DR. O. ILAUNIG: 20 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. To pa se nikdar ne zgodi, Boltažar Rlbl ostane, na to se labko zanesete, gospa grofica.« Ana Tatenbah je molčala. Plemenita gospa ]e pač slišala marsikaj, kar je počenjal njen soprog na gradovih, toda plemenita in dobra, kakor je bila, ni verjela tem govoricam. Grof pa je takoj gutil, da je spregovoril pretrdo besedo. Očitajoči pogled užaljene ljubezni, ki ga je zadel in oči zvestc družice, je ganil srce moža, katerega čustvovanje je bilo dostopno vsakemu vtisu. Ustavil se je ter pritisnil soprogo na svoja prsa, nežno rekoč: Odpusti, Ana, če aem izrekel kako besedo prehitro; vem, da mi hočeš dobro, ti duša raoje duše.« Ne bi bilo treba izreči te nežne besede, ker grofica je takoj pokazala vso ljubezen, ki jo je čutila v svojem čistem srcu do svojega soproga. »O, vem, moj dragi Erazem,« zašepeče, »da !• tvoje srce dobro. Ne bodi hud na me, če te tvoja zvesta Ana ljubeznjivo posvari, naj ne zaupaš svojim dozdevnim prijateljem.« Grofica obmolkne in pozorno gleda soprogu v obraz, nato pa nadaljuje: »Stopiva zdaj v božji hram, da mati in sin izrečeta Gospodu, ki Čuva nad življenjem, še enkrat zahvalo za ozdravljenje dragega očeta.« »Ljubljena moja Ana, kako si vendar dobra,« vzklikne grof prevzet od res pravega Čustva Ijubezni ter gleda v lopi, plemeniti obraz svoje soproge, na katerem se je bral izraz srčnega veselja. Stopila je, vodeč malega Antona pred svojim soprogom v cerkev, ta pa je šel za obema. Toda ni še prestopil praga male cerkve, ko sliši rahel: »Stojte!« Ko se obrno, vidi svojega slugo Boltažarja pred seboj. »Kaj je,« vpraša grof Tatenbah ter takoj ugane, da mu ima sporočiti važno novico. »Rudolfi je tukaj, milostljivi gospod grof,« mu sluga zašepeče na uho. »Konjušnik grofice Zrinjskc?« vpraša grof Tatenbah očividno razburjen. Boltažar nič ne reŁe, ampak samo prikima ter izroči svojemu gosDodu zapečateno pisino.r Grof Tatenbah hitro preleti vsebino pisma. »Ona me čaka na Račjem sub rosa,« reče tiho, »naprej Boltažar, mi ne smemo zamuditi niti minute, kajti, Ce do jutri zjutraj ne pridem, se vrnejo v Čakovec« »Kako ta gospa vam zapoveduje,« reče Boltažar, »v svetem pismu pa se bere: In on naj bo tvoj gospod.« »Molči, predrzneZ,« reče grof nevoljno, »ne morem dopustiti, da se povsod vsiljuješ s svojo modrostjo. Hitro mi pripelji konja, takoj moram v Račje.« »In vaša soproga, milostljiva gospa Ana grofica Tatenbah, s katero ste ravnokar hoteli stopiti v cerkev?« »Ostani tukaj,« reče grof, »ter sporoči grofici. ko pride iz cerkvice, da, da, no reci ji, da je šel župnik iz Konjic Matija Roringer mimo in me prosil, da ga nekaj časa sprfmljam. To me v njenih očeh še najbolj opraviči.« »Kakor velite,« odvrne Ribl ter se poroglivo nasmeje, »je le dobro, če imate tako pobožno ženo za soprogo, kateri je vera čroz vse.« Grof ni slišal več zabavljicc prcdrznega služabnika. ampak jo zasedel takoj konja in s pis- mora grofice Zrinjske v žepu odjezdil proti Račju. Boltažar Ribl pa je stal ter gledal za svojim gospodom s parogljivim nasmehom na ustih. Minulo je četrt ure, dokler je stopila grofica Tatenbah iz cerkvice. Gleda na vse strani, toda ne vidi nikogar drugega nago okrogli Boltažarjev obraz z izzivalnim nasmehom okoli usten. »Kje je moj soprog,« vpraša naglo. »Milostljiva gospa grofica,« odgovori sluga, »gospod grof se je srečal pred cerkvico z župnikom iz Konjic, in se bo še danes pripravil za spoved, ki jo hoče opraviti sub rosa.« »On Je tedaj šel naprej,« vpraSa grofica. »In vas prosi,« nadaljuje Ribl, »da vas smem spremljati.