Stamm kuuvmb Ak * m \ \ PREDSTAVITEV KNJIGE DR. JOŽETA DOBOVŠKA V »Salon Azul« Fakultete juridičnih znanosti je bila predstavljena dne 2. oktobra 2008 strokovno juri-dična knjiga dr. Jožeta Dobovška pod imenom »Derecho Internacional Penah Fuentes Normativas«. Knjiga ja doktorska teza dr. Jožeta Dobovška, ki je na Univerzi del Salvador titulami profesor Mednarodnega javnega prava in Komunitarnega ameriškega prava. Knjigo je izdala znana založba Editorial La Ley, meseca avgusta 2008. Večera so se udeležili poleg številnih pravnikov, znancev in drugih strokovnjakov, veleposlanik Republike Slovenije prof. Tine Vivod z gospo Marjano Hribar, veleposlanik maroškega kralja Larbi Reffouh in dekan Pravne fakultete Univerze del Salvador dr. Praxedes Sagasta. Knjigo je predstavil titulami profesor Mednarodnega prava dr. Jose Mana Sabat. Poleg analize vsebine in pomena tega strokovnega prispevka na področju mednarodnega prava je predstavitelj čestital dr. Jožetu Dobovšku za bogato obravnavo različnih razpoložljivih virov in temeljito strokovno kvaliteto. Knjigo dr. Jožeta Dobovška je tehtno, strokovno in zadeto predstavil dr. Štefan Godec v Sv. Sloveniji, št. 49/50 z dne 25. septembra. Čestitkam se pridružuje Slovenska kulturna akcija ter želi dr. Jožetu Dobovšku še mnoge uspehe. Jose Dobovšek DIRK iK)lMl RNACIONAl 1*1; N Al IZŠLA KNJIGA SLOVENSKO GLEDALIŠČE V ARGENTINI Izpod peresa primorskega rojaka Marjana Pertota je izšla knjiga Slovensko gledališče v Argentini. Knjiga je napisana na podlagi dokumentacije, katero je zanimivo in natančno obravnal in nato posestavil šestdeset let gledališkega življenja argentinskih Slovencev. Marjan 'Pcrtot Sfovemkoflfetfafišče v Argentini Knjiga je bila predstavljena javnosti v Ljubljani, 17. decembra 2008. Po mnenju urednice knjige Francke Slivnik ta knjiga vsebuje podrobni opis pojava »argentinski čudež«. Avtor sam pa je označil vsebino knjige takole: »Delo podrobno opisuje kulturno dejavnost slovenskih emigrantov, ki so leta 1948 prišli v Argentino, se tu naselili in takoj po prihodu začeli ustanavljati zbore, gledališke skupine, izdajati svoj tisk in v raznih predelih Buenos Airesa organizirali versko življenje.« Pisatelj je seveda dal gledališki dejavnosti poseben poudarek. Argentinski Slovenci so ustanovili več igralskih skupin. Gledališke uprizoritve so imeli vsi slovenski kulturni domovi. Izvajali so slovenska in tudi druga dela. Največkrat so bili igrani Linhartova, Cankarjeva, Finžgarjeva in Jurčičeva dramska dela. Za direktorja Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina se je »Pertot z nenavadno skrbnostjo in ero-som lotil opisovanja gledališke zgodbe v Argentini.« Pertotova knjiga je izšla kot 84. številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja. Delo je plod sodelovanja med gledališkim muzejem, tržaško založbo Mladika in tržaško knjižnico Dušana Černeta. V MENDOZI PREDSTAVILI KNJIGO »RANJENO DREVO« Društvo Slovencev v Mendozi je v nedeljo 13. septembra 2008 predstavilo Mendoščanom knjigo pisatelja Ivana Sivca Ranjeno drevo. Da je knjiga zagledala luč sveta, je avtor osebno obiskal preko Mendoze v Patagoniji kraje, ki so zaznamovali življenjsko pot slovenskega znanstvenika, filolologa in antropologa Janka Benigarja. Že leta 2007 je pisatelj Ivan Sivec skupaj z oktetom Deseti brat obiskal Mendozo in tako tudi spoznal delovanje Društva Slovencev v Mendozi in marsikatere slovenske posameznike. Prvi namen avtorja je bil predstaviti slovenskim bralcem življenjski lik in delo Janka Benigarja. Ta potopis je izdal pod naslovom Zavrženi viharniki. Argentinski domačini so o njem menili, da je modrec. Ocenili so ga kot: »Modreca iz tujega sveta, modreca ki je imel rad zavržene ljudi...