številka 49 četrtek, 11. decembra 1997 160 tolarjev FIMEX Canon B3SSSST Fufrrsu EPSON Microsoft RAČUNALNIŠKI SISTEMI IN PROGRAMSKA OPREMA FIMEX d.o.o.. Trg mladosti 6, Velenje, Tel.: 063/862-480, Fax: 063/862-490 SALON RAČUNALNIŠKE OPREME Ipodhod PUS - nasproti LB Velenje) Rudarska 6a, tel.: 063/862-720, Fax: 063/862-770 Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo z delnimi izja-snitvami in bo hladneje. Mnogi starejši imajo najlepše spomine iz svoje mladosti na čas, ko jih je obiskal kateri od treh dobrih decembrskim mož. Nihče od njih ni nosil posebej bogatih daril, vseeno pa je prinesel natanko tisto, kar so si želeli. V teh dneh nastajanjo novi najlepši spomini. Kaj ti je prinesel Miklavž? Kaj si pisal Božičku? Ali dedek Mraz že gleda, če sem priden? Naj ne bo nikogar na tem svetu, ki bi ostal osiromašen teh spominov! ■ mkp, foto: vos VELENJE - Od petka naprej spet krasi središče Velenja visoka smreka. Že sedmič zapored so jo pripeljali Šentiljčani, letošnjo blizu dvajset metrov visoko smreko pa je daroval Joško Koren, Andreje po domače. Kar veliko mimoidočih se je tega popoldneva ustavilo na Titovem trgu. Verjetno jih je tudi zanimalo, če j bo postavljanje letošnjega božično-novo-letnega drevesa povzročalo Šen-tiljčanom morebitne težave. Toda možakarji iz Šentilja so bili zelo spretni, še nikoli niso tako hitro dvignili drevesa kot tokrat. Cas nastajanja najlepših spominov Gradnja ceste Ljubno - Luče -Solčava Gospoda še za malico ne bo imela! Prva jesenska poplava je med Lučami in Solčavo pred znamenito Iglo v dolžini nekaj deset metrov odnesla več kot polovico že sicer ozke ceste, promet je že sedaj skrajno nevaren, Savinja pa spodkopava in odnaša naprej. Občina Luče je takoj zagotovila projekt za sanacijo, strokovnjaki so stroške najnujnejše obnove ocenili na 8 milijonov tolarjev, izvajalci pa obljubili, da bodo obnovo pričeli takoj, ne glede na rok plačila, če le dobijo zagotovilo od države. Projekt in vsa dokumentacija sta se v trenutku znašla na Direkciji za ceste RS in njen direktor Anton Sajna je obljubil takojšnje ukrepanje. Žal se je kot že tolikokrat doslej zgodilo tisto najslabše, torej prav ničesar. V Ljubljani so gluhi in nemi na vsa opozorila in prošnje in kaj lahko se zgodi, da bo cesta do Solčave in Logarske doline v tako obetavni zimski sezoni preprosto zaprta. Kaj pomenijo »državne« obljube in zagotovila priča še naslednja »zgodba.« V predlogu letošnjega državnega proračuna je bilo za nadalnjo gradnjo ceste Luče - Ljubno zapisanih celih 5 milijonov tolarjev, ki jih je pristojni parlamentarni odbor gladko zavrnil. Isti odbor v enaki sestavi je kasneje za cesto namenil 20 milijonov, da bi vsaj odkupili zemljišča. Končni izid je takle - v letošnjem državnem proračunu so za to gradnjo zagotovili 1 milijon tolarjev, z besedo EN milijon. (Ko je lučki župan, državnozborski poslanec in član tega odbora Mirko Zamernik z amandmajem zahteval 100 miljonov so se mu vsi smejali!). Ljubi bog, saj občina Luče z enim milijonom še za malico in napitek ne bo imela, da bi potešila ministre in ostale visoke dižavne uradnike, ki v dolino tako radi prihajajo, obljubljajo in uživajo, odhajajo in se vračajo! mjp C Nama - kdor išče> ta najde j ISSN 0350-5561 Nič čudnega, saj že imajo dolgoletne izkušnje. Predvsem otroci so pomagali na jelko obešati v pozlačen papir zavite balone in zato dobili bon- bončke. Zaposleni v Premogovniku Velenje bodo letošnje leto sklenili v sredo, 24. decembra, dopoldne. To bo leto, ki bo zaposlenim v podjetju ostalo v spominu po marsičem. ■ vos Tudi po tem, da so 4. decembra, na dan svete Barbare, dobili soglasje vlade Republike Slovenije k njihovemu Statutu, kije pogoj za pridobitev drugega soglasja Agencije za privatizacijo; po tem, da so se vneto pripravljali na pridobitev certifikata ISO 9001, računajo, da naj bi postopek zaključili v maju, certifikat pa dobili v juliju; po tem, da bo letnico 97 nosil izjemen rekord, ko so v enem samem dnevu nakopali 33.000 ton premoga; po tem, da so na območju jame Škale, kjer so leta 1875 začeli odkopavati premog, in kjer odkopavanje zdaj zaključujejo, začeli postavljati rudarski muzej, ki bo nekaj posebnega tudi v evropskem prostoru; po tem, da se je Pihalni orkester Premogovnika s svetovnega prvenstva petič vrnil zlat; pa potem, da so s strateškim planom za naslednje desetletno obdobje povedali, kaj in kako bodo delali, s čimer so se pridružili tistim redkim slovenskim podjetjem, ki imajo vizijo svojega razvoja začrtano na dolgi rok. In še po marsičem si bodo zaposleni v Premogovniku zapomnili leto, ki se izteka. Bilo je eno »boljših«, bodo najbrž ugotavljali, (stran 5) ■ mkp 9770350556014 2 ms VAS _ DOGODKI 11. decembra 1997 Tridnevno strokovno srečanje zdravnikov Občina Šmartno ob Paki 100 rdečih lis so želje občanov Na zadnji seji so člani sveta Občine Šmartno ob Paki sprejeli osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje občine. Včeraj so zajeten paket dokumentov poslali na ustrezna republiška ministrstva, kjer bodo povedali, s katerimi spremembami soglašajo in s katerimi ne. Kot je ob tej priložnosti povedala odgovorni vodja tega projekta Frančiška Kočar niso izrabe prostora načrtovali na novo, ampak so prevzeli dokumente, ki so veljali za območje bivše občine Velenje in aktualizirali že nastale spremembe v njem. »To bo temeljni dokument, na osnovi katerega bodo v tem okolju lahko urejali prostor oziroma si pripravili druge dokumente - ureditvene pogoje za plansko celoto 07, ki pokriva občinski prostor in izvedbene akte, ki bodo pravna podlaga za legalne posege v prostor. Koliko časa bo preteklo, da bodo ti stopili v veljavo, težko napovem: eno ali dve leti - vse je odvisno od mnenja glede usklajenosti teh planskih dokumentov z republiškimi. Na območju občine Šmartno ob Paki so namreč zemljišča, ki so opredeljena kot obvezna republiška izhodišča in prva območja kmetijskih zemljišč, kjer zakoni prepovedujejo kakšrnokoli poseganje v prostor. Za slednja bo zlasti pomembno soglasje republiškega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Sama ocenjujem, da bi lahko soglašali z vsemi predlaganimi spremembami, saj gre v večini primerov za manjše zapolnitve oziroma priključitve k že obstoječim ureditvenim območjem. Morda bo nekoliko težav le pri mnenju za načrtovane spremembe na 2 ha velikem zemljišču pri Era Vino Šmartno. Občina ima možnost zahtevati odgovor republiške vlade, pristojnih ministrstev v 45 dneh. Je pa vprašanje, če se bo sklicevala nanjo." Več kot sto predlogov Kočarjeva je ob tem še poudarila, da gre pohvaliti občino, ker je pristopila k spremembam planskih dokumentov in pri tem dala možnost tudi občanom, ki po sedanjih dokumentih niso mogli rešiti nekaterih prostorskih težav. Potrebo po teh aktivnostih nenazadnje dokazuje več kot 100 vlog, s katerimi so ti izrazili željo po nekem dogajanju v prostoru. "Opozorila sem na to, da bo občina s tem "dobila" 100 žariščnih točk, ki bodo dolgoročno predstavljale oviro predvsem glede reševanja vprašanj s področja komunalne nadgradnje (kanalizacija, oskrba z vodo in podob- no). Zavestno odločitev občine, da bo pomagala občanom, je komisija ob obravnavi njihovih vlog ,upoštevala in je dala pozitivno mnenje za vse tiste predloge, ki smo jih lahko tudi utemeljevali po strokovni plati." Pri pripravi sprememb dolgoročnih prostorskih dokumentov občine so pozornost namenili še nekaterim drugim odločitvam, kot je obvoznica, pa v tem trenutku odprti in nerešljivi točki - kamnolomu tufa v Gorenju, večje spremembe so predvideli pri oblikovanju središča občine, kjer naj bi zadeve posodobili, prilagodili potrebam kraja in časa. "Omejitve v prostoru predstavljajo železniška proga, ki deli občinsko središče na dva dela, eden od osrednjih problemov bo obvoznica, po svoje tudi prva kmetijska območja oziroma območja s podtalnico in gozdatost, kjer so gozdarji opazili precejšnje spremembe, ki v katastrih niso zavedene." Ne širitev, zaokroževanje naselij Župan Ivan Rakun je ob tem poudaril, da je bila Občina Šmartno ob Paki med prvimi občinami v Sloveniji, ki se je sprememb dolgoročnih prostorskih dokumentov lotila na takšen način. K temu so jih "prisilile" potrebe občanov in načrto- vanje nadaljnjega razvoja. Gradijo ga na razvoju malega gospodarstva in obrti, ki ne bosta obremenjevala okolja. "Na dveh javnih razpravah so lahko občani povedati, kaj naj bi v prostoru delali. Sami pa smo načrtovali možnost izgradnje športno-rekreaci-jskega centra pri osnovni šoli, razširitev pokopališča, večji komplesk pri gasilskem domu, rezervirali prostor za čistilno napravo in obvoznico, prostor za izgradnjo bencinskega servisa. Iz dolgoročnega plana bivše občine Velenje smo prevzeli nekatere usmeritve, zapisane - na primer - za zemljišča na obromkih Malega Vrha in za oblikovanje središča občine, kjer smo namesto blokovne predvideli mešano gradnjo. V spodnjih prostorih naj bi bili lokali s storitveno dejavnostjo, v nadgradnji pa stanovanja." In kakšne so možnosti občanov, ki bodo vloge za spremembo dogajanja v prostoru podali v naslednjih mesecih? Vloge bodo na sedežu občine evidentirali, reševali pa jih bodo po sprejetju predloga sprememb dolgoročnih prostorskih dokumentov občine. Po pričakovanjih težko prej kot v roku dveh let. Vendar bodo takrat te spremembe lahko reševali precej lažje in hitreje, saj bodo veljale le za zemljišča, za katera bodo izkazane potrebe. mtp O parklju, Miklavžu in kar tako Učna delavnica o družinski medicini TOPOLŠICA - Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani je skupaj z Zdravstvenim domom Velenje organizirala tridnevno strokovno srečanje, učno delavnico na temo družinski pristop. Potekalo je v prostorih Zdravilišča Topolšica. Udeležilo se je je 30 zdravnikov mentorjev iz vse Slovenije. Tema postaja v zadnjem času vse aktualnejša, saj se tudi v svetu ta metoda ponovno vse bolj uveljavlja. K dobri organizaciji je veliko pripomogel delovni kolektiv Zdravilišča Topolšica, v okviru kulturnega programa pa so udeleženci obiskali glasbeno šolo v Velenju. Izredno so bili navdušeni nad orgelsko dvorano. Zdravniki v orgelski dvorani skupaj z ravnateljem mag. Ivanom Marinom in izvajalci kulturnega programa. Dogovorjena lokalna gasilska služba VELENJE - V skladu z novo zakonodajo, so pred tednom dni podpisali pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ter predstavniki gasilskih društev Bevče, Pesje, Šalek, Šentilj, Škale in Vinska gora. Pri prostovoljnem gasilskem društvu Velenje pa bodo najprej oblikovali poklicno jedro. ■ (mz) Na Graški Gori že gradijo Voda že drugo leto? Graška Gora - Občine Mislinja, Velenje in Slovenj Gradec so že pričele s prvo fazo gradnje novega vodovoda na vrhu Graške Gore. To je namreč druga skupna akcija občin mejnic, investicija pa bo tokrat res zajetna. Ker je zajetje vode v mislinjski občini, ta tudi vodi investicijo, ki bo po prvih izračunih vredna kar 56,6 milijona tolarjev. Po prvih predvidevanjih naj bi k izgradnji pristopilo 37 gospodinjstev, ker pa jih je dokončno pogodbe podpisalo 26, bodo vse tri občine primaknile več, kot so sprva predvidevali. Delež plačila za posamezno gospodinjstvo bo namreč znašal 7 tisoč DEM v tolarski protivrednosti, kolikor je bilo predvideno že na samem začetku, občine pa bodo tako pokrile kar dve tretjini sredstev. Prvotno so računali na 50% potrebnih sredstev. Izvajalec del je Komunalno podjetje Slovenj Gradec. Sedaj urejujejo črpališče in razvod na Metuljevem vrhu, še letos pa naj bi zgradili tudi vodohram in povezovalni vod. Prihodnje leto pa bodo pričeli graditi razvode v Plešivec, Završe in na Graško Goro. ■ bš Nova trgovina PAV V novi poslovno obrtni coni v Stari vasi, na Cesti Simona Blatnika 16, je pred dnevi odprlo podjetje PAV svojo novo poslovalnico, trgovino in delavnico. Proizvajajo kuhinje in frontne elemente za obnovo kuhinjskih elementov in omar. V trgovini pa prodajajo kuhinjsko pohištvo, gospodinjske aparate Gorenje, male gospodinjske aparate MGA Nazarje, talne laminatne obloge dobavitelja Egger iz Avstrije, stole, mize, kuhinjske nape, pomivalna korita... Kuhinjski program prodajajo grosistično v mnogih specializiranih prodajalnah po Sloveniji. ■ (mz) Le kdo bi si mislil, da bo letošnji začetek predprazničnega časa res tako naravnan času primerno. Ko se je bližal praznik parkljnov in Miklavža, so se pri nas tudi najmočneje razvnele razprave, ki so nekatere spominjale na boj dobrega in zlega, dobrih in zlih, poštenih in nepoštenih. Edina nesreča je bila v tem, da v teh razpravah včasih nisi mogel vedeti, kdo je dober in kdo ne, kdo pošten, koga pa vodi le sla po maščevanju. Razlika je bila morda le v tem, da v "igri" parkelj - Miklavž nekdo le dobi darila, za zadnje razprave pa je vprašanje, ali bodo koga res obdarovale in koga kaznovale. Ali če bo kazen res doletela tistega, ki si jo zasluži. Tudi v tem primeru v prispodobi velja, da so čudna pota gospodova. Ali pa so bila včasih tudi čudna pota tovarišev. Mnogo najrazličnejših razprav in očitkov smo lahko vsi, ne le posvečeni, slišali, saj so vse dogajanje snemale tudi televizijske kamere. Ob tem je morda kakšen Velenjčan pomislil, da ni "pošten" sklep, da bi snemali in prenašali seje mestnega sveta. Le zakaj bi s tem mučili ljudi. Drugi seveda odgovarjajo, da z vnemo razprav nismo nikakršna posebnost, da je drugod, tudi v državah, v katerih krog želimo, še veliko hujše in da tam tudi ni nikakršna posebnost, če kdo v razpravi res preide od besed k dejanjem. V parlamentarni dvorani seveda, saj sicer ne bi bilo nič narobe, če bi obljube, ki jih dajejo za govorniškim odrom, tudi uresničili. Nekateri pravijo, da bomo o sedanjih lustracijskih razpravah še dolgo sanjali. Nekaterim pa vseeno naj ne bi dale spati. Vse drugo dogajanje, kot da je bilo v senci lustracijskih razprav. Se dogajanje o sprejemanju novih članov r' Evropsko zvezo je potekalo bolj po stranskem tiru. Pa čeprav so mnogi ob očiščeval-skih razpravah poudarjali, da je bolje, da malo pozabimo na preteklost in se bolj zazremo v našo prihodnost. Le še ugotovitve avstrijskega zgodovinarja, kije pri nas naštel nekaj nad 1800, pri tem pa poudaril, da je koristil le naše podatke o ljudskem štetju. Ob tem "preštevanju" se je znova pokazalo, kako nas nekateri prehitevajo. Avstrijci so tako študijo, ki potrjuje obstoj namške man- jine, pri nas že pripravili in z njo mahajo pred domačo in tujo javnostjo, mi jo šele pripravljamo. Kdor je drugi, pa se mora bolj potruditi, da dokaže svoj prav, saj mora zavreči drugega oziroma prvega. Morda so Avstrijci tudi zato, ker so "spoznali", koliko njihovih sonarodnjakov živi na južni strani Alp, pohiteli s sklepom, da podpirajo trideželsko zimsko olimpijado. Se namera države, da bo vendarle bolj stopila na prste tistim, ki ne dajejo "državi, kar je državnega", ni vnesla med nas dovolj pričakovanega razburjenja. Pa ne mislim, da bi se morali na veliko oglašati tisti, ki naj bi jih delavnost ustreznih institucij prizadela. Bolj bi se morda morali oglasiti tisti, ki ob nedejavnosti dacarjev spoznavajo, koliko več morajo iz svojih žepov plačati, da je država sita. Se vedno namreč velja, da država jemlje tam, kjer je najlažje vzeti. Eni pa se zaradi tega lepo denarno debelijo. V zvezi z denarjem se je zgodila še ena stvar, kije tudi nekako praznično obarvana. Okoli božiča so ponekod izplačevali še eno - trinajsto plačo. Zdaj pa se je znašel nek zakon, ki tega naj ne bi dovoljeval oziroma bi taka izplačila lahko podjetja izplačala šele po zaključnem računu. To pa seveda pomeni, da z njim ne bi mogli polepšati božično-novoletnih praznikov. Tudi zaradi takega zakonskega določila ni množičnega odpora. Seveda ne, ko pa marsikje še za običajnih dvanajst mesečnih plač nimajo, kaj šele za tisto "nesrečno" trinajsto. Pa se zato tudi malo nevoščljivo smehljajo. Sicer pa smo zdaj končno dobili uradne podatke o presed-niških volitvah. Ti kažejo, da novoizvoljeni stari predsednik le ni tako odličen, kot so sprva napovedovali. Neuradno je namreč dobil same petke (55,55 %), uradno pa le tri petice in eno prav dobro (55,54 %). Za mnoge pa je (še vedno) tudi to znatno preveč. P: S.: Ne mislite, da je s tem, ko je minil čas parkeljnov, vsega hudega mimo. Takih z rogovi je še vedno polno med nami. m (k) Drugi ne-mi da! Nova kreditna ponudba za upokojence po najnižji ceni doslej: Obisk Ruske vesoljske agencije v Velenju SPUTNIK je vsem spremenil svet Pred štiridesetimi leti, 4. oktobra 1957 ob 22. uri, 28 minut in 34 sekund po moskovskem času, je bil iz Bajkonura izstreljen prvi umetni zemeljski satelit, imenovan SPUTNIK. To je bil zagotovo eden od mejhnikov v zgodovini človeštva, ki smo se ga na svojstven način spomnili tudi v Velenju. Prejšnji teden se je namreč v mestu dva dni mudila delegacija predstavnikov Ruske vesoljske agencije, med katerimi je bil tudi pravi kozmonavt, ki je v vesolju preživel kar 150 dni, Ivachenkov Aleksander Sergeevich. »V zgodovini človeštva je malo datumov, ki bi bili tako pomembni kot je 4. oktober 1957. Izstrelitev SPUTNIKA na orbito je zgodovino svetovne civilizacije razdelila na dve epohi -»do« in »po«. Najbolj pomembno pa je dejstvo, daje SPUTNIK pospešil razvoj informacijske družbe; komunikacij, elektronike, novih materialov... Zahvaljujoč satelitom smo dobili bolj natančne vremenske napovedi, natančno navigacijo, izdelujemo zemljevide... Danes, štirideset let po tem dogodku, lahko zagotovimo, da so umetni sateliti bistveno več prispevali k spremembi življenja na zemlji, kot pa raziskovanju vesolja,« pravijo organizatorji obiska, Gorenje Inova, Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Promocijski center Velenje. Najzaslužnejši za visok obisk pa je zagotovo dr. Stanko Blatnik, ki vodi Park znanosti in tehnologije Velenje, saj je bila to njegova ideja. Gostje so prejšnji teden na- jprej obiskali župana Srečka Meha, potem pa na srečanju z novinarji povedali marsikaj zanimivega. Spregovorili so predvsem o izgradnji vesoljske postaje ALFA, ki jo skupaj gradi kar 16 držav, končana pa naj bi bila leta 1999, ko naj bi tudi uničili postajo MIR. Veijetno jo bodo spustili v moije. Na začetku naj bi ALFA imela 3 člane posadke, leta 2002 pa 6-7. Bojda ni izključeno, da ne bi bil med njimi tudi Slovenec... Popoldne so pripravili še okroglo mizo, se naslednji dan sestali z dijaki šolskega centra, v Ljubljani pa s študenti in predstavniki Inštituta Jožefa Štefana... V Velenju so na Šolskem centru odprli tudi razstavo o Ruski vesoljski agenciji. Prihodnje leto naj bi bila ta še bolj bogata, saj predvidevajo, da jo bodo postavili skupaj z Naso. dr. Rekli so: dr. Stanko Blatnik o pomenu obiska in nadaljnjem sodelovanju: »Ob obisku smo želelipritegniti čim reč mladih, ki nam morajo zaslužili za pokojnino. Želimo, da poberejo čim več znanja in da delajo zanimive stvari, kot so vesoljske raziskave. Želeli bi, da pride do resnega sodelovanja, ker so te raziskave bolj pomembne za zemljo kot za vesolje. Veliko je projektov, na katerih bi lahko sodelovali Slovenci; recimo na področju novih materialov, na področju pisanja programske opreme... Sodelovanje je tukaj zelo pomambno, zato bomo vanj poskusili vključiti tudi velenjske dijake.