« Grofica nevoljno odkima. »Ne rabim te, le idi za svojim gospodom, večer je lep, midva že prideva sama do grada,« Boltažar se prikloni in odide. Iz prs blage gospe se izvije globok vzdih, spoznala je takoj, da je bil njen soprog v trenutku, ko je hotel iti z njo v cerkvico, vsled kake druge okolnosti zadržan in je rabil le prazen izgovor, čcš, da se je sestal z župnikom. Otožna je prijela malega Antona za roko, ga krčevito objela kakor da bi hotela dati izraza Bvoji bolesti, da je on edini, ki ji ostane zvest. Mali Tonček je začudeno gledal svojo prej tako veselo, sedaj tiho mamico; ker na vsa vprašanja ni dobil odgovora, je utihnil tudi on ter stopal nemo ob strani grofice Tatenbahove. Prvi mrak Je legel na zemljo, ko sta stopila skoz grajska vrata na dvorišče mogočnega gradu ˇ Konjicah. VIII. V gradu Račje. Srce trepeče od hrepenenja, V šumni vrtinec Sili življenja. Jenko. Bll Je neprljeten jesenski vefier. Temni oblaki so se podili s Pohorja ter se polagoma oprijemali najvišjih vrhov, dokler niso popolncma objeli gorovje z gosto meglo. Močan vihar je pripoglbal drevesa in kar ni stalo trdno, je podleglo tej naravni sill. Stari hrasti, ki so stali okoli grada Račje, so čutili to moč in nekateri so padli premagani z velikim hrušCem na tla. Tudi tramovi visokega grada samega so stokali pod silnim prltiskom. Visoka streha je bila izpostavljena prirodnim silam, kl so prldrvele s Pohorja ter se razbesnele po ravninl, da vržejo vse na tla, kar bi se stavilo v bran. Grad Je stal trdno, močni stolpi so odbijali vse napade razjarjenih elementov. Kakor ni mogel vihar škodovati trdnemu zidovju, tako ni še manj mogel drug sovražnik priti v grad. Okoli grada je namreč bil visok ln širok nasip, okoli tega pa Je stala voda v globokih ribnikih. Le od ene strani je vodil most do grada, vrata pa se nlso dala odpreti, ker so bila iz debelega hrastovega lesa, okovana z železom in zaprta z močnimi zapahi. Most sam se je dal dvigniti, kar se Je zgodilo črez noč, all če se je bližala nevarnost. Kdor bi hotcl do grada, bi moral preplavati vodo, kar pa bi ne bilo varno, ker je po naslpu hodil stražnik, ki je strogo pazil, da se ne bi kak nepoklicani obiskovalec približal gradu. Zunaj je tulil vihar in so udarjale težke dcževne kaplje na visoka grajska okna. Znotraj pa v z modrimi tapetami okrašeni dvorani je vladala pomlad. Tukaj so bile različne cvetlice, indijski nageljčki, vrtnice z rudcfe-belimi popki, mirts in mnoso drueih cvetlic iz toDlih iužniii krajev. Vmes so bile kletke z različnimi drobnimi pevci, ki so skrbeli za kratek čas, tako, da je vsak mislil, da je spomlad, a ne tužna jesen. Mehki sedeži ob stenah so vabili došlega, da si tu privošči počitka. Sredi krasnega stropa je visela poleg velike svetilke velika močno pozlačena roža — znamenje molčečnosti, ki je kot tako veljalo že pri starih Rimljanih. Ves strop je bil deljen v dve polji, v levem je bila podoba klečečega mladega moža pred žensko, dočim stoji zadaj star mož s sivo brado, za katerim nagajivo gleda bog ljubezni tcr spušča puščice na Ijubljeni parček, ob strani pa pleše raož z dvema ženskama. O pomenu te podobe sta hila poučena le grof Tatenbah ter grofica Zrinjska. Podoba pomenja Ogrsko in Štajersko, ki jo osreSujeta čas v podobi bradatega moža in ljubezen. Plesalec je grof Tatenbah sam, ki seveda ni mislil na to, da on ne vodi plesa, marveč da ga je v sebe potegnil vrtinec, v katerem je potem obnemogel. V desnem polju je boginja Venera, njej ob nogah pa stoji vodni mož, ki pripelje po treh rekah, po Muri, Dravi in Savi bogastvo na Ogrsko. Da je grof Tatenbah s to sliko hotel predstavljatl sebe in grofico Zrinjsko, je bilo tudi le tema znano. Prijetna toplota se je razširjala od umetno izdelane peči, v kateri je prasketal ogenj. Omamljivi vonj cvetlic se je razprostiral po krasni dvorani, ki je bila bajno lepo opremljena. Najlepša cvetlica pa je ležala na ležišču, prevlečenina z mehkimi preprogami. Bila je to Ana Katarina Zrinjska. Ponosni gospej je bila na obrazu videti velika vznemirjenost. Njene temne oči so se upJrale v veliko srebrno stensko uro v kotu dvorane 3 podobo boga časa, katerega peščena ura in gola kosa sta bili v nasprotju z veselimi podobami, ki so bile razvrščene po dvorani. Zdajci je grofica, ki je takorekoč štela minute na uri, dvignila glavo. Zdelo se ji je, da sliši atopinje, pa je bilo šumenje dežja, ki je udarjal z vedno večjo silo na okna. »Ne drži besede,« si misli ter se zopet vleže na ležišče, »omahljivec je ter nestalen človek.« V tem hipu se oglasi tenek glas malega srebrnega zvončka. Tajna vrata v steni se odprejo in pred grofico stoji visoko zrasel mož v zeleni lovski opravi, s sivo, dolgo da prs segaif>^o brado ter rdečim perjem na sivem klobuku.