«. Ivan Sivec pa je dodal v drugem delu knjige pet zgodb mendoških Slovencev, pod naslovom Pot k resnici. V petih resničnih zgodbah, ki so mu jih približali Stane Grebenc, brata Jaka in Martin Bajda ter Božidar Bajuk, je opisal življenje nekaterih najbolj zaslužnih mendoških Slovencev. Namen teh zgodb je avtor razložil kot: »z enim samim namenom, da bi na poti iskanja resnice bolj spoštovali drug drugega, da bi znali preseči vsakovrstna nizkotna podtikovanja in da bi za vedno zavrgli vse tiste sovražne poglede na svet, ki nas razdvajajo v vsej naši značilni slovenski razklanosti in majhnosti.« Predstavitev knjige je slovesno otvoril Mendoški pevski zbor s pesmijo plemena Mapučev. Zbor je vodil lic. Diego Bosqnet. Arh. Božidar Bajuk je predstavil pisatelja in njegov obisk ter potovanja. Prof. Cvetka Grintal Bajuk pa je prebrala v španščini povzetek knjige. Jože Štirn je pripravil zbirko fotografij, ki jih je publika sledila na velikem ekranu. Uvoda v prvi in drugi del knjige pa je prebral Stane Grebenc. Sklep programa pa je bilo branje zahvalnega pisma, ki ga je uspešni pisatelj Ivan Sivec prav za to priložnost poslal v spomin in zahvalo za to predstavitev. Med drugim se avtor še posebej zahvaljuje, ker so mnogo sodelovali pri udejanjenju te literarne stvaritve družinam Grebenc, Bajda, Grintal, Bajuk ter inž. Marjanu Bajdi. PREDSTAVITEV DRAME »ANDRAŽEV NORČEK« V soboto, 16. avgusta 2008 je bila v Slovenski hiši krstna predstava Gaserjeve drame Andražev norček. V ponedeljek, 18. avgusta pa je bila ponovitev igre v isti dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana. Miha Gaser nas je ponovno presenetil kot avtor drame in kot režiser. Avtor je član gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije in priznan kulturni delavec v naši skupnosti. Gaser nam je prikazal na odru zgodovinsko dramo iz naše bližnje polpreteklosti.. Drama je bogat doprinos za zdomsko literaturo. Zgodovinska drama na podlagi resničnih dogodkov, ki so se razpletli v določenem kraju v Sloveniji v letu 1993, pa ima vse oznake sakralne vsebine, v kateri Bog vidno posega v dogajanja in božja kazen zadene krivičnike. Gaser je delo posvetil »v spomin vsem nedolžnim žrtvam nečloveškega postopanja med in po drugi svetovni vojni...«. Drama je publiko prevzela po vsebini in predstavi. Igra je potekala in se odvijala živahno in napeto, vloge so bile zadeto dodeljene in prav dobro podane. Odlično so podali svoje vloge tisti, ki so imeli najodgovornejša izvajanja. Izredni igralski talent pa je izkazal »Norček« - Niko Stariha. Nastopajoči in zakulisni delavci pa so bili sledeči: Tone Podržaj (Jezusov glas), Niko Stariha (Andražev norček), Marta Selan Brula (Andraževa Lojzka), Ivo Urbančič (Praportnik Lojze), Gabi Bajda Križ (Praportnica), Martin Selan (Praportnik Jernej), Lucijana Pleško (Praportnik Mojca), Tone Tomaževič (Janez, hlapec), Mirjanka Voršič Truden (Mica, dekla), Vanti Štrubelj (Miro, Jernejev prijatelj), Luka Štrubelj (Ilič, Jernejev prijatelj), Karolina Kenda (Cvetka, Mojčina prijateljica), Magda Gaser Češarek ter Ingrid Kopač (šepe-talki), Božo Urbančič (scena), Metka Havelka Magister ter Gabi Bajda Križ (maske), Damjan Ahlin (razsve- tljava), Adrijan Gaser (zvočni efekti), Aleksander Gaser (mikrofonist) in Rudi Gričar (mizarska dela). Globoko doživetost uspešne predstave je publika nagradila z aplavzi in osebnimi čestitkami režiserju Mihu Gaserju in nastopajočim. PREDSTAVA VESELOIGRE »PRI BELEM KONJIČKU« V NAŠEM DOMU Ob praznovanju 52-obletnice Našega doma v San Justu, 12. oktobra 2008 je kot glavna točka popoldanskega kulturnega programa bila predvajanje znane igre »Pri belem konjičku«. Igra je v originalu glasbena komedija nemškega izvora. Spisala sta jo Oskar Blumenthal in Gustav Kadelburg. Poslovenil jo je Josip Mazi, ki je razvoj dogodkov preselil iz avstrijskega Salzkammerguta na Bled. V naši skupnosti v Argentini