« • kratkoročna in dolgoročna gotovinska posojila z odplačilom do 5 let, • obrestna mera pri kratkoročnih posojilih do enega leta je T + 5,99% letno, • pri dolgoročnih posojilih od 2 do 5 let se giblje od T + 6,99% do T + 9,99% letno, • z gotovino se lahko uveljavljajo popusti pri nakupu blaga ali za plačilo storitev, lahko se tudi uporabi za odplačilo posojil, najetih po manj ugodni obrestni meri, • posojila so na voljo TAKOJ. PONUDBA VELJA SAMO DO KONCA LETA! banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Šolski center Velenje Najbrž ne do predvidenega roka Dela pri izgradnji prizidka k Šolskemu centru v Velenju je v polnem zamahu. Z njim bodo pridobili nujno potrebne dodatne površine za izvajanje izobraževalnega programa višje strokovne šole za področje elektronike. Študenti tega programa sedaj namreč obiskujejo predavanja v dvorani sveta Mestne občine Velenje. Peter Robida, direktor Centra ocenjuje, da prostori vsemu navkljub ne bodo nared do predvidenega roka, ampak v drugem polletju šolskega leta 1997/98. Pa še to bodo lahko usposobili le eno predavalnico in nekaj spremljajočih prostorov - kabinetov. Druga predavalnica naj bi bila nared do letošnje jeseni. Naložba bo po predračunih veljala 50 milijonov tolarjev, od tega 37 milijonov SIT gradbena dela, ostalo oprema. "Posebnih težav pri pokritju stroškov izgradnje ne bi smelo biti, saj nam je gospodarstvo v Dolini pozorno prisluhnilo. S podjetji smo podpisali pogodbo o sofinanciranju in nekatera med njimi so dogovorjen znesek že namensko izločila. Takšen je bil tudi dogovor ob dodelitvi programa višje strokovne šole v Velenju med republiškim ministrstvom za šolstvo in šport ter našim okoljem." Letos so vpisali v ta program drugo generacijo študentov. V prvem letniku se za pridobitev poklica inženir/inženirka elektronike izobražuje 82, v drugem letniku pa 46 študentov. Se zatika pri višji šoli za rudarstvo? Na Šolskem centru Velenje so že pred časom napovedovali možnost vpisa tudi v novi program višje strokovne šole, in sicer za področje rudarstva. Razpis za prosta mesta naj bi objavili februarja prihodnje leto, veljal pa naj bi za šolsko leto 1998/99. A, vse kaže, da se pri tem stvari nekoliko zatikajo. »Res ga načrtujemo, vendar se m lovimo s časom. Dvomim, da bodo zadeve lahko enostavno rešili, ker se za ta višje strokovni program mora odločiti več ustanov in dejavnikov: od strokovnega sveta za poklicno izobraževanje, republiškega min- istrstva za delo, gospodarske zbornice do financerja - republiškega ministrstva za šolstvo in šport. Še največji vprašanj je pri slednjem, ker najbrž višješolskega, visokostrokovnega programa na univerzi in fakulteti za tako majhen interes oziroma potrebe gospodarstva ne bo zmoglo financirati. Zato bomo morali temeljito presoditi in najprej pridobiti soglasje za začetek dela na tem programu,« je še povedal direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida. ■ tp V prizidku naj bi usposobili eno predavalnico in nekaj spremljajočih prostorov v drugem polletju tega šolskega leta. Stanko Blatnik je namreč želijo vključiti tudi čimveč prepričan, daje bil tokratni obisk mladih. ■ bš le začetek sodelovanja, vanj pa si Predstavniki Ruske vesoljske agencije so zagotovili, da je obisk Velenja in Ljubljane le začetek sodelovanja med državama. Anton Vrhovnik, direktor Zadruge Mozirje »Bistveno manj sredstev - dolgoročna kriza« Predvideno bistveno zmanjšanje državnega proračuna za kmetijstvo in spodbude zanj je močno vznemirilo kmetijce v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Že dosedanje poslovanje na robu preživetja se bo dolgoročno bistveno poslabšalo, ob takšnem stanju pa bo imel tako žel-jeni vstop v Evropsko skupnost dodatne krute posledice. Še posebej, če upoštevamo otežujoče dejstvo, da je kar tri četrtine zgornjesavinjskih in zadrečkih kmetijskih površin v hribovitem in gorskem svetu. »To dejstvo je odločilnega pomena, saj so pridelovalni stroški na teh področjih bistveno višji. Zaradi tega smo doslej dobivali sredstva za izravnavo in določena sredstva za spodbujanje kmetijske proizvodnje. Manj teh sredstev pomeni, da kmetje ne bodo pokrili niti proizvodnih stroškov. Dolgoročno to pomeni zmanjševanje kmetijske proizvodnje, kar v nobenem primeru ne more biti dobro. Še zlasti ne ob dejstvu, da bomo v naslednjih letih, najkasneje v desetih, pogumno »zakorakali« v Evropsko skupnost. Naše kmet-zijstvo ima za ta ključni korak izjemno slabe predpogoje,« pravi direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik. Velika večina kmetijskih zemljišč je v hribovitih predelih, poleg tega pa je kmečka posest v Zgornji Savinjski dolini najmanj štirikrat manjša kot v deželah Evropske skupnosti. »Že zaradi teh dveh dejstve nikakor ne bomo konkurenčni evropskemu kmetijstvu. Smatramo, da bi morali v obdobju pred vstopom v Evropo v dolinskih področjih zaokrožiti in povečati kmetijski posest, v hribovitih predelih pa obdržati obstoječe kmetije. Če hočemo doseči to dvoje, moramo zagotoviti spodbude za zaokroževanje kmetijske posesti v dolini, v hribovitih predelih pa zagotoviti za kompenzacijska plačila, kakršna poznajo v deželah Evropske skupnosti,« malo širše in zelo tehtno razmišlja Anton vrhovnik, čeprav se zaveda, da bo to ob sedanji kmetijski politiki slovenske vlade izjemno težko uresničljivo. Šaleški kmetje dobijo 18-krat več Že danes je izjemno velik in dodaten probelm gospodarska moč posameznih občin. »Dejstvo je, da je kmetijstvo v Zgornji Savinjski dolini v primerjavi z ostalim gospodarstvom zelo razvito. Naše občine se trudijo, da za spodbujanje kmetijstva namenijo čim več sredstev, vendar ugotavljamo, da so ti zneski bistveno manjši kot v okoljih z razvito industrijo. Razlike so namreč desetkratne in tudi višje, seveda v našo škodo. Občinska sredstva za kmetijstvo so različna in odvisna od gospodarske moči posameznega okolja, pri čemer je najbolj zgovorna primerjava med nami in Šaleško dolino. Kmetijstvo Šaleške doline predstavlja le tretjino zgornjesavin-jskega, v šaleškem gospodarstvu pa je zaposlenih šestkrat več prebivalcev. Če upoštevamo to dejstvo in enako obremenitev občsinskega proračuna, potem lahko dobi kmet na šaleškem področju celo 18-krat več finančnih spodbud kot na našem področju,« trdi Anton Vrhovnik. Zgornjesavinjski kmetijci so letos od ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo zahtevali stimulacije za kmetijstvo gospo'-darsko šibkejših občin. Tudi zaradi tega je minister Ciril Smrtkolj dvakrat obiskal Zgornjo Savinjsko dolino in obakrat obljubil, da bo vlada zagotovila ta sredstva. Res so bili v oktobru objavljeni ustrezni razpisi in vse občine so se hitro odzvale in sedaj upajo, da bo del razlike med nerazvitimi in razvitimi občinami vendarle ublažen z dodatnimi stimulacijami še do konca tega leta. Kmetijske proizvodnje ni moč povečati preko noči Zmanjšanje državnega proračuna za kmetijstvo neposredno ne pomeni, da bodo občine za dotacije v kmetijstvu namenile še manj sredstev, posredno pa zagotovo. Vseh pet zgornjesavinjskih in zadrečkih občin je namreč dopolnjevano iz državnega proračuna. V tem primeru bodo občine gotovo dobile manj sredstev iz državne proračunske vreče, kar pomeni seveda manj sredstev tudi za kmetijstvo. »S sredstvi občin za spodbujanje kmetijstva na nek način ne moremo biti zadovoljni, saj še zdaleč ne pokrivajo razlike med proizvodnimi stroški in proda- jnimi cenami. Vendar moram na drugi strani odkrito povedati, da smo v vseh občinah naleteli na razumevanje in prepričan sem, da so resnično pomagale v skladu s svojimi zmožnostmi, ki pa so seveda zelo omejena. Za kmetijstvo velja še ena zakonitost. Odziva se pač bolj počasi in posledice so običajno dolgoročne. To pomeni, da bistveno manj proračunskih sredstev v prvih mesecih naslednjega leta ne bo povzročil bistvenega izpada proizvodnje, posledice pa bodo občutne v naslednjih mesecih in posebej letih. Še eno dejstvo je pomembno: tudi takrat, ko bomo dobili nekaj več sredstev, če jih seveda bomo, to ne pomeni takojšnjega povečanja proizvodnje, ampak se bo to zgodilo šele v daljšem časovnem obdobju. Kmetijstvo je pač takšna zvrst proizvodnje, ki je preko noči ni mogoče povečati,« pravi direktor Zadruge Mozirje Anton Vrhovnik. Mjp Direkcija za rudna bogastva Brez denarja pač ne gre! Na dan Sv. Barbare, zaščit-nice rudarjev, so pred letom dni v Velenju uradno odprli direkcijo za rudna bogastva, ki jo vodi dr. Boris Salobir. Ob prvi obletnici je ob prisotnosti predstavnikov vseh, ki se ukvarjajo z rudnimi bogastvi, ocenil opravljeno delo. Pri tem ni bil povsem zadovoljen, saj je prvo leto delovanja minevalo v znamenju pomanjkanja sredstev, zato vsega načrtovanega ni bilo mogoče opraviti. Predvsem pa je bil nezadovoljen, da je na pol poti ostala tudi najpomembnejša naloga - prejem Zakona o rudarstvu in Uredbe o koncesijah. Ko so pripravljali osnutke teh dokumentov, so naleteli še na mnoge strateško pomembne naloge, ki posegajo v nacionalno strategijo izkoriščanja mineralnih surovin in tudi teh vprašanj niso uspeli doreči. Vseeno pa je direkcija posegla v delovanje na področju koriščenja rudnih bogastev. Tesno so sodelovali z vsemi rudniki, geološkim zavodom, Naravoslovno tehniško fakulteto, inšpektorji in mnogimi drugimi, tudi predstavniki lokalnih skupnosti v okoljih, ki so prizadeta zaradi izkoriščanja rudnih bogastev. Sodelovali pa so tudi na mnogih domačih in mednarodnih strokovnih simpozijih, na predavanjih v srednjih šolah in fakulteti, pri pripravi maturitetnih programov za predmet rudarstva pri državnem izpitnem centru ter pri pripravi in uvajanju višješolskega študija rudarstva. In katere najpomembnejše naloge jih čakajo v prihodnjem letu? Najprej se morajo kadrovsko okrepiti in čim prej doseči sprejem Zakona o rudarstvu. Nujno je treba sprejeti tudi Uredbo o koncesijah, saj imajo zaradi zakonske nedorečenosti težave na področju pridobivanja mineralnih surovin. V prihodnje leto prenašajo še vrsto za letos načrtovanih nalog, ki pa jih niso uspeli uresničiti, saj je bil državni proračun sprejet šele pred dnevi in jim Ministrstvo za gospodarstvo v letošnjem letu ni zagotovilo obljubljenega denarja. Tako naj bi izdelali program koriščenja mineralnih surovin, izdelali petletno bilanco rudnih zalog v Sloveniji, ocenili potrebe po nekovinskih mineralnih surovinah, izdelali karto rudnih bogastev, uskladili klasifikacije in kategorizacije virov in zalog mineralnih surovin z Evropsko unijo... Večina prisotnih je pohvalila delo direkcije, saj jim je bila v veliko pomoč. Dr. Franc Žerdin, direktor velenjskega premogovnika pa je izrazil tudi razočaranje nad odnosom, ki ga ima ministrstvo za gospodarstvo do te in podobnih direkcij, saj ni dovolj, da jih ustanavlja, potem pa jim ne zagotavlja sredstev za delovanje. Pridružil se mu je tudi Danijel Galuf iz zasavskih premogovnikov, kije opozoril tudi na to, da s tem, ko Slovenija nima izdelane potrebne dokumentacije tudi ne more kandidirati ne mednarodnih natečajih za sofinanciranje določenih projektov. Miran Veselič, direktor Inštituta za geotehnologijo in rudarstvo je menil, da ima Slovenija do gospodarstva mačehovski odnos, saj je med drugim nesprejemljivo, da ima to ministrstvo le dva sekretariata, druga jih imajo več. Malo za šalo, malo za res pa je pridal, da postaja Ministrstvo za gospodarstvo vse bolj ministrstvo za gasilske dejavnosti, saj ne deluje razvojno, ampak le gasi največje gospodarske probleme v Sloveniji. ■ Mira Zakošek Nova smučarska filozofija Izpopolnjen stroj za obdelavo smuči V mnogih smučarskih centrih po svetu (Schruns, Lax, Davos, Soelden, Vail) že uporabljajo visoko produktivni, povsem avtomatiziran in računalniško voden stroj za obdelavno vseh tipov smuči in smučarskih desk, narejen v Gorenju Indop. V kratkem bo prvi tovrstni stroj dobavljen slovenskemu smučišču Rogla, podrobne informacije o njem pa so lahko dobili tudi obiskovalci sejina Šport in rekreacija, minuli teden v Ljubljani. Gorenje Indop, ki ima dolgoletne izkušnje na področju industrijske opreme, je lani združilo moči s tujim partnerjem CSA Avstrija, in razvilo kompletno servisno opremo ter namenske stroje z različnimi kapacitetami in stopnjami avtomatizacije, vse do popolno avtomatiziranega univerzalnega stroja za servisiranje smuči (alpskih, tekaških, skakalnih) in smučarskih desk. Vrhunec ponudbe je smučarski servis, opremljen in organiziran po sistemu NTC (New tech-nology center), kateri bo sredi decembra že na voljo tudi vsem smučarkam in smučarjem na Rogli. Tovrstni smučarski servis omogoča smučanje na najbolj temeljito pripravljenih smučeh in celotni opremi, ki sodi zraven.. Gre pa še za nekaj bistveno več, pravzaprav za novo filozofijo v smučarskem turizmu. Predvsem po svetu, delno pa tudi že pri nas, se vse bolj uveljavlja izposoja smuči in ostale opreme, ki omogoča mnoge ugodnosti in prednosti, tako za zimsko-turistične centre, kakor tudi za redne ali naključne goste. Tako smučarjem ni potrebno skrbeti za prevoz, shranjevanje in servisiranje opreme (posebno aktualno je to za tiste, ki potujejo z letali), vedno imajo na razpolago najsodobnejšo opremo, tako da svoje ne potrebujeo več in tako prihranijo denar, pri tem pa izposoja omogoča resnično raznovrsten dopust, saj ljubitelji belega športa lahko izmenično smučanjo, deskajo in tečejo na smučeh in to vse za zelo ugodno ceno. ■ Vojko Zupane Gorenje Trgovina in Zetor Pogodba za naslednje tisočletje Pred dnevi je bilo ponovno kronano zelo dobro poslovno sodelovanje med uglednim evropskim proizvajalcem traktorjev Zetor in Gorenjem Trgovino. Podpisali so namreč pogodbo za naslednja štiri leta, kije bila hkrati prva na novo podpisana pogodba Zetorja, s kakšnim od ekskluzivnih zastopnikov njihove tovarne, s tem, da imajo Cehi razpredeno prodajno mrežo v več kot 70 državah po svetu. Ta podatek brez dvoma govori o tem, daje eden največjih evropskih proizvajalcev traktrojev zelo zadovoljen s partnerskim odnosom z Gorenjem Trgovino, ki z naslednjim letom postaja tudi njihov ekskluzivni prodajalec v Bosni in Hercegovini. Sicer v Zetorju letno proizvedejo več kot 13 tisoč kakovostnih traktorjev, z najnovejšimi modeli, ki že prihajajo na svetovne trge, pa nameravajo zadostiti hotenja tudi bolj zahtevnih kupcev po svetu in seveda v Sloveniji, kar pomeni konkurirati najbolj poznanim evropskim in svetovnim proizvajalcem. V Gorenju Trgovini so v minulih petih letih, odkar sodelujejo z največjim češkim proizvajalcem traktorjev, ki mu proizvodnja letno narašča za 20 odstotkov, prodalo več kot 2 tisoč traktorjev, kar predstavlja 25 odstotni tržni delež na slovenskem trgu. Genaralni direktror Zetorja Miroslav Polaček in direktor Gorenja Trgovine Vincenc Turk ob podpisu pogodbe za naslednje tisočletje. ■ Vojko Zupane Z MM ¥ &*t9 j»ct<» Veplas - Velenjska plastika Bo kriznih let končno konec? Direktor Veplasa Velenje Franc Vedenik je v naših prejšnjih pogovorih vseskozi zatrjeval, da so se v podjetju odločili za klasičen način lastninskega preoblikovanja podjetja, v katerem bodo večinski lastniki delavci in bivši zaposleni, preostalo bodo prenesli na sklade. Po zadnjih informacijah pa naj bi bili v 100% Sklada za razvoj. Kaj je res in kaj ne? "V tem trenutku smo res še v 100% lasti Slovenske razvojne družbe in tako bomo vse dotlej, dokler ne prejmemo sklepa sodišča o registraciji podjetja v delniško družbo. Nanj čakamo od letošnje pomladi. Razlogi za trenutno lastništvo izhajajo iz leta 1995. Po reviziji poslovanja namreč nismo imeli urejenih vseh zadev z družbenim pravobranilcem. Pomanjkljivosti, na katere so nas opozorili, smo odpravili oziroma družbeni pravobranilec je odstopil od vseh tožb. Po ponudbi sklada smo lahko normalno izpeljali privatizacijski postopek. Zaključili smo ga tako, da so 52% lastniki podjetja delavci in bivši zaposleni, 48% pa je po zakonu prešlo na državne sklade. Ti so svoj delež že prodali, kupila gaje družba Maksima,« je pojasnil Franc Vedenik. Dnevi zadnjega meseca v letu so priložnost za prve ocene o uspešnosti oziroma neuspešnosti gospodarjenja v iztekajočem se obdobju. Po zagotovilih sogovornika v Veplasu z zadovoljstvom ugotavljajo, da so po več kriznih letih končno na poti dobrega gospodarja. V celoti bodo namreč izpolnili letni načrt in poslovanje sklenili z dobičkom. Vendar o zgodbi o uspehu ne bodo govorili vse dotlej, dokler temelji ne bodo še čvrstejši. "Mi ne namenjamo pozornosti le tekočemu poslovanju, ampak so naše odločitve dolgoročne, ukrepi temeljijo na daljših rokih." Čeprav so skoraj 90% izdelkov izvozili na zahtevna tržišča, analize kažejo, da je bil njihov največji poslovni partner domač - republiško ministrstvo za obrambo. Na vprašanje, kateri program rešuje podjetje, je Vedenik odgovoril:" Po razvojnih usmeritvah in po realizaciji so vsi trije profitni cen- tri enakovredni. Program zaščitne opreme je v tem trenutku res še bolj vezan na domači trg, a zanj že prihodnje leto načrtujemo precej večje izvozne posle. Program profilov, kjer je osrednji izdelek jambor za jadralno desko, je že danes v celoti izvozni, namenjamo ga kupcem iz Francije in Nemčije;večji poslovni partnerji izdelkov profitnega centra, kjer proizvajamo kadi za zdravilišča in večje vodne tobogane, pa so iz Nemčije in Avstrije.