako platnico v približni širini 3 do 4 cm. Platno nato poklejiš. Hrbet knjige deneš podolž na sredo platna, ki z njim potem s pomočjo
kosti ali zgibalnika prevlečeš hrbet in deloma tudi platnice. Pri tem pazi, da ne nastanejo gube! V zarezi, ki se nahaja na obeh straneh med platnico in hrbtnim robom, platno s kostjo lepo po-gladiš. Platnena konca, ki segata čez hrbet, upogneš na notranjo stran med platnici in knjigo; prilepita se na hrbtno lepenko in na platnici. Za ogle urežeš štiri primerno velike pravokotnike enakega platna ter jih poklejiš. Na tak po-klejeni pravokotnik položiš ogel platnice, nakar še neprilepljena konca pravokot-nika upogneš in ju prilepiš na notranji strani platničnega ogla. Prav tako ravnaš pri ostalih treh platničnih oglih. Za prevleko platnic vzameš polo marmori-rastega papirja in iz nje prirežeš dva pravokotnika, ki imata širino platnic, dočim znaša njiju višina nekaj centimetrov več kot pri platnicah. Ker so ogli platnic itak s platnom prevlečeni, vsakemu od teh pravokotnikov na eni strani odrežeš ogla. Tako prirezane liste namažeš potem z lepilom in prilepiš na platnice. Nato še na prednjo in zadnjo platnico znotraj z lepilom prilepiš prvo polo nastavnega papirja in knjiga je zvezana. Deneš jo previdno med dve deski v stiskalnico za 12 do 24 ur da se posuši.
S tem so glavna navodila za vezavo knjige pri kraju. Pričujoči spis si ne more lastiti znaka popolnosti niti nima tega namena, ker bi se sicer moral ba-viti z vsemi podrobnostmi iz knjigoveške stroke, kar bi pa na tem mestu ne bilo mogoče. Svetujem ti pa: Nauči se opazovati! Nebroj knjig roma skozi tvoje roke. Glej, kako so zvezane, in če kje zapaziš kaj lepega in priporočljivega, obrni to takoj v svoj prid in po možnosti še sam tako napravi. To človeka izuči! Za sklep naj navedem besede svetovno-znanega Francoza Rousseauja: »Bogatin in siromak, kdor je močan in kdor je slab — vsakdo, ki ne dela, je malopridnež. Zato pa bi se moral vsak človek naučiti kakega rokodelstva, pravega rokodelstva, dela z rokami. To je potrebno, ako naj izgine predsodek, da je ročno delo sramota.«