je bila igra že dvakrat predstavljena - odigrana. Publika je kar z nekakšno radovednostjo hotela vedeti, kaj bo pa sedaj posebnega ali drugačnega pri tej igri; kako jo bo režiser Blaž Miklič postavil na oder, da bo zvenela kot nekaj privlačnega in poustvarjenega. Kmalu smo se prepričali, da ima Blaž Miklič poleg režiserskega talenta, še gledališke šole in izkušnje o umetnosti «na deskah«. Poiskal je izredno ekipo igralcev ne samo iz sanhuškega doma, čeprav so ti prevladovali. Za vsako vlogo je izbral igralca, ki je bil najprimernejši, da poda karakter, ki ga podoživlja v besedi, drži, kretnji in mimiki. Igra je bila odigrana živahno, kvalitetno, napeto in barvito. Scenografija, odlično delo Toneta Oblaka, nas je že ob odprtju zastora popeljala v gorenjsko pokrajino ob Bledu z uvodno romantično pesmijo, ki je postala 'TCuitunač vecenč SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE PREDSTAVITEV KNJIGE DR. JOŽETA RANTA SLOVENSKI EKSODUS LETA 1945 V soboto, 14. junija letos je Slovenska kulturna akcija pod naslovom Slovenski eksodus leta 1945 predstavila v okviru zgodovinskega odseka to delo našega pokojnega člana. Knjigo je predstavila predsednica SKA dr. Katica Cukjati. Ob pričetku in kot uvod je podala nekaj misli, ki naj bi osvetlile pomen tega večera in bi bile vodilne ob branju teksta te knjige. kot nek »leit motiv« poteku prepletov in razpletov dogajanj. Odlično odigrane glavne vloge so bile na gledališki odgovornosti sledečih nastopajočih: Angelca Podržaj Miklič (Meta Klinar), Ivo Urbančič (Žan, prvi natakar), Toni Rovan (Oroslav Buček), Erika Poglajen (Tilka, Buckova hči), Ivana Tekavec (Buckova sestra), Klavdij Selan (dr. Karel Koprivar), Marta Petelin (Minka, Koprivarjeva hči), Polde Malalan (dr. Franc Kovač) in Gregor Modic (Maks Jerin). Prav tako kvalitetno odigrane so bile krajše vloge, ki pa so mnogo doprinesle k uspehu predstave. Ti igralci so bili: Martin Uštar (v vlogi g. Mačka), Marko Bregar in Monika Indihar (novoporočenca), Stanko Jelen (berač Tine), Veronika Malovrh (beračeva nečakinja), Andrej Drenik (hribolazec), Tatjana Groznik (raznašalka pisem), Pavel Modic (natakar Peter), Ivo Smrdelj (mali natakar), Berni Juhant (hišna Pepca) in Viktor Fekonja (nemi hlapec). Potnike so predstavili člani Mešanega pevskega zbora San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Tehnični pripomočki imajo v igri svojo pomembnost. Za luči so poskrbeli Marko in Luka Štrubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar; za zvočne efekte Marta Štrubelj, za zvok Lavecchia ter za mikrofone Lučka Bergant Uštar, šepetalka je bila Nežka Lovšin Kržišnik; Veronika Malovh in Mirjam Oblak sta poskrbeli za rekvizite in kostume; za maskiranje in pričeske pa sta poskrbeli Danica Malovrh in Veronika Malovrh. Blaž Miklič se je ponovno izkazal kot izreden režiser, ki mu je gledališče v krvi in pri srcu. Burni aplavzi publike so bili najjasnejši znak priznanja in navdušenja nad to krasno predstavo. Med drugim je predstaviteljica dejala: "Do sedaj ni izšla knjiga, ki bi postavila dogajanja v širši slovenski celotni scenarij s preučevanjem vzrokov dogodkov, vplivov notranje jugoslovanske in zunanje vojaške politike in politike na sploh, gospodarskih svetovnih interesov in mednarodnih ideoloških smernic in ciljev. Dr. Jožeta Ranta publikacija predstavlja vseobsegajočo podobo naše tragične izkušnje in nadaljne pozitivno vživetje beguncev v novo življenje na drugih nedomačih tleh, gledano z gledališča zgodovinskih meril". Predstaviteljica je nadaljevala na tem večeru s strnjenim opisom vsebine. Literarni opus knjige je simbolično predstavljen na prvih straneh s sliko o ustoličevanju in knežjim kamnom, zaključuje pa se z zrcaljenjem demokratične miselnosti na primer v spomenici Clevelandskih Slovencev na dan slovenske