« Programa za prihodnje leto še nimajo izdelanega v celoti, glede na znane najpomembnejše elemente bojazni za doseganje slabših rezultatov od letošnjih - po besedah sogovornika - ni. Na osnovi aktivnosti, sklenjenih dogovorov in nekaterih že podpisanih naročilih, imajo za leto 1998 zasedene vse zmogljivosti. Se z letom 1997 izteče obdobje sanacijskega programa? "Vseh predvidenih aktivnosti še nismo zaključili. Zaradi slabih preteklih let se bomo najbrž v letu 1998 še srečevali z likvidnostnimi težavami. Dorekli pa smo dolgoročnejše usmeritve. Lastninjenje podjetja je za nas končano, prihaja pa čas, ko bomo morali delničarjem polagati račune. Vsega ustvarjenega dobička ne želimo vlagati v dividende, ampak del naj bi namenili za razvoj tehnologij." Z več vlaganja lastnega znanja v tehnologije in izdelke ter s tem lažji prodor lastne prodajne mreže na tržiščih naj bi še utrdili blagovno znamko Veplasa. V tem trenutku temeljiteje "obdelujejo" trg bivše Jugoslavije, ki so ga v preteklosti osvojili predvsem z izdelki iz programa hidroterapije. Ob boljšem sodelovanju z bankami, Slovensko izvozno družbo dajejo posebno mesto še kakovosti izdelkov in tudi poslovanja, saj bi radi čimprej pridobili certifikat kakovosti ISO 9000. Po Vedenikovih besedah v tem trenutku izpolnjujejo minimalne ekološke normative, vendar se zavedajo, da bodo na tem področju morali še kar nekaj postoriti v sami tehnologiji in nenazadnje zagotoviti tudi delavcem čim ustreznejše delovne pogoje. ■ tp Franc Vedenik: "Dobiček, ki ga bomo ustvarili, nameravamo porazdeliti v dividende, nekaj pa nameniti tudi za razvoj tehnologij. " LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (20)! RAVNANJE Z ODPADKI IN TRAJN0STNI RAZVOJ! V dosedanjih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO smo vam opisali sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, v zadnjem, 19. nadaljevanju pa smo vam predstavili eno od mnogih aktivnosti za ekološko ozaveščanje ljudi, to je TEDEN VARSTVA OKOLJA na Osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju. Učenci 3. in 4. razredov so pokazali veliko zanimanje za konkretizacijo parol o varovanju okolja tako na področju ravnanja z odpadki kot splošno. Razumeli so tudi, da je sodobno in naravi prijazno ravnanje z lastnimi odpadki eno od temeljnih oziroma prvih nalog za trajnostni razvoj naše družbe in človeštva nasploh. Slovenija se zadnja leta prebija skozi težavno obdobje prehoda iz državno-socialističnega v tržno gospodarstvo, graditve lastne države in približevanja Evropski uniji. Ves proces temelji na želji po boljšem življenju, po svobodi, blagostanju in uspešnosti za sedanje in bodoče generacije v Sloveniji. Čeprav predstavlja sprememba družbenega sistema izjemno priložnost za uveljavitev trajnostnega razvoja, pa se nam na marsikaterem področju procesi oddaljujejo od tega modela, namesto da bi se mu v interesu zgornjih ciljev približevali. Vodstvo države - parlament, vlada in politične stranke so preveč zaposlene z dnevnimi političnimi temami in same s seboj, pa je zaradi tega potrebno, da se v prizadevanja za naš trajnostni razvoj vključijo vse sile civilne družbe. Junija 1992 so se v Riu de Janeiru na konferenci o okolju in razvoju zbrali voditelji iz 179 držav, tudi iz Slovenije. S podpisom Agende 21 so sprejeli načela trajnostnega razvoja, ki ga je svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED) opredelila takole: Trajnostni razvoj je takšen, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo takratnim lastnim potrebam. Načela trajnostno opredeljene družbe so: - spoštovanje občestva življenja in odgovornosti zanj, - izboljševanje kakovosti človekovega življenja, - ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje, - čim korenitejše zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih virov, - upoštevanje nosilne zmogljivosti Zemlje, - spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja, - usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem, - oblikovanje državnega okvirja za povezovanje razvoja in ohranitve, - ustvarjanje svetovnega zavetništva. Izziv Agende 21 so sprejele mnoge vlade, mednarodne organizacije, lokalne skupnosti in nevladne organizacije, ki pripravljajo programe in strategije ravnanja na posameznih področjih. Slovenija doslej ni storila prav veliko za uveljavitev Agende 21, čeprav ima v Zakonu o varstvu okolja iz leta 1993 dobro podlago. Od tu dalje pa manjka sprejem posameznih strategij, ki bi jih vgradili v nujne podzakonske predpise in pričeli uveljavljati v konkretni praksi. V kratkoročnem obdobju je za uveljavitev načel Agende 21 pomembno uveljavljanje naslednjih splošnih ciljev: - popularizacija načel trajnostnega razvoja med politiki, podjetniki, znanstveniki, kulturniki, kmetovalci, itd., - raziskovalna dejavnost, ki je usmerjena v preseganje odporov do sprememb glede rabe prostora in neobnovljivih naravnih virov, - priprava nacionalnega programa za trajnostni razvoj, pri katerem bi morali sodelovati vsi ključni nosilci razvoja: vlada, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Dolgoročno se je za uveljavitev načel trajnostnega razvoja potrebno odreči izkoriščanju omejenih naravnih virov in se zateči k izkoriščanju neomejenih zmogljivosti človeškega razuma. Za uveljavitev načel trajnostnega razvoja so na začetku te preusmeritve zelo pomembni uspešni pilotski projekti, ki načela trajnosti uvajajo v konkretni praksi. Projekt ločenega zbiranja odpadkov BI0PAS, ki ga uspešno uvajamo v Šaleški in Zadrečki dolini, je gotovo eden od primerov, ki prispeva k popularizaciji in uveljavljanju načel trajnostnega razvoja v vsakdanjem življenju. Vabimo vas k sodelovanju z naslednjim sloganom Z KAMI V ČISTO HCSTO! PUR p.o 11. decembra 1997 INTERVJU NAŠ ČAS 5 Pogovor z direktorjem Premogovnika Velenje dr. Francem Zerdinom Barbara je prinesla prvo soglasje Leto 1997 si bodo v Premogovniku Velenje zapomnili po marsičem: potrdili so pravilno naravnanost štirih strateških ciljev, ki jih zasledujejo in so povezani s proizvodnjo, varnostjo pri delu, ekologijo in novimi delovnimi mesti; iskali in določili mesto Premogovniku tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru; veliko so imeli opraviti z lastninjenjem; ustvarjali so pogoje za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001; prvič pripravili strateško konferenco; do potankosti začrtali leto, ki prihaja ... Razgibano leto je bilo. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin, ki smo ga povabili na pogovor, pravi, da res in, da si ga ne bo težko zapomniti. * Letos ste v Premogovniku sprejeli strateški plan podjetja za obdobje do leta 2006, nekakšni videnje nadalnega razvoja. Ob sprejemanju tega pomembnega dokumenta ste poudarjali, da je izdelava precej tvegana zadeva iz vsaj dveh razlogov: nedorečene strategije gospodarskega razvoja Slovenije in obstoja več scenarijev, ki predvidevajo različno rast porabe in proizvodnje električne energije. Je zdaj, ob koncu leta, ta slika že kaj bolj jasna? DR. FRANC ŽERDIN: »Nacionalnega energetskega programa Slovenija še vedno ni sprejela, zdaj smo prišli že do dvanajste verzije. Vmes je prišlo do Agende, zahtev Evropske zveze, ki jih bo treba uresničiti prihodnje leto, če želimo v zvezo. V njej so tudi nekatere zahteve, ki so povezane s premogovništvom. Med osnovn-imije izgradnja čistilne naprave v Šoštanju in zahteva, da se proizvodnja premoga odvija brez subvencij države. No, povedati velja, da teh subvencij Velenje že dolgo ne prejema. Vsi dokumenti, ki nastajajo na državnem nivoju, potrjujejo verzijo, ki smo jo napovedovali v strateškem delovnem načrtu: letna proizvodnja na dolgi rok naj bi znašala okoli 4 milijone ton, v pretežnem delu naj bi jo porabili v TEŠ, cena premoga pa naj bi se gibala okoli 10 odstotkov nad ceno uvoženih premogov. Ne glede na to, kaj se bo z državnimi dokumenti na področju energetike dogajalo, pa delamo na strateškem delovnem načrtu naprej. V začetku leta bomo, upam, potrdili dokument že do leta 2007. Poslovanje je namreč veliko lažje, če ima podjetje začrtano interno strategijo. Če dokumente iz leta v leto samo krpaš in ne vidiš kakšne so možnosti, nevarnosti, konkurenca za daljše obdobje, je to za podjetje slabo. Moja želja je, da bi na osnovi našega dokumenta tudi v državnem merilu prišli do dolgoročne pogodbe, vsaj desetletne, med elektroenergetskim sistemom in Premogovnikom, kjer bi definirali nekaj osnovnih pogojev poslovanja. Taka pogodba bi za nas pomenila izjemno veliko.« * Pred štirinajstimi dnevi se je top management Premogovnika Dr. Franc Žerdin: »Strateška konferenca top managementa Premogovnika je bil izjemen dogodek. Prav ponosen sem na sodelavce.« sestal na strateški konferenci v Fiesi. Centu ste jo namenili? DR. FRANC ŽERDIN: »Strateška konferenca je bila čudovita zadeva. Izjemno ponosen sem na svoje sodelavce, ki so znali v treh dneh argumentirano in kakovostno predstaviti vizijo dela vsak na svojem področju. Tisti, ki smo poslušali in v končni fazi tudi odločali, smo uživali v podajanju in kakovosti razmišljanja. Potrdili smo pravilnost strateških ciljev in filozofije podjetja. Nekatera odprta vprašanja smo dorekli tudi za naprej. Šlo je za vprašanje proizvodnje v povezavi s ceno premoga za različne kupce, za verifikacijo zalog premoga v povezavi s tem kaj se je na površini dogajalo in kaj se bo še dogajalo, pogovarjali smo se o tem, kako z zaključevanjem jame Škale, odprli pomembno vprašanje v zvezi z gradnjo novega izvoznega jaška, ki bi nadomestil zelo dolge izvozne trakove v Pesju ... Pogovorili smo se o veliko izjemno pomembnih vprašanj in iz Fiese odšli zelo zadovoljni.« * V Premogovniku vas je vsako leto manj. Števila zaposlenih ne zmanjšujete na silo, dinamika zaposlovanja novih, mladih ljudi, je ugodna. Kakšne načrte imate na kadrovskem področju? DR. FRANC ŽERDIN: »Na silo zaposlenosti ne bomo nižali. Zaostrili pa bomo odnos do tistih, ki ne opravljajo svojega dela tako kot bi ga morali, in ki ne prispevajo k rasti ugleda podjetja. Uresničevali bomo politiko nižanja števila zaposlenih. Stopnja mehaniziranosti in koncentracija proizvodnje je taka, da nam tako politiko omogoča. Konec letošnjega decembra nas bo 3.894, naslednje leto tak čas 3.790. Na novo bomo zaposlili 41 delavcev in 16 tistih, ki bodo prišli iz vojske. Konec leta 2000 naj bi nas bilo še 3.544, ker pa bo Kako v letu 1998? Proizvodnja bo približno takšna kot letos, okoli 4.000.000 ton premoga, toliko ga bodo tudi prodali. Termoelektrarna Šoštanj, kije glavni kupec, bo »prevzela« 3.618.000 ton za proizvodnjo električne energije, 172.000 za proizvodnje toplotne energije za mesti Šoštanj in Velenje. Proste bodo vse sobote, ne načrtujejo pa niti porasta nadurnega dela. v naslednjih letih fluktuacija višja, bo tudi zaposlovanje bolj intenzivno. Po izračunih sodeč, bi bilo možno vsako leto na novo zaposliti okoli 100 ljudi.« * Prejšnji mesec ste bili s slovensko vladno delegacijo, ki jo je vodil premier Drnovšek, v Sarajevu. Šlo je za obnavljanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Vi ste pred leti, pred vojno, z bosanskimi rudniki veliko sodelovali. Pomeni torej ta obisk obnovo sodelovanja na tem področju in če, je bilo dogovorjenega že kaj konkretnega? DR. FRANC ŽERDIN: »Sodelovanja s premogovniškimi podjetji po vsej bivši Jugoslaviji nismo nikoli prekinjali. Rudarska solidarnost je namreč nekaj iz- Delniška družba z večinskim lastnikom države Premogovnik Velenje je soglasje vlade za program lastninskega preoblikovanja prejel prav na dan svete Barbare, 4. decembra in zdaj že lahko iščejo drugo soglasje. Država je povedala, da bo Premogovnik javno podjetje, delniška družba, kjer bo sama večinski, 90-odstotni lastnik. jemnega, vraščena je v mišljenje ljudi. Moram pa reči, da je tehnološki in varnostni nivo v premogovnikih Bosne in Hercegovine izjemno nizek v primerjavi s tistim, kar je bilo tam pred vojno. Trenutno deluje 14 premogovnikov, pred vojno so proizvajali okoli 1.300.000 ton premoga na mesec, zdaj proizvedejo okoli 160.000 ton, plače niso dobili tudi po 7 mesecev, negodovanja je zelo veliko, človek se prav boji, da se bo zgodila katastrofa. Bistveno bolje ni niti v srbskih premogovnikih. Zdi se, da se em-bargo šele zdaj pozna. Imajo sicer premogovniški dinar, ki ga želijo vlagati nazaj v posodobitev, vendar je še vedno prisoten negativni odnos svetovnih bank do financiranja projektov v Srbiji. Kar se našega obiska v Sarajevu tiče, pa moram povedati, da nismo sklenili nobenega novega dogovora, čeprav je bil z bosanske strani izražen izjemen interes. Problem je v tem, ker ne morejo plačati, vsega pa zastonj tudi ne moreš dati. Nekje je potrebno potegniti ločnico in reči, v redu, do tu zmorete sami, najprej bo pomagala s subvencijami država oziroma bomo reševali probleme drugače.« ■ Milena Krstič - Planine m^mmmm^mmmmm Zasebna ambulanta dr. Aleksandre Zuber sedma v Sloveniji nudi: Zgodnje odkrivanje kostne poroznosti - osteoporoze Kako pomembno je danes zgodnje odkrivanje različnih obolenj se v današnjih časih, ko se, med drugim, pripravljamo tudi na novo pokojninsko reformo, ki bo vsem nam prinesla precej daljšo delovno dobo, dobro vemo. Ena od bolezni, ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) meji že na epidemijo svetovnih razsežnosti, saj prizadene ocenjeno 30% vseh žensk po menopavzi. Od teh žensk je samo mali delček pravilno diagnostici-ran in zato medicinsko obravnavan. V Sloveniji smo imeli do nedavnega šest aparatov, imenovanih denziometri, ki omogočajo varno, točno in nebolečo merjenje kostne gostote in vsebnost mineralov v kosti. Sedmega so kupili v velenjski zasebni ordinaciji zdravnice dr. Aleksandre Zuber, kar je velika pridobitev tako za mesto kot okolico, saj so čakalne dobe za te preglede po Sloveniji dolge. Z njo smo se pogovarjali o bolezni in pomenu njenega zgodnjega odkrivanja. Kaj sploh je osteoporoza? »To je bolezen, ki jo poznamo že 400 do 500 let. Napada tako moške kot ženske, so pa ženske neprimerno bolj ogrožene. S starostjo se odpornost kosti na razne obremenitve precej zmanjša. Razlog za to najdemo v zmanjšani kostni masi in spremenjeni arhitekturi kosti. Te spremembe so lahko različno velike, odvisen pa so od spola, starosti, fizične aktivnosti, vrste hrane, ki jo uživamo, raznih raz- Ali imam osteoporozo? Verjetnost, da se pri vas razvije osteoporoza, je večja, če ste ženska, če ste svetle polti, suhe ali manjše postave, v ali iz menopavze, ne pijete dovolj mleka in uživate hrano z zelo malo kalcija, ste kadilka ali piv-ka alkohola, uživate tiroidne medikamente ali zdravila na bazi steroidov za astmo, artritis ali raka. Ogroženi ste tudi, če ima to bolezen kdo v vaši družini, imate kronično črevesno obolenje ali fizično nedelaven življenski stil. Varna in učinkovita preiskava Preiskava, imenovana DXA, omogoča varno, točno in neboleče merjenje kostne gostote in vsebnost mineralov v kosti. Med samo meritvijo leži pacient mirno na oblazinjeni mizi, medtem ko aparatura snema eno ali več področij, ponavadi križna vretenca ali kolk. Sevanje ob pregledu je izredno nizko. Celo manj ga je, kot pri daljšem letalskem poletu. Celoten postopek je končan v nekaj minutah. Pacient je lahko med pregledom oblečen. Po pregledu dobijo iz računalnika natančno poročilo o vrednosti kostnih gostot, na podlagi katerih lahko zdravnik oceni stopnjo osteoporoze. dr. Aleksandra Zuber: »Zgodnje odkrivanje osteoporoze je zelo pomembno, saj poznamo učinkovite načine zdravljenja.« vad, kot so kajenje in prekomerno uživanje alkoholnih pijač, pa tudi posledica raznih bolezni.« Pa zdravniki že imajo učinkovita zdravila za to bolezen? »Imamo zelo učinkovita zdravila, več vrst jih je, tako da lahko vsaj s štirimi vrstami zdravil uspešno zdravimo in preprečujemo osteoporozo. Najbolj ogrožene so ženske po 45 letu, ko nastopi menopavza. V naši zemljepisni širini je to pre-menopavza, ki nastopi približno pri 45 letih, po petdesetem pa že kar klimakterij in takrat se zniža nivo ženskih hormonov v telesu, zato osteoporoza pride hitro do izraza. Zgodnje odkrivanje te bolezni je zelo pomembno, saj lahko takrat že z minimalnimi posegi ustavimo propadanje kosti ali celo ozdravimo zelo hitro, če se je propadanje šele pričelo. Če pa pustimo bolezni prosto pot in se ta razvije v svoji polni obliki je zdravljenje dosti bolj naporno in dolgotrajno. Pacienti prve znake bolezni težje prepoznavajo sami, prepoznamo jih zdravniki. Osteoporoza je namreč tiha bolezen, ki se navadno ne pokaže z nobenimi simptomi, dokler ne pride do zloma. Gledano na celotno svetovno populacijo je verjetnost, da pride do zloma zaradi osteoporoze, pri ženskah kar 40%.« V nekaterih državah je riziko žensk, da se ji zlomi kolk, kar je najpogostejši in najbolj boleč osteoporotični zlom, enak kombinaciji rizikov, da se razvije rak na prsih, maternici in jajčnikih. Verjetnost, da se bo to zgodilo enako staremu moškemu, pa je precej manjša, okoli 13%. Zaradi vsega povedanega je za vse ženske, ki so stopile v obdobje menopavze zelo priporočljivo, da opravijo pregled na aparatu, ki se imenuje den-ziometer. Lahko se za to odločijo same, zelo pogosto pa jih na pregled napoti ginekolog ali lečeči zdravnik. V zasebni ambulanti dr. Aleksandre Žuber se lahko naročite vsak delovni dan na tel. št. 859-110. Žal je pregled trenutno samoplačniški, kot so samo-plačniški praktično po vsej Sloveniji. »Država žal še ni uvidela koristnosti teh preiskav, z leti, ko bo naredila izračune, koliko škode imajo pacienti in koliko zavod za zdravstveno varstvo zaradi številnih zlomov in osteoporotičnih pacientov, mislim, da bodo to uvrstili v ustrezen program,« pravi dr. Žubrova. Čakalne dobe trenutno ni, saj so s preiskavami šele pričeli. ■ Bojana Špegel 6 KAK VAS V SREDIŠČU POZORNOSTI ______— 11. decembra 1997 Velenjčana v Državnem svetu Ze v prejšnji številki smo zapisali, da sta bila v Državni svet izvoljena dva Velenjčana, dr. Vladimir Korun in Borut Meh. Dr. Vladimir Korun je bil izvoljen v šesti volilni enoti, ki zajema vse občine Gornje Savinjske in Šaleške doline in bo torej v Državnem svetu zastopal interese krajanov, Borut Meh pa delodajalce. V sredo se bodo novoizvoljeni svetniki že zbrali na prvi konstitutivni seji. Mi pa smo oba Velenčana povprašali, kako se bosta vključila v delo Državnega sveta. nam bodo v ospredju interesi ljudi, da bomo s svojim delom zagotavljali vsem boljši danes in boljši jutri. Pri uresničitvi te najpomembnejše naloge moramo strankarske interese včasih tudi "postaviti na stranski tir". Ne bi rad preveč obljubljal, saj se zavedam pristojnosti, ki jih ima državni svet. Že takoj po izvolitvi, sem poudaril, da rezultatov naprej ne morem zagotavljati, saj bi moral biti za uresničitev marsičesa, čarovnik, zagotavljam pa trdo delo in polno prizadevanje, da jih skupno močjo uresničimo." Dr. Vladimir Korun Doktor pravnih znanosti, Vladimir Korun, je trenutno višji svetovalec Ustavnega sodišča Slovenije. Pred tem je delal več kot desetletje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pol tretje leto pa je bil član velenjskega izvršnega sveta in sekretar Sekretariata za notranje zadeve občine Velenje. V Državnem svetu bo zastopal interese petih Zgornje Savinjskih in treh občin Šaleške doline. Takole pravi: "Da bom lahko to nalogo kar najbolje opravil, se želim povezati tako s sveti teh občin (vesel bom, če me bodo vabili na svoje seje, saj bo tako medsebojno sodelovanje najboljše) kot župani, predlagal pa bom tudi, da mi zagotovijo za delo primeren prostor in opravljanje administrativnih poslov (vesel bom pobud vsakega krajana). Povezal se bom tudi s poslanci državnega zbora iz tega okolja. Le skupaj lahko dosežemo uspehe! Pri svojem delu bom skušal biti pravičen, to seveda pomeni, da nobeni občini ne bom dajal prednosti, enakovredno bom zastopal tudi tiste, ki se z mojo izvolitvijo niso strinjali. V ospredju mojega dela bo zastopanje interesov krajanov območja, ki ga zastopam. Tako bom med drugim skušal doseči, da se končno odpravijo posledice poplav v Zgornji Savinjski dolini, saj sanacija še vedno ni opravljena, zaradi tega pa nastaja vedno nova škoda. Vse pogostejše so pripombe, kako se Slovenija neenakovredno razvija in upravičene so. Če bomo želeli doseči večji razvoj Savinjsko-šaleške regije, moramo zagotoviti tudi njeno večjo odprtost in povezanost, tu ne mislim samo na ceste, ampak tudi na krepitev vseh drugih oblik komuniciranja. Pri samem delu Državnega sveta pa bom skušal doseči, da tojnsoti, kijih ima državni svet. Te pa so relativno majhne, če jih gledamo z vidika zakonodajne moči, kajti državni svet je predvsem organ , ki svetuje, ki