samostojnosti leta 2006. Na sprednjem in zadnjem zavitku knjige je kratek življenjepis avtorja knjige. V drugem poglavju pod naslovom Slovenci in Slovenija avtor poda strnjeno, precizno z najpomebnejšimi dogodki poudarjeno zgodovino slovenskega naroda. Ta del je ilustriran s 16 strani res lepih barvnih fotografij (šest je zemljevidov). Ta zgodo-vinski-geografski opis je zelo zadet in si predstavljamo, da je posebno zanimiv in sporočilen za ne-Slovence. Vsako poglavje se dopolni z zanimivim fotografskim gradivom. V tretjem poglavju pod naslovom Vojna in zasedba Slovenije je opis trojnega velezla 20. stoletja: boljševizem, fašizem in nacizem; razdelitev Slovenije med okupatorji, življenje na univerzi. Naslov Vseslovenski odpor proti okupatorju vsebuje oris predvojne ideološke-politične miselnosti na Slovenskem: katoličani, liberalci-napredni demokrati, socialisti (socialni demokrati) in komunisti. Tematika se nadaljuje v petem poglavju pod imenom Oboroženi upor. Obravnava organizacijo in delovanje vseh uporniških sil: TIGR, jugoslovansko vojsko v domovini, četnike, štajerski bataljon, druge enote, črno roko, Melaherjeve borce, začetke osvobodilne fronte (OF in partizani) Od strani 81 do 233 je opis najusodnejših in bolečih dogodkov, katerih žrtev je bil slovenski narod. Rant jih obravnava v sledečih poglavjih: a) Slovenska komunistična partija /OF si je prilastila izključnost osvobodilnega boja. b) Vaške straže (samoobramba pred uboji, ropi in požigi) c) Slovensko domobranstvo. 9. poglavje opisuje stališče slovenske Cerkve do okupatorja in komunizma. Stališče škofa Rožmana in mariborskega škofa Tomažiča. 10. poglavje se glasi OF/ SKP pripravljata prevzem oblasti. 11. poglavje je najbolj pretresljivo, ker je tragično v najbolj pristnem grškem pomenu besede. Podnaslovi: Protirevolucionarji pred koncem vojne. Politični stiki s kraljevo vlado, Zavezniki začno podpirati Tita, Vsiljen sporazum Tito — Šubašič, Konferenca v Jalti, Pozivi in svarila iz Londona, Kuharjevi govori. Politično in vojaško delovanje, Rupnikov načrt o umiku. Dvanajsto poglavje vsebuje: Umik čez Ljubelj in vetrinjska tragedija, Britanci izročijo Titu Slovensko narodno vojsko, Konec vračanj. Povojnemu poboju posveča dr. Jože Rant le 8 strani. V 14. poglavju Rant obravnava begunska taborišča, kjer opisuje delovanje vseh še tako po številu majhnih taborišč v Italiji in Avstriji s posebnim poudarkom na šolstvu, ki je podrobno opisano. Naslednje 15. poglavje je posvečeno umestitvi naše diaspore po svetu pod naslovom V svobodnem svetu. 16. poglavje knjige predstavlja kulturno delovanje slovenske politične emigracije, delo za svobodo in zedinjeno Slovenijo in prizadevanje za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Knjiga je po jezikovni sestavi berljiva, jasna, agilno razdeljena na številna jasno imenovana podpoglavja. Knjiga je zadet priročnik, učbenik zgodovine, da jo imamo lahko pri roki, kadar potrebujemo pojasniti kak dvom in preveriti kakšen podatek. Dr. Jožetu Rantu se pozna teološka in filozofska formacija, niso mu bila tuja področja mednarodnega prava, sociologie in zgodovine. V drugem delu predstavitve pa je Marjan Loboda podal zanimive informacije, saj je od vsega začetka zamisli tega zgodovinskega dela spremljal avtorja, posredoval vire ter vzpostavil stike z različnimi Slovenci, ki so sodelovali z gradivom in slikami pri izdaji te knjige. Marjan Loboda je tudi opisal s kakšnimi občutki je dr. Jože Rant pisal in končno zelo bolan dokončal to gigantsko zgodovinko delo. Zanimivo je bilo poznati, kako je do knjige prišlo, katere so bile težave pri izbiranju gradiva in nazadnje, kako so potekale predstavitve v Ljubljani in Clevelandu. Zanimiv večer ob lepem številu obiskovalcev se je pozno končal, ker je po obeh izvajanjih sledila zanimiva in navdušena debata o zgodovinskih dogodkih, katere knjiga tako natančno opisuje. PREDVAJANJE DOKUMENTARNEGA FILMA »OTROCI IZ PETRIČKA« PRI SKA Zgodovinski odsek SKA je v soboto, 19. junija letos, v mali dvorani Slovenske hiše predvajal publiki dokumentarni film "Otroci iz Petrička". Film je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2007 prejel nagrado Vesna. To je največje slovensko odlikovanje na področju filmograf-ske produkcije. Film je bil odlikovan zaradi montaže in glasbe. Najvažnejša pa je vsebinska sporočilnost projekcije. Ob polni dvorani je prof. Andrejka Dolinar Hrovat, v odsotnosti predsednice naše organizacije pozdravila publiko, ki se je odzvala vabilu. Za uvod je tudi podala kar nekaj podatkov o nastanku in vsebini tega filma. Dokumentarni film je bil sneman na podlagi avtobiografske zgodbe Ivana Otta, ki je izšla pod naslovom Ukradeno otroštvo. V slovenščini, hrvaščini in nemščini je Celovška Mohorjeva družba skupaj z Arsmedio in Radio-televizijo Slovenija ponudila gledalcem na DVD-ju ta film. Film je režiral Miran Zupanič. Vsebina filma obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v koncentracijskem taborišču Teharje pri Celju. Tam so jih junija 1945 partizanski stražarji ločili od staršev in prepeljali v otroško taborišče Petriček (od tod ime filma) zahodno od Celja, nad Savinjo. Njihove starše so pomorili, otrokom pa so pri Petričku z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušati iztrgati osebno identiteto in jim s silo skušali privzgojiti novo. Na podlagi fotografij, s pomočjo raziskovalca povojnih zločinov Janeza Črneja, jim je režiser v 90 letih organiziral srečanje, da bi njihova pričevanja posnel na filmski trak. Publika, ki se je udeležila tega večera, je globoko pretresena in ganjena sledila predvajanju filma. OBISK ŠKOFA DR. ANTONA JAMNIKA PRI SLOVENSKIH VISOKOŠOLCIH IN SKA V soboto, 4. oktobra 2008 sta ti dve organizaciji povabili na obisk in predavanje pomožnega ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika v malo dvorano v Slovenski hiši. Predavatelj je meseca oktobra za nekaj kratkih dni obiskal Argentino. Msgr. Jamnik, direktor zavoda Katoliški inštitut - začetek bodoče slovenske katoliške univerze, je imel kot glavni namen tega obiska stopiti v stik z nekaterimi visoko izobraževalnimi ustanovami v Argentini. Ta večer pri SKA J^H| je bil odlično obiskan Med obiskovalci je bil tudi slo-M venski veleposlanik v Argen- i i/ JSSmES tjnj pro£ Avgust Vivod z gospo. Pred predavanjem je koordinator slovenskih vi- sokošolcev Jože Rožanc ml. pozdravil visokega gosta: »Spoštovani g. škof Jamnik. V čast in veselje nam je, da nas danes zvečer obiščete. Dovolite, da na kratko predstavim delovanje tako imenovanega »Visokošolskega tečaja«. Visokošolski tečaj je nastal pred tremi leti z namenom, da ustvarimo prostor, v katerem bi lahko dot>ili dodatno informacijo o snoveh, ki se normalno ne obravnavajo na univerzi. Predavanja naj bi bila večinoma humanističnega in krščanskega značaja, po možnem povezana med seboj v kakšni skupni točki; predavatelji pa dobri poznavalci snovi. Zavedamo se potrebe po celotni formaciji človeka, ki je hkrati osebna odgovornost vsakogar. Preko predavanj želimo zagotoviti možnost osebne izpopolnitve v prijateljskem vzdušju. V imenu študentov in visokošolcev naj Vam znova izrečem dobrodošlico in zahvalo za Vašo prisotnost! Predsednica SKA dr. Katica Cukjati je po teh besedah pozdravila predavatelja in predstavila publiki škofovo biografijo. V življenjepisu je predvsem poudarila pomembnost, ki jo predstavlja škof Jamnik kot kulturnik in član Evropske akademije znanosti in umetnosti na področju filozofije in teologije. Pomembna je vloga, ki jo ima sedaj dr. Anton Jamnik kot direktor zavoda Katoliški inštitut, ki je začetek bodoče katoliške