Borut Meh Borut Meh opravlja že vrsto let najodgovornejše naloge v gospodarstvu. Je pomočnik generalnega direktorja Gorenja za področje ekonomike in financ, predsednik Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje, član Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik slovenskega nordijskega smučarskega sklada... Kako vidi Borut Meh svoje delo v državnem svetu: "Najprej bi želel poudariti, daje treba pri tem, zakaj se bomo svetniki konkretno zavzemali v državnem svetu, izhajati iz pris- novimi razvojno varčevalniki ukrepi, za katere je pa le treba reči, da so predvsem varčevalni. Vlada pa vendarle napoveduje, da želi nekaj na tem področju narediti. Če bo to res uresničila, je pa drugo vprašanje. Prav tako pomembno po-dročije, o katerem bo treba spregovoriti, je področje finančnega okolja v Sloveniji. Tu mislim predvsem na banke in njihovo vlogo pri gospodarskem razvoju. Trdim, da so banke neracionalno orga- nizirane, predvsem pa daje kapital podjetij v slovenskih bankah predrag. Računam, da bi lahko s sprejetjem nove bančne zakonodaje na tem področju le naredili prvi korak in bolj približali tako kvaliteto kot ceno storitev bančnega sektorja cenam, ki veljajo v Evropi. Tu vidim eno od možnosti vplivanja tudi na oblikovanje te zakonodaje, ki pa jo seveda sprejema državni zbor." ■ Mira Zakošek daje pobude in nadzira delo državnega zbora. Seveda pa se bomo svetniki, predvsem tisti, ki smo izvoljeni v državni svet s strani gospodarstva, zavzemali, da se v bodoče kreira gospodarstvu bolj naklonjena ekonomska politika. Želim, da se v našem prostoru manj ukvarjamo s politiko in več z resničnimi problemi, ki tarejo to državo in so pomembni za njen nadaljnji razvoj. Če gremo na segment gospodarstva potem je prav gotovo treba reči, da ne moremo biti zadovoljni niti z davčno politiko še manj s politiko javnih odhodkov. V podjetjih smo v teh šestih letih močno racionalizirali poslovanje, tega pa država ni naredila, bo pa vsekakor morala. Pričakujem, da vlada prve korake racionalizacije napoveduje z Nova ponudba SKB banke GENERALI-SKB V novi poslovalnici SKB banke na Prešernovi v Velenju vse bolj kompletirajo bogato ponudbo te banke. Tako je mogoče vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro pri vodji poslovalnice Barbari Tori skleniti vse vrste zavarovanj iz ponudbe GENERALI - SKB (med drugim so to življenjska in rentna zavarovanja, zavarovanja kratkoročnih posojil in še marsikaj - oglasite se pri njih in radi vam bodo svetovali). Pri tej poslovalnici so že montirali nov bankomat, enega prvih, na katerem lahko poslujejo tudi varčevalci drugih bank. Večina večjih bank v Sloveniji se je namreč povezala v novo mrežo banko-matov, tako da jih bodo lahko uporabljali vsi imetniki tekočih računov, seveda pa si morajo pridobiti nove bančne kartice. V velenjski enoti SKB banke predstavljajo svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem tudi svojo najnovejšo ponudbo - SKB-NET, ki pomeni povsem elektronsko bančništvo, saj omogoča opravljanje vseh bančnih poslov s pomočjo računalnika in in-terneta od doma. Predno so to storitev ponudili uporabnikom, so namenili veliko pozornosti zavarovanju sistema. Razvili so poseben elektronski ključ (interesenti ga dobijo na svoji bančni enoti) s katerim je mogoče priti v sistem in od doma spremljati svoje bančno stanje, nadzirati prilive in plačevati račune. Varčevalce vabijo, da se oglasijo pri njih, kjer dobijo vse potrebne nasvete in "elektronski ključ" brez katerega v nobenem primeru ni mogoče priti do željenega računa. Zaenkrat je ta storitev brezplačna! mi\n NJE VOLJE EVA LONGYKA OTOČJE V BALT.MOR. CEHOV ANTON 10 RIMSKI VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK IGRALEC POLK GREpOR OKRSLAR JUGOZAH. DEL LJUBLJANE 16 PAVZA NIZ SADEŽEV, PLODOV 18 AN&. PLOSCIN-SKA MERA AM. FILM. IGRALEC (WARREN) PETER AMBROŽ KAR SE NAKAPLJA OD SVEČE VERSKA SEKJA NA CESKEM (15. STOL.) SOSS EMIL ADAMIČ mm: ISTRE DANSKA IGRALKA NIELSEN BAJKA O BOGOVIH SVATO-VANJE SL.PESfil-CA(NEZA) MARKO ELSNER PROSOJNA TKANINA ZA ZAVESE KANAL ZA INSTALACIJE NA- MESTO NA BAVARSK. RAZMIK OREL IZ GERM.MIT. KRAJ PRI MEŽICI OTAKAR (KRAJŠE) MANJŠA UJEDA IGORAVKA-RAVANKAH VLADO KRESLIN ANG.FIZIK RAI OKRASNI KAMEN SPREMINJ. SE BARV NEMŠKI SPOLNIK GOSTINSKI DELAVEC (FRANCIS) HAVAJSKI OTOK SVETLA ZVEZDA V ORIONU TENIŠKI REKVIZIT, REKET 26 PRIDEVN. STOPNJA ANTON RAVNIK MIT.POD-ZEMLJE BALERINA PAVLOVA GL.MESTO NIGERIJE KVARNER-SKI OTOK ZIQARSKA ŽLICA VINKO OBLAK PETER --?--»GRAJSKI BIKI« 1\ VRSTA IGLAVCA NEDA ARNERIČ 19 ZIDOV. ŽEN. IME 1 2. 3 5 i£> i i i_ 7 8 e 10 'M i 12. «13 14- 15 16 17 1& j19 i lo 21 22 i i _L 1H 25 26 11. decembra 1997 (Mit® BELA ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iHnm KAK VAS 11 POLICIJSKA POSTAJ. MOZIRJE Uprla se je policistom Velenjski policisti so na podlagi odredbe sodišča hoteli v sredo, 3. decembra, opraviti hišno preiskavo stanovanja 33-letne Nade D. na Kidričevi cesti v Velenju. Nadi takšen ukrep policije očitno ni bil po volji, zato se je uprla in enega od policistov tudi fizično napadla. Da so policisti lahko opravili nalogo, so morali uporabiti fizično silo in Nadi nadeti lisice. Iz stanovanja odnesel precejšen kupček denarja Med petkom, 5. decembrom in nedeljo, 7. decembrom, je neznanec vlomil v stanovanje Dragana M. na Kardeljevem trgu v Velenju. Vlomilec je stanovanje preiskal, našel in odnesel pa za 800.000 tolarjev domače in tuje valute. Rop na Tomšičevi V soboto, 6. decembra, okoli 17. ure, so trije neznanci pred stanovanjskim blokom na Tomšičevi cesti v Velenju napadli 14-letnega Roberta K. in njegova dva prijatelja. Med pretepom je eden od neznancev Robertu iz denarnice, ki jo je imel v žepu bunde, ukradel 1.800 tolarjev. Policisti pa so neznanim napadalcem že na sledi. Vlom v kamp prikolico V noči na torek, 2. novembra, je neznanec v Mozirju na cesti Savinjski gaj vlomil v kamp prikolico, ki jo je Mojca F. uporabljala kot bife s skladiščem. Odpeljal je glasbeni stolp, mikrovalovno pečico, radio, rezalni stroj, kavni avtomat, plinsko jeklenko, več cigaret in več različnih alkoholnih ter brezalkoholnih pijač. Vrednost pogrešanih izdelkov znaša 425.000 tolarjev. K zdravnikom po denar V noči na četrtek, 4. decembra, je neznanec vlomil v prostore Zdravstvene postaje Nazarje. Preiskal je notranjost objekta in odnesel nekaj več kot 60.000 tolarjev gotovine. CIJSKA POSTAJA TAiirn ŽALEC Živino uspeli rešiti V sredo, 3. decembra, okoli 22.30, je v Sv. Lovrencu prišlo do požara na gospodarskem poslopju, last Jožefa U. iz Prebolda. Kljub posredovanju številnih gasilcev okoliških društev, je zgorel lesen del poslopja z ostrešjem, okoli 50 nakladalk sena, lesen voz, mlatilnica, rezalnica za seno, kosilnica, dva pluga, brana, stružnica za les, sekular, mlin in okoli osem kubikov ladijskega poda. Živino, ki se je nahajala v spodnjem zidanem delu poslopja, so pravočasno rešili. Vzrok za nastanek požara so prejšnji teden še ugotavljali, obstaja pa velika veijetnost, daje prišlo do samovžiga. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 5.000.000 tolarjev. Hudo poškodovana peška V ponedeljek, 8. decembra, je nekaj minut pred 16. uro, prišlo do nesreče na magistralni cesti v naselju Kapla. 70-letni Leopold K. iz Celja je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Čepelj proti Gomilskem. V kraju Kapla je iz njegove desne strani pričela prečkati cesto 76-letna Katarina R. iz Kaple. Voznik je kljub zaviranju s prednjim delom svojega vozila trčil v peško in jo zbil po vozišču. Hudo poškodovano so z reševalnim avtomobilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Odvržen ogorek povzročil požar V četrtek, 4. decembra, okoli 11. ure, je prišlo do manjšega požara na balkonu stanovanjskega bloka na Čopovi ulici v Žalcu. Ogenj so gasilci GD Žalec takoj po prihodu na kraj pogasili, kljub temu pa je na lesenem opažu nastala manjša gmotna škoda. Policisti so ugotovili, da je ogenj nastal zaradi odvrženega cigaretnega ogorka v koš za smeti. Ce boste pili več kot bi smeli, se odločite: i V prvih enajstih mesecih letos seje na območju Policijske postaje Velenje zgodilo 816 prometnih nezgod, kar je za 2 odstotka več kot lani v enakem obdobju. V teh nesrečah je 7 ljudi umrlo, 42 jih je bilo hudo poškodovanih, 114 lažje, 1470 oseb, ki so bile še udeležene v njih, pa se k sreči ni poškodovalo. V 16,5 odstotka nesreč se je kot sekundami vzrok pojavil alkohol. Poprečna stopnja alko-holiziranosti povzročiteljev nesreč je 1,52 g/kg alkohola v organizmu. Samo decembra lani pa je bila poprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč 1,87 g/kg. Zato so se policisti odločili, da bodo v decembru poleg rednih kontrol prihofizičnega stanja voznikov, zlasti ob koncih tedna, obudili tudi akcijo Natakar, taksi prosim. Izvajati so jo začeli včeraj, 10. decembra, in jo bodo izvajali do vključno 20. decembra. Voznikom, ki bodo opravili preizkus alkoholiziranosti, bodo razdelili zloženke; tistim voznikom, pri katerih je bil preizkus negativen, pa bodo izročili alkotest. Z njim bodo vozniki lahko sami opravili preizkus in ugotovili, ali so »primerni« za vožnjo ali ne. \KOMUNALNO | PODJETJE 1VELENJE t 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 BALA VELENJSKA KARTICA POPUSTOV • akustika 2%, MATVEL.Trtj mladosti 6 • biro oprema in servis 5-20% (osebni računalniki in dodatna oprema,tiskalniki, faksi,...), TREND d.o.o., Efenkova 61 • fotokopiranje, plastificiranje, reklamne table 5%, RLV, Rudarska 6 • glasbeni inštrumenti in oprema 3-5%. BASS CENTER, NC Spar • igrače 5%, DIRENDAJ, Cankarjeva 1 • izleti, potovanja 3-5%, Turistična agencija PALMA • jahalni tečaji, rekreativna ježa 10-20%. Konjeniški klub Velenje • jedača, pijača 10%, pizzeria SALOON • kemično čiščenje 10%, Kemična čistilnica P0LAK,Koroška 44 • mesnine in druga živila 5%, mesarstvo POZNIČ, Kidričeva 57, Pesje, Šoštanj • rastline in sredstva za nego rastlin 5-10%, PUP Cankarjeva 1, Kidričeva 47, Rož'ca, Podkraj 1 • sladice 10-20%, slaščičarna METKA, Kersnikova 13 • smučarske karte 10%, GOLTE nad Mozirjem • striženje, pedikura 10%, FIGAR0 saloni Lidija, Maja.Narta (Velenje) in Eva, Vesna (Šoštanj) • športna oblačila, obutev in oprema Patrick in druga do 25%, FunŠport, NC Spar • športno-medicinski pripomočki Mueller 20-30%, NK Rudar • televizorji 12%, Elektronika Velenje, Štrbenkova • tenis in fitness 10%, TRC JEZERO • zlatnina, ure, popravila 5%, urarstvo in zlatarstvo TAMŠE, Kidričeva 7 • varovanje, alarmne naprave idr. 10-15%, SAMO d.o.o. Celje • video storitve 15%, Studio B2, Arja vas • sadje, zelenjava 10%, Sadje in zelenjava pri pošti • fotostoritve, fotoaparati 5-10%, Foto ZOOM, NC Spar._ _ LEGENDA: » blago, storitev višina popusta, lokal oziroma podjetje, naslov Dragi partner in prijatelj! i •omietno obdob, ~ lih imamo želje ne, k iomo uresničevali na zelenem terenu. ■s t upanju in zzel/ami.da bi vam prs/ink prijetno mm I m da bi vam v letu 19981 ipeh noseči tac kar $i najbolj Želite!,. , M Lep športni pozdrav, :: Mamn Stemtr Jarku Lukrm, ■ KARTICO BALA LAHKO NAROČITE NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH (063) 856-656,861-111,853-312 int. 1917 ALI 1612, IN PRI VSEH PONUDNIKIH POPUSTOV. CENA JE 3.000 SIT. DOBAVA: OSEBNI DVIG ALI PO POVZETJU. SPREJMEMO ŠE 3 OSEBE PRIPRAVLJENE NA DINAMIČNO DELO IN VISOKE DOHODKE. INFORMACIJE PO TELEFONU 063/41 1-646. Huda nesreča pri Ljubiji Nenadoma v levo V soboto, 6. decembra, ob 15.10, se je huda nesreča pripetila na regionalni cesti izven naselja Ljubija. Voznik osebnega avtomobila 27-letni Franc H. iz Dol Suhe pri Mozirju je vozil iz smeri Soteske proti Velenju. Zunaj naselja Ljubija je v rahlem klancu zapeljal na levo stran vozišča. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila 39-letna Majda D. iz Velenja. Med vozili je prišlo do močnega trčenja. Voznika Franca H. so iz razbitin rešili gasilci iz Nazarij, utrpel je lažje telesne poškodbe. Lahke poškodbe je utrpela tudi sopotnica v vozilu Majde D. 30-letna Darja E. iz Velenja, medtem ko se je 8-letna Saša E. v nesreči hudo poškodovala. KOMPAS NOVOLETNI POPOST 37% na redne cene za najem osebnih od 10.12.1997 d010.01.1998 POSLOVNE ENOTE KOMPAS HERTZ: VELENJE, Stari trg 30, Tel.: 063 / 855 - 552 CEUE, Mariborska 1b, Tel.: 063/482-715 ter ostalih 13 poslovalnic po Sloveniji VESEL B0HC IN SREČNO NOVO LETO 98! REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE RUDARSKA CESTA 6A, 3320 VELENJE POPRAVEK V razpisu za zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v prejšnji številki tednika Naš čas je bila pomotoma objavljena napačna telefonska številka. Pravilna telefonska številka je: 063/855-421, int. 301. -- Posledice prometne nesreče pri Ljubiji. (foto: Janez Plesnik) STUDIO REBERNIK, d. o. o. ZALOŽNIŠTVO POZOJ VELENJE Efenkova 61, 3320 Velenje, pp.182 zaposlita in vabita k sodelovanju kreativne, ambiciozne, sposobne in strokovno ustrezno usposobljene sodelavce za opravljanje naslednjih nalog: 1. manager podjetja STUDIO REBERNIK 2. poslovni vodja ZALOŽNIŠTVA POZOJ VELENJE 3. vodja grafičnih in računalniških poslov - tehnični urednik 4. poslovna tajnica založništva in prodaje 5. distributer-akviziter za knjižno mrežo 6. lektorsko-korektorski zunanji sodelavci 7. knjižni ilustratorji (zunanji sodelavci) Delovna razmerja od 1 do 5 bodo sklenjena za določen čas z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Nudimo stimulativno nagrajevanje, odvisno od uspešnosti na delovnem mestu. Od vseh prijavljenih kandidatov pričakujemo urejenost, komunikativnost, kulturno pismenost in razgledanost, uporabno znanje računalnika ter smisel za kreativno in timsko delo. Od kandidatov za delovno mesto 1 pričakujemo vodstvene sposobnosti in poznavanje vizualnih komunikacij, založniškega in marketinškega dela. Od kandidatov za delovno mesto 2 pričakujemo marketinške sposobnosti, poznavanje založniškega dela in družboslovno-humanističnih vsebin (zlasti slovenske in tuje književnosti). Od kandidatov za delovno mesto 3 pričakujemo uporabno znanje grafičnih programov, znanje programiranja in dela z INTERNETOM Kandidati morajo k pisni prijavi predložiti kratek življenjepis. Kandidati za delovno mesto 1 in 2 morajo predložiti kratko osebno strategijo oz. vizijo dolovnega področja, za katerega se prijavljajo. Za zunanje sodelavce (6,7) zadostuje navedba strokovne usposobljenosti ter dosedanje reference. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: STUDIO REBERNIK-ZALOŽNIŠTVO POZOJ, Efenkova 61, 3320 Velenje, pp. 182, s pripisom "razpis". 0 odločitvi bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. 12 NjIS VAS VRTILJAK 11. decembra 1997 Sem - bil Lustriram, torej sem. Hočejo me lustrirati. torej sem bil. Policijska I V tem predprazničnem času so naši policisti napovedali vojno gostincem. No, ne pri vsem. Le podrobneje bodo kontrolirali njihove "produkte", ki se bodo zlili iz gostiln v avtomobile. Belo črno Pisne priprave za nov način pokojninskega zavarovanja so poimenovali bela knjiga. Čeprav zapisuje kaj črno prihodnost. Policijska II Mestna občina in policijska postaja sta tudi letos pripravili akcijo Petarde, lepše je brez njih. Nekateri občani meni jo, da velja tudi za nekatere druge, da je lepše, če jih ni. Velenjski par Velenje je vendarle vsaj v nečem prehitelo nekatere občine, ki se imajo celo za pomembnejše od njih. V državnem svetu bodo imeli dva sedeža. Vprašanje je seveda, če bodo imeli od tega tudi dvojno korist. Brez meja Za Vegrad menda dobro velja, da tudi opeka ne pozna meja. Le na pol Košir nam je včasih pel. da včasih smuča hit', včasih pa počas'. Zdaj vse bolj velja slednje. Pa ne le zanj. Zato tudi ne prepevajo več. Pero in čopič Pri nas je vse več pisateljev in slikarjev. Pravih! Še večje takih, ki nam govorijo in pišejo pravljice in nas farbajo. TV Nacionalna televizija nam je zadnje dni predvajala dobro domačo nadaljevanko. Polno groze, preobratov in pestrih dialogov. Smreka Pred časom smo sadili lipe sprave, "toda vse kaže. daje v Velenju najbolj spravna božično-novoletna jelka. REZANJE ŠOŠTANJA USPEH Po dolgem času, če ne celo prvič, je šoštanjski politiki uspel veliki met. Da bomo "bolj točni, gre za prvovrstni uspeh Janševih socialdemokratov v Šoštanju. Ob predsedniških volitvah so namreč tiho šle mimo volitve v državni svet, kije sestavni del slovenskega parlamenta in ki se voh s posrednimi volitvami vsakih pet let. V ta svet je Iz večih zaokroženih ohmočij Slovenije Izvoljen tudi po en državni svetnik, ki naj bi zagovarjal lokalne Interese v parlamentu. Območje, ki mu pripada šoštanjska občina, sodi v skupno volilno enoto, ki jo sestavljata bivši občini Velenje in Mozirje. Kljub temu da gre za domnevno uveljavljanje lokalnih interesov Zgornje Savinjske in Šaleške doline, nismo od nobenega kandidata slišah ah prebrali, kakšni so po njihovem ti interesi in na kakšen način bi jih v primeru izvolitve uveljavljali. So pa mediji skrbno beležili, kateri kandidat prihaja iz katere stranke in smo tako ugotovili, da se je na našem območju za eno mesto v državnem svetu potegovalo pet kandidatov, od tega trije iz SDS in dva Iz LDS. Konkurenca je bila torej huda, izvolitev pa odvisna od politične provenienee elektorjev, torej tistih izbrancev, ki so jih določili sveti občin in ki so za svetnika dejansko glasovali (In ga tudi izglasovali). Nove občine imajo skupaj petnajst elektorjev in občinski sveti so izvolili dokaj pisano druščino le-teh: tri iz SKD, SLS in SDS, trije so bih tudi "nestrankarski" In dva iz LDS, po enega pa sta med elektorje spravila združena lista in upokojena stranka. Glede na to, da sta na mesto državnega svetnika cilj ah le dve stranki, se je pričelo intenzivno lobiranje po drugih strankah in tu so največ spretnosti in zvitosti pokazali šoštanjski socialdemokrati. Ti so zlobirali dovolj glasov za svojega socialdemokrata, čeprav je izgledalo, da se bo vnel 'boj" kar znotraj socialdemokratske stranke. Prvi dokaz spretnosti so šoštanjski politiki razkrili že na svetu občine, kjer so predvsem s pomočjo krščanskih demokratov izvolili tudi socialdemokratsko elektorico. Domnevamo, da so krščanski dobili glasove od LDS, sami pa jih le-tem niso "vrnili". Tako je pač v demokraciji, ko so volitve tajne ... Končna zmaga se je že nasmihala In vprašanje je bilo le, katerega socialdemokrata bodo elek-torji spravili v državni svet. Šoštanjskega ah gornjegra-jskega? Takšna "razpršitev" glasov je sicer dajala nekaj upanja liberalnih demokratom, toda ko se je gornjegrajski socialdemokrat odpovedal kandidaturi v korist šoštanjskega, je postal račun že veliko bolj predvidljiv. In tako se je zgodilo, da je socialdemokratski kandidat šoštanjskega občinskega sveta za državnega svetnika dobil kar devet glasov. Poleg treh socialdemokratskih glasov, lahko utemeljeno ugibamo, daje dobil tudi glas šoštanjskega krščanskega demokrata (po lokalpatriotističnem načelu pač), kdo je prispeval naslednjih pet pa niti ni važno. Je pa zadeva silno zanimiva v kontekstu takoimen-ovanega "projekta" Saša, kar naj