univerze v Ljubljani. Pomožni škof dr. Anton Jamnik je nato nanizal delovanje slovenskega katoliškega šolstva in prizadevanja za ustanovitev slovenske katoliške univerze. Takoj po osamosvojitvi, v že novi pluralistični družbi je Cerkev na Slovenskem začutila globoko potrebo po delovanju na področju vzgoje. Ta naj bi se udejanila od otroških vrtcev do univerzitetnih ustanov, preko srednje izobrazbe. Dokler je Slovenija živela v okviru totalitarizma in enoumja, sploh ni bilo možnosti za katerokoli drugačno misleče delovanje pri izoblikovanju bodočih slovenskih generacij. Po daljših posvetovanjih so se škofijski organizatorji odločili, da bodo sedaj, ko zakonodaja v Sloveniji določa pogoje, ki jih morajo izpolniti profesorji, da lahko poučujejo na univerzi, končno pričeli s prvo fakulteto iz področja poslovnih ved. Priprave za morebitne fakultete so zelo zahtevne, ker morajo vzeti v poštev bolonjsko obnovo in kadrovske pogoje. Polagoma in na podlagi možnosti in izkušenj bodo dodajali v bodočnosti nove fakultete. Predavatelj je poudaril v svojem referatu, da je smisel te nove univerze v tem, da mora ta temeljiti na krščanskih principih, ki naj bi prevejali vsa znanstvena področja, na etičnosti, odgovornosti, razvoju osebnih talentov, osebnega stika med profesorji in posameznimi študenti ter izredne zahteve po kvaliteti. Katoliška univerza ne bi imela svojega pravega smi- sla, če bi bila le ena univerza več v slovenskem prostoru. Mora biti kakovostna in na evropski ravni. Dr. Jamnik je tudi razložil, kakšne so zapreke in nasprotovanja temu projektu, ki je deloma že uresničen, kakšni so odmevi v medijih, koliko je povpraševanja za vpis na fakuteto, kako se bo tovrstna ustanova financirala, itd. Vse skozi svoje predavanje je dr. Jamnik kljub nakazovanju resnih težav, ki predstavljajo pravi izziv, pokazal veliko mero optimizma in upanja v uspeh tega zahtevnega projekta na vzgojnem področju, ki si ga je začrtala slovenska katoliška cerkev. Po predavanju je publika stavila kar nekaj vprašanj, odgovori nanje so dopolnili podajanje predavatelja. Razgovor se je nadaljeval ob osebnem stiku pri zakuski. DR. NADISLAVA LAHARNAR PREDAVALA NA TEMO KULTURA in USTVARJALNOST V soboto, 18.oktobra 2008 se je v mali dvorani Slovenske hiše prvič predstavila dr. Nadislava Laharnar z zanimivim predavanjem v okviru naše organizacije. Na temo »Kultura in ustvarjalnost« je predavateljica približala publiki eno izmed podtem svojega doktorata, ki ga je z odličjem prejela v 86. letu starosti na Univerzi El Salvador na oddelku za filozofijo v sklopu »živih jezikov«. Obširno podano tezo je napisala v angleščini. Dr. Laharnar je želela doktorirati na temo, ki naj bi bila tesno povezana s delovanjem bratov sv. Cirila in Metoda, njih pomembnost za evropsko kulturo in sedanji odsev grške in latinske kulture v Evropski uniji. Ker je predavateljica diplomirala v Sloveniji iz klasičnih jezikov in na podlagi vseh naslednjih študijev, ki jih je dokončala v Argentini, je njena doktorska teza širok spekter, ki zaobsega zgodovino, sociologijo, filozofijo, literaturo, psihologijo in še marsikatero drugo humanistično znanost. Predavateljico je pozdravila v imenu SKA predsednica dr. Katica Cukjati. Podala je kot uvod kratek in zanimiv življenjepis intelektualke. Pred predavanjem se je dr. Nadislava Laharnar zahvalila za vabilo ter se še prav posebno spomnila na pokojnega prijatelja dr. Vinka Brumna. Za jasnejšo razumevanje predavanja se je predavateljici zdelo nujno potrebno, da pojasni pojme kot kultura, politika, tradicija, znanje, številne funkcije jezika, kozmos, civis itd. Del predavanja je bil tesno povezan z etimologijo besedila. Ob analizi zgodovinske vloge bratov sv. Cirila in Metoda je poudarila važnost cirilice. Po besedah predavateljice: »Ta pisava vendar vključuje vidni krog enotnosti evropske kulture, kajti oba glavna načina pisave, latinica in cirilica, sta osnovana na grški abecedi, čeprav z veliko časovno razliko«. Dr. Laharnar je v svojem razglabljanju podala evropski zgodovinski razvoj od krušne kulture (kulture žitnega klasa) ob sredozemski obali do postopne Evropske unije, ki je danes vidna stvarnost. Po predavanju so sledila številna vprašanja. Slušatelji so se zanimali, kako je prišlo do izbire doktorske teze, na katere težave je naletela ob pripravi na doktorat, o pojmovanju besede kultura, različne kulture in njih vrednost, katera so merila pri ocenjevanju neke kulture in o ocenjevanju sodobne moderne umetnosti. Publika je sledila poteku tega večera z zanimanjen in občudovanjem nad svežino in vztrajnostjo dr. Laharnarjeve pri pogljabljanju na filozofskem in znanstvenem področju. LITERARNI in LIKOVNI VEČER POSVEČEN FRANCISCU LUISU BERNARDEZU Slovenska kulturna akcija je v soboto, 15. novembra 2008 v mali dvorani Slovenske hiše priredila kulturni večer, posvečen argentinskemu pesniku Franciscu Luisu Bernardezu. Razveseljivo je bilo dejstvo, da sta priprava in potek tega večera bila popolnoma v režiji mlajše generacije ustvarjalcev Slovenske kulturne akcije. Na tem večeru so nekateri izmed najaktivnejših članov pokazali publiki, da imajo globok in subtilen čut ne le za obvladanje peresa in čopiča temveč tudi za ustvarjanje elegantnega in primernega ambienta, ki je presenetil obiskovalce večera. Pokazali so, da so novi in prijetni načini ambientacije, v kateri luč sveč, razporeditev prostora in cvetje sprejmejo obiskovalca in ga popeljejo v intimni svet kreacije. Dvorana je bila vsa obdana s slikami umetnice Irene Žužek, ki so se rodile po navdihu Bernardezovih poezij. Slike, močno sporočilne, z oznako abstraktnosti in koloritnih odtenkov so sestavljale vsaka zase elegijo črte in barve. Večer je bil osredotočen na novo knjigo prevodov nekaterih izbranih poezij pesnika Francisca Luisa Bernardeza (1900-1978), katere pa je prevedel v slovenščino nam že znani in priznani pesnik iz mlajše generacije Tone Rode Dober pesnik se spozna na ustvarjalno kvaliteto drugih pesnikov, zato izbira pesnitev argentinskega literata ni slučajnost, temveč premišljena odločitev. Zadnja desetletja se mnogo preučuje o literarni vrednosti prevodov, ki je veliko bolj zahtevna, kot si to predstavljajo povprečni bralci, še prav posebno, kadar se tiče prevodov poezij. Prevod mora biti smiseln; spoštovati mora vsa merila poetične kreacije, mora zadeti v misel, način in stil avtorjeve ustvarjalne biti. Tone Rode je prevedel izbrane pesmi modernega sloga knjige "Nebo iz zemlje". Lepo in nadpovprečno obiskan večer smo pričeli s pozdravnimi besedami vodje literarnega odseka lic. Vinka Rodeta. Ta je med drugim izrazil navdušenje in veselje nad sodelovanjem mlajših članov SKA, ki so priča ustvarjalnega življenja v mlajših krogih in upanje nadaljevanja obstoja naše organizacije. Večer se je nadaljeval s predstavitvijo prevedene knjige. To predstavitev je imel na skrbi pesnik prof. Martin Sušnik. Prijem tematike je bil osredotočen na filozofskem razmišljanju o estetiki, nje vrednote v sedanjem tako imenovanem postmodernističnem svetu, v katerem je premnogokrat prisotna kultura smrti. Sušnikova predstavitev je bila v slovenščini in v španščini, saj je bilo med publiko kar nekaj ne-Slovencev. Tega večera se ni mogla udeležiti likovna umetnica Tilka Močnik, zato je pismeno poslala kritiko, ki jo je ta napisala o razstavi Irene Žužek. Vrstila se je recitacija izbranih pesmi v španščini in v prevedeni slovenski postvaritvi. Pesmi je recitiral prevajalec sam ob sodelovanju prof. Martina Sušnika. Večer je potekal dobro organiziran, harmonično, v prijetni ambientaciji in kvalitetnen izvajanju, tako da smo še kar