bi predstavljalo bodočo Zgornjesavinjsko-šaleško pokrajino. Le-ta se natančno ujema z volilno enoto, v kateri je bil izvoljen šoštanjski socialdemokrat. Če pogledamo celoten volilni izid v tej volilni enoti in če upravičeno predvidimo, da bodo volilni izidi v "Saši" odraz politične moči posamezne opcije, je stanje za velenjsko levico in Velenje samo katastrofalno. Tako postaja bolj jasno, zakaj se je projekt Saša začel kotiti pravzaprav v Šoštanju in od kod je v resnici dirigiran.... Pa je zato pričakovati ostre polemike (če bo Saša zaživela) o tem, kakšen bo način glasovanja v "pokrajinskem parlamentu". A to je že drugo poglavje slovenske demokracije. Za nas v Šoštanju pa je pomembnejše spoznanje,, da so naši lokalni interesi v resnici zgolj izgovor. Namesto jasne ar-tikulacije problemov naše občine, ki bi jih bilo treba zagovarjati v Ljubljani, smo bih priča tihemu, a ostremu boju strank za glasove elektorjev. S cmokom v grlu lahko v Šoštanju ugotovimo tudi to, da je bil tokrat cel občinski svet le orodje v rokah socialdemokratov, da so na ta način lahko spravili svojega človeka v slovenski parlament. "Naš" kandidat ne le, da se našim občinskim svetnikom ni predstavil in povedal, kaj bo dobrega naredil za nas tam v beli Ljubljani. Ta kandidat Šoštanjčanom ni poznan, kajti v vseh časopisih lahko preberemo, daje gospod doma v Velenju. ■ Perorez Med decembrskimi svetniki ima poleg sv. Miklavža prav posebno mesto sv. Lucija (goduje 13. decembra) in obredju, ki se je razvjalo skozi stoletja na njen god so marsikje rekli kar drugo miklavževanje. Celo vsebina Lucijinih obhodov po hišah je bila podobna; v glavnem so na predvečer njenega godu k hiši prišli dve strašljivo oblečeni postavi - Luciji (črna in bela), ki sta na krožniku nosili vilice ali pa nož in svinjske oči (čas kolin!) v drugi roki pa metlo ali burkl-je. Od otrok sta Luciji zahtevali naj molijo in obljubijo, da bodo vse leto pridni, sicer jim bodo izkopale ali izpraskale oči (!). Ti strašljivi prizori, ki danes vse bolj tonejo v pozabo, seveda z legendo o sirakuški (Sicilija) svetnici sv. Luciji nimajo veliko skupnega. Podobno kot sv. Barbara (s katero ima sv. Lucija še nekaj skupnih potez) je tudi sv. Lucija odbila poganskega snubca zato pa so jo mučili in jo nazadnje usmrtili z mečem. V srednjem veku se je tej legendi pridružila še legenda o tem, da se je snubec zaljubil pred- vsem v njene lepe oči, zato si jih je Lucija iz-taknila in mu jih poslala. Zato, deloma pa tudi zaradi njenega imena (lat. luč), so svetnici pripisali zavetništvo nad očmi in vidom in jo začeli upodabljati s skledico ali krožnikom v kateri je par oči. Toda kako je prijazna zavetnica vida in oči, ki so ji tudi v Šaleški dolini posvečali studence, katerih voda je menda čudežno ozdravila slabovidne, postala grozljiva furija, ki na predvečer svojega godu kriča in žvižga po vaseh? Razlog je pač v tem, daje po starem julijanskem koledarju na god sv. Lucije padel najkrajši dan (Šent Vid ima dan nerdalši, Lucija pak ner ta kratši, piše Trubar), ko je svet nekdaj obvladovalo bajeslovno indoevrop-sko žensko božanstvo - Sredozimka. Pod različnimi imeni jo poznajo skoraj vsi evropski narodi, kjer se pojavlja kot vodnica duš, zlasti duš umrlih otrok. Pri nas je znana kot Perhta baba, ki ji ljudsko izročilo pripisuje "divje jage", ter jo pozna kot grozljivo postavo ki bedi nad posvečevanjem kvater. Zanimivo je, da zimske kvatre nastopijo prav okrog godu sv. Lucije. Obhodi Lucij (črne in bele) so tako zagotovo spomin na obhode Sredozimke, kije tudi izražala dvojnost; bila je hkrati grda in lepa, hudobna in dobra. Ostanke starih predkrščanskih obredov pa bi lahko iskali tudi v izdelavi "Lucijinih stolčkov", ki so jih nekdaj izdelovali na Lucijino skoraj povsod po naših krajih. Šaleško izročilo o njih pravi takole: "Kdor hoče spoznati čarovnice domačega kraja, naj si naredi stolček. Dela naj ga od sv. Lucije do sv. večera tako, da naredi vsak dan en del. Na sv. večer pri polnočnici naj se usede nanj in bo videl, katere so čarovnice. Katere bodo obrnjene od oltarja, te so. Po končani maši mora prvi zaden-jski zapustiti cerkev, zunaj pa hitro narediti krog in vanj stopiti, in šele ko vsi odidejo, zapustiti kraj. Stol mora sežgati." Ob koncu pa naj omenimo, da je na Lucijino skrajni čas za pripravo božičnega zelenja, ki ga sicer ponekod začnejo pripravljati tudi na sv. Barbaro (4. decembra). Verjetno gre za običaj, ki smo ga prevzeli iz rimske kulturne tradicije in simbolizira začetek novega življenja. Običajno je šlo za pšenično zelenje, češnjevo vejico, ali kaj podobnega, ki so jo vtaknili v vodo ali zemljo in s skrbnim zalivanjem in primerno toploto poskrbeli, da je "božično zelenje" vzklilo ali zacvetelo do božiča. Ta navada se je ohranila v kmečkih in trških domovih mnogo dlje in je marsikje običajna še danes. Razuljivo, saj je tovrstno okraševanje z zelenjem sredi zime, ohranilo svojo privlačnost tudi še potem, ko je izgubilo vsak stik z verovanjem v rojstvo ali začetek novega... Ferdo Gorjanc (desno), nekdanji učitelj na Šolskem centru v Velenju, zdaj zadovoljen penzionost in zaprisežen šahist, ki je z enim očesom vedno tudi pri nogometu, čeprav tega ne prizna, je kupil nov sod. »Letošnji pridelek z moje brajde pri Ponikvi je tak, da si zasluži izbrano posodo,« razlaga. Jože Javornik, rojen Šoštanjčan, ki zdaj kot Mislinjčan še vedno igra šah za svoj rojstni kraj, pa mu odgovarja: »Jubilej šahistov pa tak, da si zasluži, da prideš s polno nazaj.« Pankraca Semečnika, svetnika iz vrst LDS v mestnem svetu Velenja, nekdanjega župana, predsednika frontne organizacije, številnim generacijam znanega šolnika, je dolgovezno besedičenje na eni od sej očitno uspavalo. »Saj ta govori kot bi rož'ce sadil. Na to vem, da sem še pomislil, potem pa ... Sem kaj zamudil?« Joško Koren - Andreje iz Šentilja je v svojem gozdu izbral najlepšo smreko in jo podaril vsem prebivalcem Mestne občine Velenje, da bo kot božično-novoletna jelka krasila Titov trg. Ko je bila že postavljena, je Joško preveril, če je dovolj široka, da se za njo lahko skrije kakšen paparazzo, ker kdo ve, kaj se bo na trgu v prihodnjih dneh še dogajalo. »Bo šlo, bo šlo,« je ugotavljal, ko je v objektiv lovil.... Marsikaj povemo, vsega pa ne. Ni izključeno, da ne bo prav ta »fotka« kdaj na tej strani. Po Joškovem izrazu sodeč, bo precej vesela. »Tona, to, da naju kar naprej nekaj obirajo, ni slab znak. Tako vsaj vejo, da sva!«, tolaži svojega namestnika Brodnika, sicer pa predstojnika javnih gospodarskih zadev, Srečko Meh, župan Velenja. »Danes ne bova igrala v obrambi, trenirati je treba začeti napad. Drugo leto so volitve.« ——a ilanu Gorsku Kulturno društvo Škale Na odrskih deskah večnamenskega doma v Skalah je v teh dneh znova živahno. Na njih pridno ustvarjajo člani tamkajšnje gledališke skupine. Vključili so se namreč v ponudbo prireditev ob Veselem decembru. Mojca Pokrajculja je igrica, s katero bodo razveseljevali najmlajše ob obisku dedka Mraza. Pred njimi je 12 predstav v Velenju in Nazarjah. Prvič so Mojco Pokrajculjo zaigrali pred 10 leti, danes zgodbo torej obnavljajo. »Mi nismo v isti sestavi, igrica je bila - že takrat dobro sprejeta, otro- Kumer - Mojca, Vida Lipnik - lisica, Samo ci pa so povsem drugi kot so bili pred 10 leti,« so Kopušar - medved in Peter Iršič - zajček, povedali o razlogih za ponovitev dela: Ema g tp Paski Kozjak Planinci so zborovali V prelepem, a dokaj hladnem in povsem zimskem dopoldnevu minule sobote so se v planinskem domu na Paškem Kozjaku zbrali velenjski planinci oziroma njihov upravni odbor, skupaj z vsemi, ki pri društvu skrbijo za varno vodenje ljubiteljev gorskega sveta. Sem spadajo mentorji, mladinski in planinski vodniki. Od gostov so se srečanja udeležili: župan Mestne občine Velenje g. Srečko Meh, alpinist in gorski reševalec, letalec, član GRS Slovenije g. Silvo Jošt in Martin Aubreht, predsednik SMO PD. Pregledali so delo društva in kluba vodnikov v iztekajočem se letu. Prisluhnili so tudi izčrpnemu poročilu Silva Jošta o nesrečah v gorah v letih 1996/97. V letošnjem letuje bilo kar 21 takšnih, ki so se končale tragično. Med temi je prav gotovo na prvem mestu tista, ki se je pripetila letos poleti v ostenju Turške gore in je zahtevala smrt petih izkušenih gorskih reševalcev. Sprejeta so bila tudi skupna stališča oziroma program dela PD Velenje s posebnim poudarkom na priprave za praznovanje 50. letnice društva in delovanje kluba vodnikov. ■ M. H. Teja Gostečnik, OŠ Gorica, podružnična šola Vinska Gora: "Veliko smo že naredili, še več se v lutkovni skupini naučili. Pripravljamo igrico Padam, padam zvezdica mala. Jaz igram snežinko. Druženje z vrstniki z drugih šol je prav prijetno in želim si, da bi bila izbrana za delavnice tudi prihodnje leto." Marjana Panjič, OS Antona Aškerca Velenje: "V glasbeni delavnici se učimo pesmi o Miklavžu in dedku Mrazu. Pri tem pošteno zabavamo sami sebe in tudi druge. Tu sem se srečala s povsem drugačnim načinom dela kot sem ga vajena pri pouku. Zelo mi je všeč, čeprav je težje. Sproščeno delo rodi vrsto idej, te ustvarjalnega duha. Letos sodelujem drugič in mislim, da prihodnje leto ne bom imela več te možnosti. Vsak pride enkrat na vrsto." Mtp Praznovanje tega častitljivega jubileja šoštanjskega šaha so podprli tudi mnogi pokrovitelji, med njimi Občina Šoštanj, Zavarovalnica Triglav, Ljubjanska banka, Gorenje Notranja oprema, EKO Velenje, Termoelektrarna Šoštanj in Kmetijska zadruga Dolina Šoštanj. Šahiste je med turnirjem pozdavil tudi šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in posebej domačim čestital za 50-letnico. Prvo mesto je osvojil Velenjčan Milan Goršek s 6 točkami, drugo in tretje ila Milan Matko iz Velenja in Raj ko Ivič z Raven na Koroškem, četrti je bil Andrej Novak (Velenje), vsi so zbrali po 5,5 točke, 5. Milan Lesjak (Celje), 6. Ra-dovan Krajnc (Griže), 7. Rado Rajkovič (Velenje), 8. Tone Ve-denik (Velenje), vsi po 5 točk, 9. Tomo Novak (Velenje) in 10. Franc Stropnik (Šoštanj), oba po 4,5 točke. Prireditelj je najboljšim podelil tudi lepa praktična darila. ■ vos Zveza kulturnih društev Šaleške doline i 1rim I u ' M I wI w?i9 USLffH SP^wwm ■ S "V- m- r u KfiMI u VELENJE, 5. decembra - Romsko društvo Romano vozo iz Velenja je v petek gostilo predstavnike romskih društev, ki se povezujejo v Zvezo romskih društev Slovenije. Čeprav je bilo društvo v Velenju ustanovljeno šele letos, je eno od aktivnejših v zvezi, tvorno sodeluje v vseh skupnih projektih, ki jih pripravljajo v Sloveniji. V Zvezo je trenutno včlanjenih šest društev, sedmo bo mariborsko. Kot je povedal predsednik Zveze Jožek Horvat iz Murske Sobote so osrednji cilji njihovega delovanja uveljavljanje pravic Romov v družbi, ohranjanje kulturne identitete, jezika in razvoj romske skupnosti v krajih, kjer so ti organizirani. Pripravljajo Predstavniki romskih društev iz Slovenije so se tokrat srečali v Velenju. Minulo sredo je liko kot iz škafa. Na podružnični šoli osnovne šole Gorica v Vinski Gori pa so turobnost očitno pustili pred vrati. V njeni notranjosti je bilo namreč živahno kot bi bil zunaj sijalo toplo sonce. "Mislili smo, da nam bodo udeleženci letošnjih ustvarjalnih delavnic Zveze kulturnih društev Šaleške doline prinesli sonce, vendar temu ni bilo tako. So pa oni sami sonce, polni idej, ustvarjalnega duha," nam je ob obisku dejala vodja vedno gostoljubne podružnične šole Anica Drev. Iz učilnic šole in prostorov v sosednjem objektu -večnamenskem domu - se je razlegal vrvež iz petih ustvarjalnih delavnic: glasbene, lutkovne, dveh likovnih, folklorne in letos nove delavnice- izdelovalnice rož iz krep papirja. V njih se je na moč trudilo po 10 učencev s predmetne stopnje z vseh osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. "Ne po naključju približno 100 otrok ustvarja na temo Pred prazniki. V prihajajočih dneh iztekajočega se leta prihajajo trenutki, ki so zaradi svoje drobne pozornosti nekaj posebnega. Ustvarjalnost v delavnicah je na višku, udeležba takšna kot lani, bila bi zagotovo še množičnejša, če bi lahko vse sprejeli. Pri delu jih vodi kar precej mentoijev iz osnovnih šol in tudi iz drugih okolij," je povedala predsednica odbora za sodelovanje s šolami pri Zvezi kulturnih društev Šaleška dolina Irena Poljanšek - Sivka. Za uvod v ustvarjalnost so si "privoščili" etnološki sprehod po praznikih od Miklavža do Svetih treh kraljev, od enega do drugega jih je popeljal vodja velenjskega muzeja Jože Hudales. Letošnje delavnice so bile pete po vrsti, njihov cilj pa je bil in je seveda še ust-varjanje, druženje, drobni prijateljski in prijetni vtisi, ki lahko ostanejo kljub nekajurnem popoldanskem srečanju tudi trajnejši. "Strmimo za tem, da se šole povezujejo na takšen način, saj je skupnih akcij zelo malo. Občinske meje niso ovira. V odboru razmišljamo o tem, da bi poiskali drugačne oblike skupnega ustvarjanja. Nismo še dorekli kaj in kako, ampak zavzemamo se za še bolj privlačne delavnice. Letošnje v takšni obliki bomo torej zaključili." Tako predsednica odbora za sodelovanje s šolami pri ZKD Šaleške doline. Kaj pa udeleženci sami? Sonja Kovačevič, OŠ Gustava Šiliha Velenje: "Super je. Odločila sem se za sodelovanje v skupini, ki izdeluje suhe rože. To sem počela že na letošnjem Pikinem festi- V Šoštanju v soboto z včeraj z velikim turnirjem proslavili 50 - letnico aktivnerga igranja šaha v tem mestu, na katerem je nastopilo je kar 43 šahistov iz raz- ličnih krajev Slovenije. Prireditelj je bilo domače šahovsko društvo, njegov predsednik je GregorRupnik, ki je zelo dobro priravilo ta jubiljeni dan. Andrej Novak (na desni) je v zadnjem, sedmem krogu, v igri z Milanom Gorškom potreboval le pol točke za jubilejno zmago. Igral je na remi, pa izgubil. pa se že na proslavo ob mednarodnem dnevu Romov, ki bo 10. aprila v Novem mestu. ■ mkp valu, sedaj utrjujem znanje. Naučila pa sem se izdelovati iz krep papirja še vrtnice. Delo z vrstniki iz drugih šol je prav zanimivo in prijetno." Janez Mazej, OŠ bratov Letonje Šmartno ob _ Paki: "V skupini, kjer obujamo stare običaje in navade, pripravljamo igrico o dobrem možu Miklavžu. Meni so zaupali vlogo parkeljna. Posebna vloga, pa še všeč mi je. Delavnice so zelo zanimive, ustvarjalnost na višku. Toliko idej, zbranih na enem mestu in vse te kar vlečejo." Marija Kovač, OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj:"Prvič sodelujem v ustvarjalnih delavnicah in nadvse so mi všeč. V naši izdelujemo voščilnice.Tu lahko damo svoji domišljiji prosto pot. Predstavljala sem si, da bodo delavnice nekaj razgibanega, zanimivega, nekaj posebnega. Res so." 14 KilS fAS 11. decembra 1997 Silvestrovanje na trgu Mnogi nas sprašujete, če bo tudi letos na Titovem trgu v Velenju organizirano Silvestrovanje na prostem. Seveda bo! Tradicionalni organizatorji Naš čas, Radio Velenje in Gost d.o.o. se nanj že pripravljajo. Urednika Stane Vovk in Mira Zakošek ter direktor Gosta Franc Lenart v teh dneh že naslavljajo pisma na pristojne, da bi na Silvestrovo na Titov trg nasulo vsaj toliko snega, da bi sproti dušil pokanje petard in pričaral zimsko pravljico. Samo ta težava še ni razrešena, za vse drugo pa je že poskrbljeno. Dedek Mraz bo letos otroke na trg povabil prej kot prejšnja leta, že ob 18. uri. Za spremembo smo se odločili po tehtnem razmisleku, ko smo spoznali, da je bila 20. ura v preteklih letih najbrž za marsikaterega malčka že pozna in, ker je bila 20. ura tudi čas, ko je družina doma sedla k prazničnemu prigrizku. Najbolj živahno bo na trgu po 23. uri (čeprav bo tudi prej poskrbljeno za razpoloženje), a takrat se bo začel »program« s pregledom zanimivih dogodkov iz celega leta, z nekakšno lokalno kroniko, razglasitvijo Naj osebnosti leta, ki jo boste izbrali bralci Našega časa, s polnočnim ognjemetom in zdravicami. Igral in zabaval vas bo ansambel Francija Zemeta, program pa bo povezovala Suzana Kok. Pričakujemo, da se nas bo na Silvestrovo na Titovem trgu zbralo toliko kot lani, ko je vse kazalo, da smo tam prav vsi. Lahko pa pride še kakšen več. »O, za Silvestrovanje na trgu se boš pa že morala malo topleje obleči,« svetuje Tajana Podgoršek Miri Zakošek. (foto: vos) Rezervacije niso potrebne, ve- Ija in pripravljenost veseliti se černe toalete tudi ne, vstopni- novega v družbi! ne ni, obvezna pa je dobra vo- g mkp ■■■■■■■ KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... LETEČI POTEPUHI Natančno dve leti od izida njihovega prvega albuma so člani skupine Leteči potepuhi končno le dočakali tudi rojstvo njihovega drugega ploščka. Enako kot prvenec "Zguba časa in denarja" je tudi drugi album, ki nosi naslov "Ljubezen na prvi pogled", izšel pri založbi Helidon. Seveda dobitniki treh Zlatih petelinov pričakujejo, da bo tudi drugi album tako uspešen kot je bil prvi, ki je predvsem zahvaljujoč vseslovenski uspešnici "Bi-cikl" postal skorajda zlat. Na novem izdelku je deset avtorskih skladb, ki so vsaj po besedah članov skupine, odlične, saj so jih pripravljali in pilili celi dve leti. Prvi hit s plošče se je že davno odvrtel, gre za skladbo "Ko ti vse narobe gre", ki je izšla že pred časom, od novih skladb pa jih je za velike radijske uspešnice godnih vsaj polovica. PLANET GROOVE Prejšnji teden smo doživeli promocijo prvenca skupine Planet Groove, ene redkih slovenskih skupin, ki izhaja iz struj, zaslužnih za skok popularnosti instrumentalnega jazza v osemdesetih letih. Njihova glasba je prepletena predvsem z jazzom, račkom, funkom in soulom, nekaj o njihovi glasbeni usmeritvi pa povedo tudi imena vzornikov, ki jim Planet Groove sledijo. To so Miles Daviš, Maceo Parker, Candy Dulfer, De-funkt, Sting itd. Zase menijo, da so še najbližje tistemu, kar počne Maceo Parker, ne otepajo pa se tudi oznake acid jazz, čeprav pravijo, da z lahkoto bežijo tudi izven ozko poj-movanih okvirov tega žanra. Gre za zelo številčno zasedbo (enajst članov), ki poleg pihal in trobil vključuje tudi tolkalista in več vokalistov. Njihov prvenec nosi naslov "Living On Planet Earth", izšel pa je pri založbi Dallas. VVELLBLOTT Pet let od ustanovitve je svoj drugi album dočakala tudi ročk skupina VVellblott. Skupina, ki jo mnogi poznajo predvsem po predelavi skladbe iz znane risanke o čebelici Maji, je vega prvenca, ki je luč sveta ugledal v Švici, delo domačih studijskih mojstrov. Skladbe so posneli v studiu Jork v Dekanih, producent albuma pa je bil lastnik omenjenega studia in znani glasbenik Jadran Ogrin. Nosilna pesem z albuma je bluesovska skladba "Tam si ti", s katero je skupina zmagala na Ročk boom festivalu 1996, bolj znana skladba pa je tudi udeleženka festivala Melodije morja in sonca "Kar ni tedaj". RES NULLIUS "Zdravo je biti divji" je naslov novega albuma velenjskih rockerjev Res Nullius. Album je nastal v septembru letošnjega leta, ko je skupina ves material zanj posnela na sosednjem Hrvaškem, v studiu Radia Pula. Pro- Stopar - bobni, prinaša obilico dobrega rock'n'rolla in gotovo spada med boljše novosti letošnjega leta. PULZ V MLADINSKEM CENTRU V petek, 12. decembra ob 21.00 se