nadaljevali v prijateljskem klepetu in ob zakuski. Pesnik Tone Rode pa je imel kar precej dela s posvetili v prodanih knjigah. Vsi smo odhajali z lepimi občutki in z željo, da bi se podobni večeri še ponovili. RAZSTAVA BARE REMEC SKA se je spomnila svoje najbolj poznane in priznane likovne umetnice z razstavo, ki je bila 22. novembra 2008 in naslednjega dne v mali dvorani Slovenske hiše. Najprej je pozdravila goste in odprla razstavo voditeljica likovnega odseka prof. Andrejka Dolinar Hrovat, za njo pa je arh. Jure Vombergar podal na kratko Barino življenje in delo. Med drugim je dejal: »Že pred 2. svetovno vojno je bila v Sloveniji priznana umetnica, po vojni in revoluciji pa je delila usodo političnih emigrantov. Bila je kronistka življenja v begunskih taboriščih na Koroškem v hitrih risbah na terenu. Isto snov je kasneje uporabila na svojevrstnih panjskih končnicah. Tudi tragika revolucije je navzoča v številnih njenih ilustracijah, posebej v knjigah njenega svaka dr. Tineta Debeljaka. Ko je prišla v Argentino, ni našla umetniškega navdiha v velemestni puhlosti in frivolnosti. Hodila je risat in slikat v nedotaknjeno okolje na sever in jug Argentine, v Tilcaro in okolico Bariloč. Vživela se je v arhaični svet Indijancev, bil ji je bližji kot svet potrošniške zahodne civilizacije. Živela je skromno, navezana le na družino in ozek krog znancev. Bila je samostojna, neprilagodljiva, ostra v sodbah, kar zadeva umetnost, pa tudi politiko, istočasno pa izredno dobrosrčna in darežljiva, zlasti do Indijancev. Velikokrat je razstavljala v okviru Slovenske kulturne akcije (SKA), bolj malo pa v buenosaireških galerijah, o katerih ni imela dobrega mnenja, kot na splošno ne o argentinskih umetnikih. Tako je njeno delo poznano izključno znotraj slovenske skupnosti, pa tudi tesno povezano z njenim kulturnim življenjen: ilustrirala je namreč mnoge knjige in brošure ter sporede različnih prireditev. Bila je pobudnica in duša umetniške šole SKA, ter vzgojiteljica vrste slovenskih likovnih usvarjalcev.(...) Dolga leta je bila Bara Remec zamolčana v domovini. Šele, ko je Slovenija postala demokratična in samostojna, je Bara privolila v razstavo svojih del v domovini, leta 1991. Razstavljena so bila njena predvojna olja (katerih ima Moderna galerija v Ljubjani shranjenih kakih 50) in mnoga, naslikana v Argentini. Za Baro Remec je bilo to veliko zadoščenje. Razstave se ni udeležila, nekaj mesecev prej je umrla.« Nato so si številni obiskovalci lahko ogledali razstavljena dela, ki so bila izbrana iz vsega njenega ustvarjalnega obdobja v Argentini. V glavnem so bila olja in akvareli. Medtem je Marko Vombergar predvajal film na CD Slikarka sinjih oči, ki ga je režirala Vanda Brvarjeva, posnel v Argentini pa ga njen mož in so ga predvajali v Sloveniji. V njem so podali njeno življenje in svoje vtise o Bari in njenem delu razni prijatelji in kulturniki. Predvsem bivši učenci umetniške šole so prikazali svoje spomine na šolo in Baro, gostje pa so lahko ogledovali fotografije njenih slik (delo Marka Vombergarja), ki so bila na stranski mizici med Barinimi manjšimi keramičnimi deli, raznimi kritikami in razstavnimi prospekti. Vse to je pripomoglo, da smo lahko znova doživljali njene slike. T.D. 5UC 6 CENTRAL oi ujp; |I TARIFA REDUCIDA CONCESION 232 8if >č O R. P. 1. 201682 GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Accion Cultural Eslovena. Ramon L. Falcon 4158. (1407) Buenos Aires, Argentina. Urejuje ga odbor, pod koordinacijo tajništva. Glavni urednik: Katica Cukjati. Director: la Comision Directiva bajo la coordinacion del secretario. Tisk / impreso en: Editorial Baraga del Centro Misional Baraga, Colon 2544, (1826) Remedios de Escalada, Buenos Aires, Argentina. Izhaja s podporo od Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.