svoj drugi album poimenovala "A veš kaj mislim?!?". Izšel je pri založbi Megaton in je za razliko od njiho- ducent albuma je bil Miro Kusačič, ki je svoje delo odlično opravil, saj je ravno dobra produkcija, ob zdravi energiji, glavni adut vseh trinajstih skladb, ki jih najdemo na tem, že tretjem albumu skupine. Dolgo pričakovani izdelek zasedbe: Zoran Benčič - glas, Boštjan Senegačnik -kitara, Grega Sevnik- bas in Bojan bo v Mladniskem centru v Velenju predstavila tričlanska skupina Pulz. Skupina, ki sicer deluje šele dobro leto in ima svojo bazo v Postojni, se je v relativno kratkem času postavila ob bok vodilnim slovenskim rock'n'roll skupinam. Marca letos so v promocijske namene na Radiu Študent posneli demo material pod skupnim imenom "Wild dream", s katerim so zbudili precejšnjo pozornost. Tako so si odprli pot na vodilna slovenska ročk festavala v iztekajočem se letu, Zgaga ročk festival in tradicionalni Novi ročk, kjer so bili ocenjeni kot presenečenje leta. Kot predskupina bodo v petek v Mladinskem centru nastopili domači Klinični testiranci. m MiČ Študent naj bo Najbolj nori mesec Ko sem bil še majhen, mi ni bilo najbolj jasno, zakaj bi bil ravno december najbolj nori mesec v letu. Vedel sem le, da mi bo mož s sivo brado prinesel cel kup daril. Kasneje, ko sem bil prisilno vtaknjen v zavod za možganski building (šolo), sem se meseca decembra veselil tudi zaradi nenormalno velikega števila rdečih številk na zadnjem listu koledarja. Mogoče še bolj kakor daril, kajti dobri stari sivi mož je zabredel v neke vrste finančno zagato in njegova darila so postajala vse skromnejša. Poleg tega se je število obdarovalcev povečalo iz ena na tri, kar je začelo rušiti obdaritveni sistem v moji otroški glavi. Nekega decembra pa je omenjeni sistem doživel popoln kolaps, kajti "dobri stari" ni bil nihče drug kakor moji "ta stari". Pa to ni bil najbolj nori december v mojem življenju. Pravzaprav sem se šele takrat začel zavedati, pomena "nori". Rdeče številke na koledarju so namreč namenjene posebnim dnevom v letu, ki jih je zato potrebno ločiti od črnih vsakdanjikov. In kot narod, ki nad vse časti alkohol ter ga omenja tudi v himni,... mislim da ni potrebno po-sebaj razlagati s kakšnimi sredstvi se na sončni strani Alp lotevamo čaščenja praznikov. Sodi so namreč še polni in ker je zunaj mraz imamo radi tudi "zakuhanega". Skozi leta si človek nabere kar veliko prijateljev, s katerimi je sleherni december potrebno izprazniti kakšen "glaž". Enega za zdravje, enega za družino, enega za to, da bo prihodnje leto boljše, enega za..., tako da je potem, ko vse skupaj seštejemo še najceneje poslati voščilnico. Pa tudi glava te boli bistveno manj. Pa bodi dovolj z dobromernimi nasveti za prihajajoče dni, kajti tudi ŠŠK-jevski koledarje kar solid- no zapolnjen s prireditvami tja do novega leta: 13. decembra ob 19.30: TAROK TURNIR, Mladinski center Velenje (200 SIT) 19. decembra ob 9.00: OGLED PIVOVARNE LAŠKO, odhod izpred Plača (stroški prevoza) 27. decembra ob 21.00: KONCERT SKUPINE PRIDIGARJI (Ormož) IN GRASSHOPERS (Rije-ka), Mladinski center Velenje (500 SIT) 31. decembra ob 21.00: SILVESTROVANJE, Plač (vstop prost za člane) 2. januarja 1998 ob 10.00: POHOD NA KOZJAK, izpred Plača Za vse, ki še niste oddali potrdila o šolanju, dostavite jih čim prej v Plač ali po pošti: Šaleški študentski klub, Titov trg 4,3320 Velenje. Kdor še ni poravnal članarine, se mu lahko kaj rado pripeti, da ga redar ne bo več spustil v omiljene klubske prostore. Jure je najavil izzid RIT-i in že željno pričakuje vaše članke. Še veliko bi vam lahko povedal, saj je v Placu vedno živo, zato... ■ Peter ZMELKOVV Max, 6. 12. 1997 Ko so Zmelkovv pred tremi ali štirimi leti slovenski rockovski javnosti predstavili svoj prvi izdelek, rapersko skladbico Y0!, so si takoj pridobili simpatije številnih domačih ljubiteljev ročka. Skupina sicer prihaja s Primorske, kar je v njihovem ustvarjanju zelo čutiti, a kljub temu zna navdušiti tudi občinstvo nekoliko bolj celinskega predela Slovenije. Teme njihovih skladb so lokalno obarvane in postavljene v okolje ob slovenski obali, pa tudi jezik je izrazito primorski, a to naredi skupino je še bolj simpatično. Zmelkovv so pravzaprav trio, ki ga sestavljajo Damjan Barut (bobni), Žare Pavletič (bas kitara) in Goga Sedmak (glas in kitara), ki pa se za snemanja, pa tudi za nastope navadno okrepijo še s kakšnim glasbenikom. Glasbo, ki jo Zmelkovv igrajo, lahko označimo za rockov-sko, čeprav so si v svojih skladbah privoščili tudi izlete v druge žanre, od rapa do predelav slovenskih narodnih pesmi. Muziciranje samo sicer še zdaleč ni najvažnejši element ustvarjanja simpatičnih Primorcev. To je seveda ob poslušanju njihovih posnetkov, kakor tudi ob spremljanju njihovega nastopa mogoče prav hitro opaziti. Tehnično znanje pač ni njihova vrlina, zato pa ta primankljaj zelo uspešno nadoknadijo z res izvirnimi in duhovitimi besedili. Njihov nastop je zato potrebno spremljati z zelo našpičenimi ušesi in paziti, da vam ne bi ušla kakšna pomembna beseda iz navadno zelo pripovednega besedila. Sicer pa Zmelkow sami pravijo, da so besedila za svoje skladbe prepisali iz stripov in plonk ceglcov učencev glasbene šole. V petek so v klubu Max, ki so ga odlično napolnili, predstavili ves svoj repertoar. Zaigrali so praktično vse skladbe z doslej objavljenih dveh albumov (nekatere celo dvakrat) in s svojim nastopom navdušili publiko. Ta je njihovo glasbo očitno dobro poznala, kar je, glede na to, da Zmelkovv vendarle niso kakšni hitmejkerji, pravzaprav presenetljivo. Še posebej so bili obiskovalci navdušeni nad uspešnicami Y0, Gravitacija (bolj znana kot "Več kot spijemo, boljši smo"), Sergio in še posebej nad trenutno aktualnim hitom Klub ljudi z resnimi težavami, ki ga večina pozna po refrenu "problemi so, problemi bojo, k..c jih gleda". Ob teh poskočnicah je publika zelo rajala, nastopajočim pa je dobro vzdušje prav tako prijalo. In niso ga želeli pokvariti, zato so za dodatek še enkrat zaigrali: "...problemi so, problemi bojo, kline jih gleda..." Človek pa je dobil vtis, da mediteransko podnebje ni dobro le za vino, olive in pršut, ampak da dobro dene tudi na razvoj duha. U MiČ ■■■■■■I nnr W1 [■II i® ■ i 1. ALFI: 2. IGOR & ZL. ZVOKI: 3. JOŽA & PEPI: 4. SLOV. MUZIKANTJE: 5. VESELE ŠTAJERKE: Pidžama bar Naj bo rojstni dan al' god Mica na carini Nocoj se veselimo Lepo Pohorje Glasbena šola Fran Korun Koželiski Velenje Consortium musicae Veianensis Glasbena mladina Velenje vabijo na 3. ABONMAJSKI (in izven) KONCERT Nastopa GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE z gostoma (harfa in angleški rog) Koncert bo v VELIKI DVORANI Glasbene šole Velenje v torek, 16. decembra, ob 19.30 LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 7 decembra: 1. GAMSI: Bum sa sa 12 glasov 2. VERDERBER: Fantovska 9 glasov 3. KRANJCI: Bal v Bohinju 5 glasov 5. BARD0RFER: Stara polka 1 glas 5. RŽ: Zdravica ob vrnitvi 1 glas Predlogi za nedeljo, 14. decembra: | Vili Grabner TV SPORED 11. decembra 1997 ČETRTEK, 11. decembra SLOVENIJA 1 10.30 Hoganova druščina, 21/26 11.00 Japonček, amer. film 12.30 Dogodivščine z divjega zahoda, 2/12 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.10 Made in Slovenia 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Ekspres, ekspres, ekspres 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Denver - poslednji dinozaver, 8. del 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.10 Sence vzhajajočega sonca 21.25 Oh, dr. Beeching, 2/9 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 Omizje 00.15 Tednik 01.15 Videoring SLOVENIJA 2 10.25 Val D'isere: SP v alp. smuč. superVSL (Ž), prenos 11.30 Filmski triki 12.00 Koncert orkestra SF 12.35 Grace na udaru, 15/25 13.05 Nogomet liga prvakov, posnetek 14.50 Prvaki, 9/12 15.20 SP v alp. smuč. super G (Ž), posnetek 16.20 Evrogol 17.25 Moja družina, 2/6 18.15 Dogodivščine iz živalskega vrta, 4/15 19.00 Resnična resničnost 19.30 Prvaki, 10/12 20.00 Tri barve: modra, franc.poljs-ki film 21.40 Tuja dokum. oddaja 22.10 Mojstri jazza "tes■ * 'Suf _j 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Varuhi luke, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Razprtije, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Obalna straža ponoči, nan. 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Amazonke na Luni, amer. komedija 00.30 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 10.00 10.05 11.35 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.00 22.30 22.35 22.40 22.45 22.50 NAJ SPOT DNEVA GRAD PUSTOLOVŠČIN, ponovitev 5. dela nadaljevanke EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja, ponoviteV; Gost: ADI SMOLAR TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM: RISANKE TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/ VABIMO K OGLEDU DRUGAČEN SVET; VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE POIŠČI IN UNIČI (SEARCH AND DESTROY, 1995), ameriški akcijski film REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 12. decembra SLOVENIJA 1 09.40 Moja družina, 2/6 10.30 Zborovski večer, 2. del 11.25 Modro, franc.poljski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.05 Omizje 15.35 Igralec: Janko Hočevar 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sonce v žepu - portret Toneta Pavčka 17.30 Mrphijeva noč, kratki igrani film 18.00 PoSloveniji 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Agencija 21.30 National geographic - raziskovalec, 2/6 22.25 Odmevi, vreme 23.05 Šport 23.10 Newyorška vročica, 7/22 23.35 Vampirjev poljub, amer. film 01.05 Resnična resničnost SLOVENIJA 2 11.40 Mostovi 12.10 Resnična resničnost 12.40 Mojstri jazza 13.40 Tuja dokum. oddaja 14.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Tatič, nizozem. film 16.15 Oh, dr. Beeching, 2/9 16.45 Prvaki, 10/12 17.20 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 4/14 18.10 Jeklene ptice, 7/16 19.00 Zenit 19.30 Prvaki, 11/12 20.00 Obsedeno stanje v Bronxu, amer. film 22.05 10.000 obratov 22.55 Hollywood, 10/12 23.50 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Varuhi luke, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Taksi, nan. 14.00 Obalna straža ponoči, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nan. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Smrtonosni mikrobi, 15. del 21.00 Milenium, nan. 22.00 Pod zemljo planeta opic, amer. film 00.00 Erotična obsedenost, erotični film 01.30 24 ur 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 DRUGAČEN SVET; VIDOENOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE 10.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 11.00 POIŠČI IN UNIČI (SEARCH AND DESTROY 1995), ameriški akcijski film 12.30 TV IZLOŽBA 12.35 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.35 BOJEVNIKI (VVARRIORS, 1994),ameriški akcijski film 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 REGIONALNE NOVICE 22.50 HOROSKOP 22.55 TV IZLOŽBA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 13. decembra SLOVENIJA 1 08.00 Radovedni Taček 08.15 Sprehodi v naravo 08.30 Male sive celice, kviz 09.15 Taborniki in skavti 09.30 Al Andaluz, 1. del 09.50 Ana Marija - ženska gre svojo pot, 4/14 10.40 Hugo, tv igrica 11.10 Tednik 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Izpuščena leta, 3/4 14.55 Zgodbe iz školjke 15.25 Sneguljčica, nemško češki film 17.00 Obzornik 17.10 Virunga, ang. poljudnoznan. oddaja 18.05 Na vrtu 18.30 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 Pravi biznis 21.15 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme 22.10 Šport 22.30 Naftarji, 3/7 SLOVENIJA 2 07.30 Vremenska panorama 08.30 Obsedeno stanje v Bronxu, amer. film 10.25 Val D'isere: Sp v alp. smuč. smuk (M) 11.30 POMP 12.30 Prvaki, 11/12 16.25 SP v smuč. tekih, posnetek iz Val D'fiemma 17.10 Evrogol 18.05 Košarka NBA - INDIANA:MI- AMI, posnetek 19.30 Prvaki, 12/12 20.00 Policaj z Beveriy Hillsa II., amer. film 21.40 Saga življenja, 3/3, dokum. serija 22.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.30 V vrtincu 00.00 Sobotna noč 08.00 Pujsji dol, risana serija 08.30 Munkci, ris. serija 09.00 Zverinice, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.00 Družinski pes, ris. serija 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 V zraku, amer. film 12.30 Mali filmar, nan. 13.00 Za kulisami "James Bonda 18" 14.00 Joe Kidd, amer. vestem 15.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 POP party, glas. oddaja 18.30 Herkul, nan. 19.30 24 ur 20.00 Priscilla - kraljica puščave, avstralski film 22.00 Odpadnik, nan. 23.00 Obe strani zakona, amer. film 00.30 Playboy special 01.30 24 ur, ponovitev kanali || 27 4G 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 12.30 12.35 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.25 22.00 22.05 22.10 22.15 22.40 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma BOJEVNIKI (VVARRIORS, 1994), ameriški akcijski film TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 643. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program PEKEL V VESOLJU, ameriški akcijski film, (CHADOWCHASERIII, 1996) NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 643. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 14. decembra SLOVENIJA 1 08.30 Čebelica Maja, 20/24 08.55 Živžav 09.45 Pobeg iz Jupitra, 3/13 10.10 Umetnost petja, 2. del 11.00 Dogodivščine iz divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.00 Agencija 15.20 Family secrets, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Zmenki, 15/16 17.35 Po domače 18.35 Po dolgem in počez: Piran 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.10 ZOOM 21.25 Intervju 22.15 Poročila, vreme 22.25 Avdicija, češki film SLOVENIJA 2 08.25 V vrtincu 08.55 Zlata šestdeseta 09.55 Val D'isere: SP v alp. smuč. VSL (M), 1. tek 11.00 Prvaki, 12/12 11.30 Gusar, balet Kirov iz Leningrada 12.55 Val D'isere: SP v alp. smuč VSL (M), 2. tek 15.55 Košarka NBA action 16.25 SP v smuč. tekih, posnetek 17.25 SP v smuč. skokih, posnetek 19.30 Le tako naprej, 1/12 20.00 Čevljarjev sin, 2/6 20.55 Slovenski magazin 21.25 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Sergej Krilov igra... 23.10 Slovenski magazin 08.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina 08.30 Zvezdne steze, risana serija 09.00 Kasper in prijatelji, risana serija 09.30 Maček Felix, risana serija 10.00 Mladi superman, nan. 10.30 Povver rangers, nan. 11.00 Brez zapor z Jonasom 12.00 Highlander, nan. 13.00 Herkul, nan. 14.00 Unicef, dobrodelni koncert 15.30 Radijska postaja 16.00 Otroški zdravnik, nan. 17.00 Družinska skrivnost, oddaja o posledicah alkoholizma 17.30 Izsiljevanje, amer. film 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Dolgovi preteklosti, amer. film 21.45 Športna scena 23.00 Brannigan, amer. film 01.00 24 ur PONOVITVE ODDAJ 08.30 GRAD PUSTOLOVŠČIN, nadaljevanka, 5/8 08.55 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.55 642. VTV MAGAZIN 10.15 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.35 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.10 643. VTV MAGAZIN 11.30 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.05 GREMO V KINO. oddaja za ljubitelje filma 12.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.35 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.10 NAJ SPOT, glasbena oddaja. Gost: ADI SMOLAR 14.10 VIDEOSTRANI 17.0 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, ameriška nadaljevanka, 1/19 17.45 POIŠČI IN UNIČI, (SEARCH AND DESTROY, 1995), ameriški akcijski film 19.15 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV Slovenije; ODDAJA TV CENTER TRBOVLJE 19.45 DRUGAČEN SVET: VIDEONOVICE ZA GLUHE IN NAGLUŠNE 20.35 HOROSKOP 20.40 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 15. decembra SLOVENIJA 1 10.45 Zmenki, 15/16 11.10 Avdicija, češki film 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Intervju 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 3/15 18.00 PoSloveniji 18.30 EPP 18.40 Lingo, tv igrica 19.05 Otrokom za praznike 19.10 Risanka 19.1520 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Pogovor z dr. Janezom Drnovškom 21.050 Homo turisticus 21.250 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Kdo je glavni, 32/22 23.10 Marjetici, češki film 00.20 Osmi dan SLOVENIJA 2 09.45 Na potep po spominu 10.40 ZOOM 11.50 Zenit 12.20 Šport v nedeljo 13.05 Al Andaluz, 1. del 13.30 National geographic- raziskovalec, 2/6 14.20 Obzorja duha 14.50 Sergej Krilov igra... 15.20 Hollywood, 10/12 16.15 Čevljarjev sin, 2/6 17.05 Rodbina Mogadorskih, 1/12 17.55 Sestriere: SP v alp. smuč. SL (M), 1. tek 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 1/12 19.55 Zasebni zločini, 4/8 20.40 Sestriere: SP v alp. smuč. SL (M), 2. tek 21.35 Sloves, 6/9 22.40 POMP 01.10 Recept za zdravo življenje 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Otroški zdravnik, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Športni krog 14.00 Športna scena 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Obalna straža, nan. 19.30 24 ur 20.00 Napihnjenci 2, amer. komedija 21.45 Detektivka Lea Sommer, nan. 22.45 Neskončna ljubezen, amer. film 00.30 24 ur, pon. kanali * 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.20 10.05 643. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 10.50 19.00 REGIONALNE NOVICE 12.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM 18.55 19.30 TV IZLOŽBA 19.00 19.35 VIDEOSTRANI 19.30 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 19.35 20.05 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE 20.00 20.05 (My so called life), ameriška nadaljevanka 2/19 20.55 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 20.25 JE: ODDAJA TELEVIZIJE MOJ VIDEO, Selnica ob Dravi 20.45 21.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.50 22.00 NAJ SPOT DNEVA 21.55 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.00 22.10 HOROSKOP 22.05 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 VIDEOSTRANI do 24.00 22.25 TOREK, 16. decembra SLOVENIJA 1 10.15 Rodbina Mogadorskih, 1/12 11.05 Boj za zemljo, amer. film 12.30 Po dolgem in počez: Piran 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.40 Po domače 15.40 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.30 Beg z Jupitra, 4/13 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gore in ljudje 21.05 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Rabljeva pesem, 2/4 23.30 Svet poroča 00.05 Studio city 00.50 Videoring SLOVENIJA 2 11.30 Sobotna noč 13.30 Pomagajmo si 14.00 Recept za zdravo življenje 14.30 Newyorška vročica, 7/22 14.55 Osmi dan 15.25 Sloves, 6/9, dokum. oddaja 16.25 Slovenski magazin 16.55 Zasebni zločini, 4/8 17.45 Le tako naprej, Harvey Moon, 1/12 18.15 Najstarejša konfederacijska vdova pove vse, 1/4 19.00 Dober večer 19.30 Le tako naprej, Harvey Moon, 2/12 20.00 Raznolikost na pladnju, amer. film 21.30 TNT 22.30 Somrak stoletja 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Obalna straža, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Družinska skrivnost, ponovitev 14.00 POP party, glas. oddaja 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Nevarni vsadki, amer. film 21.45 Sedma nebesa, nan. 22.30 Obraz tedna 23.00 Kadeti, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.25 09.30 52 NAJ SPOT DNEVA TO TRAPASTO ŽIVLJENJE (My so called life), ameriška nadaljevanka 2/19 EPP/VABIMO K OGLEDU IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE: ODDAJA TELEVIZIJE MOJ VIDEO, Selnica ob Dravi TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 644. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ROKOMET-CELJE: PREVENT, posnetek tekme NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA 644. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 17. decembra SLOVENIJA 1 10.15 Najstarejša konfederacijska vdova pove vse, 1/4 11.05 Raznolikost na pladnju, amer. film 12.30 Veliki miti in skrivnostni 20. stoletja 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.05 Pravi biznis 15.05 Boj za obstanek: Virunga 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 PoSloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gala, tv film 21.10 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.50 Grace na udaru, 16/25 23.15 Čudodelka, amer. film SLOVENIJA 2 11.40 Svet poroča 12.10 Dober večer 12.40 Somrak stoletja 13.30 Kdo je glavni, 3/22 13.55 Saga o življenju, 3/3 14.45 Studio city 15.30 Rabljeva pesem, 2/4 16.20 Le tako naprej, Harvey Moon, 2/12 16.50 Hoganova druščina, 22/26 17.15 Filmski triki 17.40 Karaoke 18.40 Evropska liga v košarki (Ž) JEŽICA:RUŽEMBEROK, prenos 20.10 Športni portret 20.25 Evropska liga v košarki TEAMSYSTEM:UNION OLIMPIJA 22.05 Lepotica in zver, balet 22.25 Sodobni slovenski skladatelji ..J " 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Gorski zdravnik, nan. 12.00 Varuhi luke, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa, nan. 15.00 Tarzan, nan. 15.30 Urgenca, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 POP kviz 18.00 Cosby, nan. 18.30 Varuhi luke, nan. 19.30 24 ur 20.00 New Jack city, amer. film 22.00 Prijatelji, nan. 22.30 Taksi, nan. 23.00 Prave poteze, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 644. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.25 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.45 ROKOMET - CELJE - PREVENT, posnetek tekm 11.50 TV IZLOŽBA 11.55 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 VIDEOSTRANI 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GRAD PUSTOLOVŠČIN, mladinska nadaljevanka, 6/8 20.30 VIDEO TOR glasbena oddaja 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 KOŠARKA: PIVOVRNA LAŠKO - ICEC OPAVA 23.25 NAJ SPOT DNEVA 23.30 REGIONALNE NOVICE 23.35 HOROSKOP 23.40 TV IZLOŽBA 23.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 16 MS .(ČAS ZA RAZVEDRILO 11. decembra 1997 OVEN OD 21.3. DO 21.4. Naj vam ne bo nerodno priznati, da ste se zmotili in da sedaj iz srca obžalujete svoj napačni korak. Nekdo, ki čaka na vaše priznanje, bo takoj za tem pohitel in vom dokazal, koliko mu pomenite. takrat, ko se boste dolgočasili, poskusite razmisliti o neki podrobnosti iz partnerjevega življenja, kajti čas je, da izveste tudi stvari, ki niso rožnate. Vabili vas bodo na vse strani. Skrbno izbirajte. BIK OD 12.4. DO 20.5. Vajeni ste različnih neprijetnosti, vendar se čisto brez potrebe umikate pred to, ke je sedaj pred vami. Zlahka ji boste kos, še posebno, če se boste lahko zanesli na neko prijateljsko pomoč, listi, ki ga nikakor ne morete izriniti iz spomina, vam bo poslal sporočilo, ob katerem vam bo poskočilo srce. Na dveh stolih ne boste mogli dolgo sedeti, zato krepko premislite, kako boste ukrepali. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Nasedli ste neki govorici in si ustvarili napačno sodbo o človeku, ki noče nikomur nič zalega. Še enkrat pretehtajte vse, kar veste, nato pa popravite, kar je še mogoče popraviti. Nakupovali boste z mislijo na nekega zelo ljubega človeka, ni čudno, da boste ravno zato na veliko zapravljali. Praznovanje bo prijetno, vaše počutje po njem pa klaverno. Pomagajte si s čajčki po receptih starih mam. RAK OD 22.6. DO 22.7. Naleteli ste na človeka, ki vam je skoraj v vsem kos. Ne tratite moči po nepotrebnem, ampak usmerite svoja prizadevanja tja, kjer veste, da vas čaka uspeh. Zaradi ljubosumja boste zelo tpeli, potem pa se bo vse pojasnilo in v vašem življenju bo zavladala neskaljena sreča. lo, kar boste slišali, raje obdržite zase. LEV OD 23.7. DO 23.8 Počakajte še nekaj dni, potem pa prevzemite pobudo in poskrbite, da se bodo začele zadeve hitreje odvijati. Človek, od katerega ste v mnogih stvareh odvisni, vam bo obrnil hrbet, vam pa bo zoradi tega celo odleglo. Spoznali boste, kam se morate zateči, ko potrebujete tolažbo in odkritosrčen nasvet. V naslednjih dneh boste potrebovoli oboje, saj se boste kar pogosto počutili potrto in osamljeno DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Preteklost se bo vračala ob najbolj neprimernih trenutkih, spomini na minule dogodke vam bodo kalili notranji mir. Zakaj si nočete priznati, da ste krenili s prave poti in da vam je zaradi tega marsikdaj težko? tako, kot govorijo dejstva, vam govori tudi vest: poslušajte jo in spet boste mirni. Priprove na praznične dni bodo precej naporne, saj vam močno primanjkuje energije. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10." Preden poveste partnerju vse, kar vam teži srce, se prepričajte, ali ne boste s tem storili nepopravljive napake. Pred zaprtimi vrati boste čakali toliko časa, da boste zamudili neko drugo, zelo ugodno priložnost. Nekdo, ki vas občuduje in si želi vaše družbe, bo nenehno teletonaril. Sicer pa se boste počutili odlično, saj boste opravili neko ne preveč enostavno nalogo. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Se sami nočete priznati, da vas peče vest zaradi nekih misli, ki so bile brez prave osnove. Imeli boste veliko dela in malo časa, to pa vas sploh ne bo motilo; utrgali si boste nekaj trenutkov za obisk, ki vas vse bolj mika. listi, ki vas bo grajal in hvalil v isti sapi, je vaš prijatelj. Potreboval vas bo, zato mu ne obrnite hrbta. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Preveč ste nestrpni, zato si boste pokvarili priložnost, na katero čakate že kar precej časa. Ne verjemite prijateljem, ki vam govorijo drugače, kot glas vašega srca. Na denar boste mislili ves konec tedna, vedli pa se boste tako, kot da vam vsega skupaj ni prav nič mar. Veliko veselja z drobnimi radostmi vas čaka v prihodnjih dneh, sobota pa bo zelo naporna. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Neprijetnosti, v katere je zabredel nekdo od vaših sorodnikov, bodo za kratek čas prizadele tudi vas. Ko boste spoznali, da je mogoče z dobro voljo vse popraviti, vam bo odleglo, prihodnjič pa boste seveda previdnejši. Morda celo preveč previdni, saj se kaj lahko zgodi, do bo vaše ravnanje nekoga popolnoma odvrnilo od vaše družbe. Pazite se prehlada! VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Čakanje vas utruja, hkrati pa ne storite ničesar, da bi pospešili dogodke. Zakaj ne zaupate partnerju, saj vendar veste, da je vedno na vaši strani? Kratek stik vas bo tako navdušil, da boste zočeli načrtovati povsem drugačno življenje. Zal pa boste verjeli neki izmišljotini, ki vam bo močno načela živce. Tudi precej ljubosumni boste in tokrat tega ne boste mogli skriti. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Čas je, da se sprijaznite z neko resnico, čeprav je niste želeli zvedeti, tokrat boste hitro rešili svoje težave, prihodnjič pa vom bo šlo za nohte, kajti nekdo seje naveličal kazati prijazen obroz. Spet se bo veliko stvari vrtelo okoli denarja; imeli ga boste več, kot ste vajeni a boste tudi trošili precej več. Poskusite malce načrtovati, sicer boste spet zabredli v finančno krizo, ki vas bo utrujala. MiMI? Bliža se noč, ki ji pregovorno pravimo najdaljša in najlepša noč v letu. Zagotovo vas že skrbi, v čem jo boste preživeli, saj je to noč, ko si lahko privoščimo več in ko želimo biti vsaj enkrat v letu oblečeni drugače. Zal nam sicer kakšen eleganten kos večerne garderobe ne pride kaj prida prav med letom, zato najprej pomislite, kaj bi lahko naredili z lansko ali predlansko silvestrsko obleko ali kostimom. Že nekaj let se namreč ponavljajo osnovne smernice; bleščeče blago v zlati, srebrni in drugih tonih nas osvaja v tej noči, bleščice prav tako, letos pa je izredno zaželjen modni dodatek umetno perje v vseh barvah, najbolje pa v črni ali živo rdeči. Tudi umetno krzno v vseh barvah je zaželjeno kot dodatek na ovratniku, rokavih ali ob koncu krila in obleke... Ja, rdeča barva je tista, ki je letos "zacoprala" modne kreatorje po vsem svetu. Zakaj ne bi bili v njej letos tudi vi. Ker tovrstnih oblačil po naših trgovinah še ni prav yeliko, a jih boste v boljših butikih in dobro založenih modnih hišah že našli, obisščite svojo šiviljo. Omislite si preprosto rdečo obleko ravnih linij, z globokim, zelo modnim V izrezom. Če je vaša postava brezhibna, bo še boljša izbira obleka s tankimi naramnicami, ki sega do tal, krasi pa jo vratolomen precep zadaj, spredaj ali ob strani. Ali hlačni kostim, ki ga sestavlja klasično krojena jakna in spodaj nekoliko širše hlače... . Če ste bili lani zlati ali srebrni, če ste bili v klasični, vedno modni črni, poglejte, kaj lahko rešite z dodatkom iz umetnega krzna ali perja. Morda dovolj, da boste v isti obleki zanimivi tudi letos. V današnjem nasvetu vam ponujamo kar dva; najprej recept za krompir s skuto, potem pa še krompirjevo dieto. Pred zadnjo nočjo v letu boste zagotovo mnogi želeli izgubiti kakšen odvečen kilogramček, pri tem pa ne boste lačni! Krompir s skuto Za 2 osebi (naosebo 411 kalorij) potrebujemo: 500g krompirja, sol, 250g skute, 4-6 žlic mleka, poper, 1 čebulo, 1 šopek drobnjaka (lahko tudi posušenega), 50g sardelnih filetov. Krompir umijemo, damo ga v osoljeno vodo in ga kuhamo do mehkega (20 minut). Skuto gladko razmešamo z mlekom, soljo in poprom. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo, zmešamo v skuto. Sardelne filete odcedimo in sesekljamo. Kuhani krompir odcedimo, malo ohladimo in olupimo. Damo ga na krožnik, obložimo ga s skuto, potresemo pa z drobnjakom in sesekljanimi sardelnimi fileti. Kako pripravimo krompirjevo dieto? -Dnevno lahko zaužijemo po dve od naštetih krompirjevih jedi, jedilnike sestavljamo prosto po izbiri. -Za zajtrk pojemo 1 kos kruha ali 1 žemljo ali 2 kosa prepečenca, zraven pa 10 dkg masla ali margarine in 1 žličko marmelade. -Na dan pojemo tudi 250g sadja po izbiri. -Vsak dan popijemo toliko kave, čaja in mineralne vode, kot nam prija. Kave in čaja seveda ne sladkamo. -Dnevno lahko popijemo tudi !/4 1 vina -Krompi si pripravljamo s prilogami, pri tem uporabljamo čim manj maščobe. Poleg recepta, ki ga že poznate, si pripravite kuhan krompir z grahom, krompirjev pire z ribjimi fileti, kuhan krompir in kuhano govedino... r1 fffff--^ /r. kateri vam t»o potovanje spremenil v brezbrižno potepanje in vas vedno znova zadovoljeval z resnično dobrimi tehničnimi rešitvami. Nudil vam bo zanesljivost in varno udobje, predvsem pa dokazal svojo drugačnost tudi z ugodnim mesečnim obrokom od dalje. PORSCHE LEASING Ve lihi lethko ponudimo v>eč! Polog 11.700 DE IVI, čas obročnega odplačevanja 60 mesecev. Vse ostale informacije dobite pri vašem trgovcu, pooblaščenem za prodajo vozil Audi: AVTOCENTER MEH Koroška c. 7d 3320 Velenje Tel.:(063) 852 955 d.o.o. /77/ že 30 /et/ Gorenje - Delmar 25 : 25 (14 :11) Graščaki so jim obrnili hrbet Velenjski rokometaši še niso doživeli takšne sprejema od svojih navijačev, Šaleških graščakov, kot v soboto. Zaradi slabih iger so se jim v sobotni tekmi 10. jesenskega kroga graščaki maščevali z molkom. "Za sedanjo igro si ne zaslužijo našega navijanja, " je dejal eden izmed njih. Najprej so načrtovali, da bodo molče spremljali igro le prvi polčas, nato pa so si pre-meslili. "Igrajo tako slabo, da bomo molčali do konca," smo še zvedeli od njih. Trener Tone Tiselj je po tekmi v kratkem pogovoru ponudil rešitev. Očitno bo spet nujna"šok" terapija: "Ali zamenjamo polovico ekipe, starejše igralce, ki - kot ka- že - nimajo več maksimalnega motiva, in nadaljujemo še odločnejše pomlajevanje, ali pa ..."Tega stavka ni izrekel do konca, gotovo pa je mislil na že ustaljeno prakso: če ekipi ne gre, pač leti trener. Moga-če pa je vzrok za slabo igro drugje, saj je tudi trener menil, da je razlog za slabe rokometne predstave "na več ravneh". Zato rokometna javnost pričakuje, da bodo v klubu vendarle do spomladi vendarle našli umno rešitev in tudi ugotovili, zakaj bil je na primer Romun Sofirin Saftescu, letošnja Gorenje-va okrepitev, po nekaj zelo dobrih igrah na zadnjih tekmah med najslabšimi, zakaj vratarja tako nihata v formi itn. Zaradi vsega tega je morda celo dobro, da so domači dobili le točko, čeprav je vendarle kazalo povsem drugače. Zanesljivo in tudi visoko zmago je napovedovala še 36. minuta, ko so domači rokometaši vodili že s 17 :11. Toda začeli so popuščati, gostje pa se je obre-stovla upornost. V 51. minuti so se Gorenju približali na zadetek - 21 : 20, kar je povzročilo vse bolj živčno igro domačih igralcev, štiri minute pred koncem tekme pa je bil izid izenačen že 23 : 23. V zadnjih dveh minutah sta imela sodnika kar precej težav s sojenjem. Izola-ni so drugič na tekmi povedli z golom njihovega najboljšega igralca in strelca na tej tekmi Mičinoviča (23 : 24), nakar je moral ta zaradi ostrega prekrška nad Bedekovi-čem z igrišča, v zadnji minuti je bil zaradi nešportnega vedenja diskvalificiran še Krejan, kapetan Plaskan pa izključen, tako da so po visokem vodstvu sredi drugega dela na koncu domači celo morali loviti točko. V zadnjem jesenskem krogu bodo v soboto gostovaliu pri Škofljici. Gorenje: Anžič, Tamše 4, Krejan 5(2), Saftescu 1, Bedekovič 10, Ojsteršek 1, Plaskan 1, Khimtchenko 2, Oštir, Sovič 1, Tome, Senica. ■ vos Olimpija: Šoštanj Topolšica 3:0 (6, 4,12) Neuresničene želje Odbojkarji Šoštanj Topolšica imajo za seboj naporen teden. V sredo, 3. decembra, so odigrali tekmo z ljubljansko Olimpijo. Kot že sam rezultat pove, Šoštanjčanom na gostovanju v Ljubljani ni uspelo iztržiti ugodnega izida. Olimgija je bila enostavno boljša in zmagala s 3:0. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Kravcov, Medved, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kugovnič, Zulič, Bevc, Jerončič, Mihalinec. Fužinar : Šoštanj Topolšica 3:0 (4, 0, 11) Težak udarec v boju za obstanek med najboljšimi je Šoštanjčanom zadal tudi ravenski Fužinar. V prvem nizu so gostje slabo sprejemali, podajali in blokirali. Niz seje tako končal zelo hitro v korist domačinov. Ritem igre so Ravenčani narekovali tudi v drugem nizu. Gostom niso prepustili nobene možnosti za osvojitev točk. V najdaljšem tretjem nizu je pritisk Fužinarja nekoliko popustil. Šoštanjčani so to spretno izkoristili, zaigrali bolj angažirano in uspeli osvojiti 11 točk. Kljub temu so bili Ravenčani premočen nasprotnik za odbojkarje Šoštanja, ki so na tokratnem srečanju zaigrali zelo oslabljeni. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Zulič, S. Sevčnikar, Mihalinec, Jerončič, Bevc, Kugovnič, Medved. Niko Jerončič, trener: "Opazno je, da se forma naših odbojkaijev dviga, s tem da moramo še izboljšati sprejem in seveda tudi druge elemente igre. Nekoliko se je že izboljšala igra v polju in blok. Čaka nas izpad iz 1 .A lige in vstop v 1 .B, kjer se bomo borili za ponoven vstop v ligo najboljših odbojkarjev." ■ N. R. Plavanje Dva državna rekorda Plavalni klub Olimpija je v ljubljanskem bazenu Tivoli preteklo soboto in nedeljo organiziral tradicionalni 6. mednarodni Miklavžev miting za mlade plavalce. Na tekmovanju je nastopilo 527 plavalcev iz 31 klubov in 9 držav. Med njimi je bilo tudi 12 plavalcev iz Velenja, starih od 11 do 14 let, ki nadaljujejo sezono z odličnimi rezultati. V močni mednarodni konkurenci so osvojili 3 zlate in 1 srebrno medaljo ter postavili dva nova državna rekorda za deklice. Dosegla ga je Tina Pandža v disciplini 100 m hrbtno z rezultatom 1:07.82 in štafeta 4 x 50 m prosto z rezultatom 2:00.71. V štafeti so plavale Teja Tomažič, Nina in Maja Sovinek ter Tina Pandža. Kljub temu, da je Tina nastopila med eno leto starejšimi tekmovalkami, je zmagala v vseh treh svojih nastopih. Plavalke velenjskega kluba so izkoristile dobro pripravljenost in starost, saj bodo z novim letom prešle v starejšo kategorijo, kadetsko kategorijo. Po mnenju njihove trenerke Vere Pandža lahko do konca koledarskega leta od teh nadarjenih in prizadevnih mladih plavalk pričakujemo še kakšno presenečenje. Rezultati: Deklice: 50 m delfin: 10. Nina Kugonič 35.94;kadetinje - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:02.20; 100 m prsno: 10. Nina Sovinek 1:24.21; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:07.82 (državni rekord za deklice), 9. Maja Sovinek 1:13.28; 100 m delfin: 1. Tina Pandža 1:10.54; štafeta 4 x 50 m prosto: 2. Velenje 2:00.71 (državni rekord za deklice). kadeti - 100 m prosto: 5. Jernej Ocepek 57.92; 100 m hrbtno: 5. David Danev 1:06.21, 7. Jernej Ocepek 1:06.55; 100 m delfin: 7. Jernej Ocepek 1:05.96; štafeta 4 x 50 m prosto: 6. Velenje 1:50.66 (David Danev, Domen Velički, Igor Savič in Jernej Ocepek). ■ Marko Primožič NK ESOTECH Šmartno Najslabši v ligi na svojem terenu Šmarški nogometaši so že na odmoru, saj so zadnji trening opravili prejšnji četrtek. Do 20.decembra bodo aktivnosti nadaljevali v telovadnici, nato pa sledi počitek. Uprava seveda mora sedaj podrobno oceniti jesenski del prvenstva, potegniti črto in postaviti moštvo na bolj trdne temelje, če se želijo Šmarčani na koncu izogniti boja za obstanek. Igralci ESOTECHA so prvenstvo začeli zelo slabo in že po štirih krogih je trenerja Oblaka zamenjal Tomažič. Pod njegovim vodstvom je moštvo štiri kroge odigralo zelo dobro, nato zopet padlo, prvenstvo pa sklenilo z dvema dobrima nastopoma na gostovanjih. Za Šmarčane je največji problem igranje na domačem igrišču, saj so v nastopih doma na zadnjem mestu, in prav tu tičjo razlogi za slabo uvrstitev. Naslednji problem je igralski kader, ki v celoti ne zadošča za uspešno igranje v drugi ligi. Tu bo gotovo treba narediti carski rez, kajti v ekipi so igralci, ki v tej konkurenci ne morejo nastopati. Trener dela dobro, rabi pa pomoč uprave, da zagotovi 3 do 4 kvalitetne mlade igralce. Mladi, ki jih je vključil v ekipo, so dokazali, da nanje lahko računa, seveda pa bodo morali še ogromno delati, da bodo postali standardni igralci prvega moštva. Uprava je v celotnem prvenstvu dobro opravila svoje delo, saj je dobro skrbela za finance in ostale zadeve. Njena glavna naloga pred pomladanskim nadaljevanjem prvenstva pa je, da poskrbi za okrepitve, ki bi povečale konkurenco v ekipi in dvignila njeno kakovostno raven. ■ Janko Goričnik Atletika Peter Poles drugi naj atlet Slovenije Samo sedem točk je manjkalo Petru Polesu, pa bi osvojil laskavi naslov "naj atleta", ki ga vsako leto podeljuje Atletska zveza Slovenije na osnovi ankete med trenerji. Toda biti drugi starejši mladinec Slovenije tudi ni od muh in prav je tako. Atletski trenerji Slovenije so ocenili, da si s svojimi rezultati to drugo mesto še kako zasluži, saj je tretji zaostal za njim kar za 80 točk. Peter je v minuli sezoni dosegel sledeče rezultate. Na mladinskem evropskem prvenstvu je za las zgrešil kolajno ter zasedel še vedno odlično 4. mesto na 400 m ovire ter 6. mesto v štafeti 4 x 400 m ter bil tako najboljši slovenski posameznik prvenstva. Na Savaria pokalu je osvojil 1. mesto na 400 m ovire ter v štafeti 4 x 100 m. Na APS je osvojil v članski konkurenci 2. mesto na 400 m ovire in 7. mesto na 400 m. Državno dvoransko prvenstvo mu je prineslo 2. mesto na 60 m ter dva naslova državnega prvaka na prostem, in sicer na 200 in 400 m. Priznanja so prejeli še Boštjan Buč za 5.mesto med mlajšimi mladinci, Matjaž Krajnc za 6.mesto med starejšimi mladinci, Jana Pu-gelj za 5.mesto med starejšimi mladinkami in Jolanda Ceplak za 6.mesto med članicami. Posebno priznanje pa je AZS podelila tudi dobitnikom medalj na 12. svetovnem prvenstvu atletov veteranov v Južni Afriki. Med njimi je prizanje dobila tudi dobitnica zlate medalje na 2000 m zapreke ter 5. mesta na 5000 m članica AK Velenje Slavica Poznič, ki je z 2. mestom na 5000 m in 3. mestom na 10000 m na državnem prvenstvu še vedno uspešna tudi v članski konkurenci. M V. P. Namizni tenis Mladinci med najboljšimi S tekmami 9. kroga so zaključili jesenski del 1. državne lige v namiznem tenisu. Po tesnem porazu Ere v Mariboru z rezultatom 3:4 so fantje v zadnjo tekmo proti Vesni iz Zaloga šli polni optimizma na zmago, vendar seje izkazalo, da so prevladale izkušnje starejših nasprotnikov, ki jih vodi izkušeni Bojan Pavič. Pri domači ekipi je še vedno preveč prisotna nervoza in neizkušenost, ki ju izraža tudi rezultat Era:Vesna 2:5. Ekipa si deli 8. mesto z neposrednima tekmecema Petovio in Radljami. Nepričakovan uspeh je dosegla mladinska ekipa Ere na kvalifikacijah ekipnega državnega prvenstva. Med šestimi ekipami je osvojila 2. mesto in si ob zmagovalni ekipi MTS iz Murske sobote zagotovila mesto med 8-mi najboljšimi ekipami Slovenije. Fantje v postavi Damijan Vodušek, Luka Sever ter brata Andrej in Grega Jus so dosegli naslednje rezultate: Era:MTS 1:4, Era:Maribor 4:1, Era:Petovia4:3, Era:Biotop 4:1 in Era:Radlje 4:2. M A. V. Kegljanje Nepričakovana zmaga V zadnjem, 9. jesenskem krogu, sta se v "sosedskem derbiju" srečali ekipi Žalca in Šoštanja. Šoštanjčani so domačine presenetili z boljšo igro na čiščenje ter tako zasluženo osvojili točki, Žalčanom pa zadali prvi poraz na domačem kegljišču. Rezultat srečanja 3:5 (5074:5094). S to zmago bodo šoštanjski kegljači prezimili na 5. mestu. ŠOŠTANJ: Hasičič 894 (1), L. Fidej 887 (1), Kramer 849 (1), S. Fidej 821 (0), Glavič 825 (0), Križovnik 818 (0). Praznih rok pa so na gostovanju ostale Šoštanjčanke. Na Prevaljah jih je s 5:3 (2403:2352) premagal Korotan. S tem porazom so dekleta zdrsnila na tretje mesto, ki ga bodo zadržale do začetka spomladanskega dela. ŠOŠTANJ: Lozič 380 (0), Podbrežnik 396 (1), Predlog 376 (0), Lesnik 367 (1), Drev 431 (1), Hojan 402 (0). Ekipi bosta prosti vse do sredine januarja, ko boSTA pričel spomladanski del prvenstva. Seveda kegljači ne bodo počivali, ampak se bodo udeležili raznih turnirjev, ki jih ta mesec ne bo manjkalo, pričelo pa se bo tudi regijsko prvenstvo za posameznike. Uspešno serijo nastopov pa imajo tudi kegljači Šoštanja II., ki tekmujejo v medobčinski ligi. Tako so v 7. kolu gostili ekipo Komcela in zmagali brez večjih težav z rezultatom 6:2 (4728:4611). ŠOŠTANJ: Žnidar 756 (1), Aleksič 805 (1), Arnuš 758 (0), Novak 799 (1), Petrovič 789 (0), Sotler 821 (1). Šoštanjčani so z 12 točkami na drugem mestu. Že v petek pa se bodo v derbiju v Slovenskih Konjicah pomerili z drugo ekipo Konjic, ki je trenutno vodilna s 13 točkami. RK Gorenje Najmlajši se predstavijo Konec leta je čas zaključnih računov in tudi mladi rokometaši Gorenja bodo predstavili vse v tem letu pridobljeno znanje. Vse ljubitelje rokometa in starše zato vabijo na rokometno popoldne. Ta bo 22. decembra v Rdeči dvorani, kjer bo tudi dedek Mraz. Predstavili se bodo takole: 16.00 - 16.40 mlade selekcije (letnik 87/88); 16.45 -17.25 mlajšpi dečki (86); 17.30-18.10 mlajši dečki (85); 18.15 - 18.55 starejši dečki (83/84); 19.00 - 19.40 kadeti (81/82); 19.45 - 20.25 mladinci (79/80), za konec pa bo od 20.30 do 21.00 še tekma, v kateri se bodo člani uprave in trenerji pomerili s kadeti. Mali nogomet V Rdeči dvorani 15.med-narodni turnir Sportklub Velenje in agencija Manager bosta od 19. do 21. decembra v Rdeči dvorani izvedla že 15. mednarodni turnir v malem nogometu. Po predtekmovanju v skupinah bodo v končnici igrali na izpadanje. Prijavnina je 15.000 tolarjev in jo ekipe lahko poravnajo še danes, v četrtek, na žrebanju, ki bo ob 17.uri na sedežu kluba na Šmarški 24/a. Organizatorja za najboljše pripravljata bogate nagrade, za zmagovalca 150.000 tolarjev in najem.aparatmaja za 4 osebe. Hkrati bodo izvedli tudi veteranski turnir za igralce rojene 1962 in starejše. Informacije: (063) 863-530 (Manager) in (063) 853-321, int. 523 (Golob). Golte nad Mozirjem Tako zgodaj smuke že dolgo ni bilo Mrzlo obdobje pred kakšnimi tredni tedni je upravljalcem smučišč na Golteh omogočilo umetno zasneževanje prog na Medvedjaku, kar polovico so že pokrili z umetnim snegom, veliko upov je ponudilo tudi sneženje, a je bila kasneje narava spet močnejša. Dobrih 15 centimetrov snežne odeje je otoplitev kmalu odnesla, umetni sneg je sicer ostal, novega pa zaradi previsokih temperatur seveda niso mogli pripravljati, le čakali so lahko na ohladitev. In so na to dobro pripravljeni. Zadnje sneženje pa jih je vendarle rešilo velikih skrbi, saj je zapadlo dovolj snega, da so hiteli urejati smučišča in jih konec minulega tedna tudi odprli. Z velikim zadovoljstvom, saj tako zgodaj smuke na Golteh že dolgo ni bilo. To seveda ne pomeni, da so pred tem stali križem rok. V hotelu so pohiteli z zaključnim preurejanjem, saj imajo hotelske zmogljivosti ob božičnih praznikov do sredine marca že prodane. Zelo dobro so zasedene tudi zmogljivosti v de-pandansah in na Mozirski koči, kjer je nekaj prostora le še za določene dneve. Letos so tudi bistveno spremenili sestavo gostov, saj bodo imeli veliko manj šol v naravi kot prejšnja leta, zmogljivosti pa bodo napolnili Belgijci, Rusi, Madžari in Hrvati. Letošnje povpraševanje in zasedenost seveda napeljujeta na razmišljanje, da bo treba število postelj na Golteh povečati. V priprave na novo smučarsko sezono nujno sodi tudi sodelovanje z vsemi ostalimi službami, ki zagotavljajo red in varnost na smučiščih ter hitro ukrepanje ob morebitnih nesrečah. Vse naprave so sicer uredili in pridobili vsa ustrezna dovoljenja, ob tem pa podpisali dogovore z vsemi službami, ki so po zakonu dolžne sodelovati. To so gorski reševalci, zdravniki, policisti, člani smučarske patrole in še kdo. Vsi ti bodo dnevno prisotni na smučiščih, skupaj z njimi pa so tehtno ocenili tudi varnost na smučiščih v lanskem letu. Ugotovili so, da so Golte glede števila nesreč v primerjavi z ostalimi centri med najbolj varnimi v Sloveniji. Lani so zabeležili vsega 20 nesreč s poškodbami. Za letos upajo, da jih bo čim manj, vsekakor pa so dobro pripravljeni na hitro ukrepanje. Letošnjo zimsko sezono so na Golteh torej odprli v soboto in nedeljo. Na prvem smučarskem dnevu je uživalo kakšnih dvesto smučarjev, v nedeljo pa jih je bilo približno dvakrat več, vsi pa so seveda izkoristili tudi znaten popust pri nakupu dnevnih kart, ki gaje center omogočil za uvod v sezono. Živahno tudi v Matkovem kotu V strminah nad Matkovim kotom je prejšnji teden zapadlo 80 centimetrov snega. Zato so na Klemenškovi domačiji pridno urejali smučišča in smučarski skakalnici. Napori niso bili zaman, saj je smučišče z vlečnico konec tedna obiskalo veliko ljubiteljev radosti na snegu in čudovite narave še posebej, smučarski skakalci pa uživali v prvih skokih na »domačem« snegu na 20 in 60 - metrskih napravah, ki so ju tudi pomagali pripraviti. mjp Ju - jitsu Dobri gornjegrajski »samuraji« V sobotoe je celjski policijski klub borilnih veščin v osnovni šoli Vojnik izvedel 4. prednovo-letni turnir v ju-jitsu borbah v kadetskih in članskih kategorijah. Med 70 nastopajočimi iz 8 klubov so zelo dobre uvrstitve dosegli tudi člani kluba Samuraj iz Gornjega Grada. Pri kadetih do 63 kg je Peter Stakne zmagal, do 55 kg je bil Blaž Slatinšek drugi, pri članicah je bila Petra Strnad druga do 68 kg, prav tako drugi pa je bil pri članih do 72 kg Ivo Ermenc. 11. decembra 1997 Želite praznovati ali le uživati ob dobri hrani? Poslovna in družinska kosila, obletnice in drugi slavnostni trenutki so prava priložnost, da nas obiščete. Nudimo posebni sobi za 20 in 50 oseb. Prepustite se naši oskrbi. Po vaši želji vam bomo pripravili pojedino in natočili /f izbrano vino, pivo... VSAK PETEK V PIVNICI MARTIN KRPAN ŽIVA GLASBA! Pričakujemo vas! Zadruga mozirje .....-............ Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z. o.o. NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE! Spoštovani kupci! CD Pred nami so praznični dnevi. Ob tej priložftpffM vam želimo zahvaliti za zaupanje in se m ^ priporočamo za vaše obiske in nakupe tudi v j novem letu 1998. Da bo pričakovanje še vznemirljivejše, smo posebej za vas pripravili novoletno nagra| žrebanje z bogatimi nagradami. Z nakupe nad 5.000,00 SIT in z oddanim kupongr dobite eno od nagrad: . 1. nagrada: BARVNI TELEV1. 2. nagrada: GLASBENI 3. nagrada: TELEFONSj in še 30 praktičnih nagra Žrebanje bo 5. januarja 1998. Vabljeni! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Ljuban Dragim, Črnova in Jela Jurič, Dragun. Terezija Trušnovec, roj. 1925, Celje, Kersnikova c.št. 22; Ana Sotlar, roj. 1925, Radeče, Ul. OFšt. 25; Franc Ograjenšek, roj. 1942, Studence št. 3/a; Genovefa, roj. 1912, Lokovica št. 10; Franc Korun, roj. 1905, Bra-čičeva c.št. 2; Branko Šinkovec, roj. 1921, Ljubljana, Resljeva c.št. 1136. Upravna enota Žalec Marija Zadel, stara 83 let, Drešinja vas št. 10; Rudolf Udrih, star 50 let, Parižlje 11/b; Ana Plevčak, stara 84 let, Latkova vas št. 149; Julijana Čulk, stara 83 let, Male Braslovče št. 7; Franc Sevčnikar, star 53 let, Velenje, Uriskova 21; Jože Pohlin, star 72 let, Zabukovica št. 91; Antonija Jezernik, stara 87 let, Celje, Zidanš-kova 13, Ivan Vrečič, star 71 let, Polzela št. 233. DOM KULTURE VELENJE HERKUL (Diesneyeva risanka) Petek, 12.12., ob 18. uri Nedelja, 14.12., ob 10. in 16. uri Režija: John Musker, Ron Clements Dolžina: 91 minut Petintrideseta Diesneyeva risanka po vrsti se je lotila znane teme o legendarnem super junaku iz grške mitologije. Lotila se je je iz smešne strani in nam Herkula najprej predstavila kot bedaka, ki se šele po zaslugi svojih junaških dejanj spremeni v junaka in najde svojo mesto med bogovi v Olimpu. Našega junaka očara tudi lepo dekle, vendar je le-ta v službi zlobnega Herkulesovega nasprotnika ... Najnovejša mojstrovina iz Diesneyevih studiev, zabavna, napeta in romantična. Primerna za družinski ogled! Z vami bo tudi McDonalds Velenje! A. ZAUPNO (triler) Petek, 12.12., ob 20. uri Režija: Curtis Hanson Vloge: Kevin Spacy, Russell Crowe, Kim Basinger, Danny DeVito,... Los Angeles v začetku petdesetih let. Trije elegantni policaji skušajo priti do dna seriji množičnih umorov in pri tem najprej poiskati fatalno Lynn Bracken, cipo, ki je ključ do rešitve. Dobrodošli v labirintu zločina, strasti, pohlepa, seksa in laži! MOJ BIVŠI SE POROČI (komedija) Nedelja, 14. 12., ob 18. uri Ponedeljek, 15. 12., ob 20. uri Režija: R J. Hogan Vloge: Julia Roberts, Dermot Mulroney, Cameron Diaz, ... Dolžina: 105 minut Pred devetimi leti sta se Juliane in Michale odločila, da ne bosta več ljubimca, temveč le prijatelja. Toda če se pred osemindvajsetim letom ne bosta poročila z drugim partnerjema, se bosta drug z drugim. Bliža se osemindvajseti rojstni dan in Michale je zasnubil, vendar drugo, Juliane pa zaprosil za poročno pričo, vendar ne njemu, ampak nevesti. Juliane ima štiri dni časa, da dobi Michaela nazaj in uniči poroko. Ji bo uspelo? Simpatično, smešno, tragično! Odlična Julia Roberts! KINO ŠOŠTANJ HERKUL (Diesneyeva risanka) Sobota, 13. 12., ob 18. uri A. ZAUPNO (triler) Sobota, 13. 12., ob 20. uri MOJ BIVŠI SE POROČI (komedija) Nedelja, 14. 12., ob 16. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI MOJ BIVŠI SE POROČI (komedija) Petek, 12.12., ob 17. uri HERKUL (Diesneyeva risanka) Sobota, 13. 12., ob 16. uri A. ZAUPNO (triler) Nedelja, 14. 12., ob 18. uri Filmi v decembru: Do nagega, Vulkan, Sam doma 3, George iz džungle. . Rezervacije vstopnic: vsak de-lovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! SVETOVANJE IN PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV | CELJE, Kocbekova 4, tel.: 44 33 95, CELJE, Lilekova 3, tel.: 44 30 40 Velika izbira ORTOPEDSKIH pripomočkov primernih za BOŽIČNA in NOVOLETNA darila: - merino posteljnina, oblačila, perilo in grelniki; - volneni, krzneni copati in natikači; - masažni aparati. Želimo Vam zdravo in zadovoljno novo leto 1998!" ČETRTEK, 11. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta - finalna oddaja pokrovitelja Gost Velenje; 18.00 DJ news -vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 12. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena gostja - Xenija; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 13. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 14. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 15. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avtomoto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17. decembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 1. decembra do 7. decembra 1997 povprečne dnevne koncentracije Š02, izmerjene v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 1.12. 4.12. AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh 250 mikro-g/m3 160 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 1.decembra do 7,decembra 1997 700 600 500 400 300 200 100 0 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. 11.12. D2.12. 13.12. «4.12. 05.12. ■ 6.12. 17.12. __ mali OGLASI APARATI, STROJI RABLJEN ŠTEDILNIK 2 + 2 in rabljen pralni stroj ugodno prodam. Telefon 854-131. OBJEKTIV CANON EF - II, 80 - 200 mm, kot nov, prodam. Telefon 862-440, popoldne. KUPIM ODKUPIM DELNICE PODJETIJ GORENJE, Telekom, Žito Ljubljana, Atomske toplice in drugih ter investicijskih skladov od 100 do 200 SIT. Telefon 063-483-970 ali 063-730-033. NAJUGODNEJŠI GOTOVINSKI ODKUP DELNIC Gorenja G in drugih. Telefon 0602-41-466 ali 041-668-207. LOKALI PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE površine 211 m2 v Doboju, Čuprijska 12. Informacije po telefonu 063-864-459. ODDAM PROSTOR V ŠPARU VELENJE, kletni prostori. Telefon 86-33-44. OSTALO BAGAT SERVIS. Telefon 718-458. INSTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovno in srednje šole. Telefon 856-801. ŠTUDENTKA NUDI inštrukcije iz klasične kitare. Telefon 864-016. PREKLIC PREKLICUJEM DEJAVNOST ČIŠČENJE OKOLICE, stanovanjskih in poslovnih objektov, z dnem 11.12. 1997 na ime Srečko Budinski, Prešernova 6, Velenje. POSESTI HIŠO V NAZARJIH, centralna,telefon, prodam. Telefon 858-455. PARCELO, komunalno urejeno, prodam. Telefon 881-074. POZNANSTVA ŽENSKA ZRELIH LET, dobrosrčna in poštena, želi spoznati gospoda za silvestrovanje in morda še kaj več. Pisne ponudbe pošljite na upravo Naš čas, p.p. 89, Velenje, z oznako šifre "Samota ubija". RAZNO PRODAM JABOLČNIK, sladek ali kisel in 400 litrsko kad za grozdje ter sesalec Iskra, prodam. Telefon 893-770. SOBNO KOLO, novo, z garancijo, zelo ugodno prodam. Telefon 063-882-985. EVR0PRIKL0P ZA PRIKOLICO in snežne verige za Renault-5 prodam. Telefon 854-660. SNEŽNE VERIGE 145 x 13, prodam. Telefon 863-050. STANOVANJA V VELENJU ODDAM STANOVANJE. Telefon 858-022. V GABERKAH, V NOVI HIŠI,oddam 90 m2 stanovanja v najem. Telefon 0609-619-247. STANOVANJE, VELIKOSTI 72 m2, in avto Rabbit, letnik 95, prodam. Tona Delameja, Praprotnikova 10, telefon 832-736. DVOSOBNO STANOVANJE NA GORICI, prodam. Telefon 881-903 popoldan. VOZILA PRODAM OSEBNI AVTO OPEL KADET, letnik 87, za izvoz v Bosno. Telefon 0049-71-31-50-71-60. MERCEDES 12-13 z delom, prodam ali menjam za osebno vozilo. Telefon 895-213. OPEL KADET SOLZA, letnik 1989, reg. do 12/98, lepo ohranjen, ugodno prodam, možno tudi na kredit. Telefon 853-711. ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 92, prvi lastnik, prodam. Telefon 853-086. ZAPOSLITVE ČE VAS VESELI PRIJETNO TERENSKO DELO in dobro plačilo, pokličite po telefonu 863-350. IŠČEMO ČISTILK0, pošteno in zanesljivo za 1 x tedensko čiščenje stanovanjske hiše v Velenju, z dobrim plačilom. Telefon 0049-71-31-50-71-60 ali 063-851-285. ŽIVALI PRAŠIČA ZA ZAKOL, cca160kg, prodam na tri čeke. Telefon 885-155. KRAVO, pitano za zakol, prodam (polovico). Telefon 893-256. PSA, BERNSKEGA PLANŠARJA, prodam. Telefon 882-631. TELIČKO, SIVKO,težko 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 893-255. PRAŠIČA, ZA ZAKOL, PRODAM. Telefon 854-872. NEMŠKE OVČARJE, mladiče, čistokrvne, z rodovnikom, prodam. Telefon 855-312. PUJSKE, od 100 do 120 kg težke, prodam. Telefon 702-194. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. Tel.: 855 450 11. decembra 1997 OBVEŠČEVALEC KilS VAS 19 DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 11. decembra - dnevni dežurni dr. Friškovec in dr. Urbane, nočni dežurni dr. Janežič in dr. Slavič Petek, 12. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Stravnik, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Gusič Sobota, 13. decembra in nedelja, 14. decembra - dežurni dr. D.Vrabič in dr. Friškovec Ponedeljek, 15. decembra - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Žuber in dr. Grošelj Torek, 16. decembra - dnevni dežurni dr. D. Vrabič in dr. O.Renko, nočni dr. Slavič in dr. Rus Sreda, 17. decembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 14. decembra - dr. Majda Budna v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje. Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 12. decembra do 19. decembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677. IT TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662 ZAHVALA ob izgubi dragega očeta in starega očeta FRANCA KORUNA iz Velenja 11.12.1905 - 3.12.1997 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Bračičeve 2, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Domu za varstvo odraslih Velenje za vso skrb, govorniku, gospodu Ivu Gorograncu, pevcem, društvu upokojencev, Premogovniku Velenje za izkazano spoštovanje. Zahvaljujemo se podjetju za pogrebne storitve Tišina za opravljeno delo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči Franc in Marjan z družinama in ostali sorodniki. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila KLOTILDA POLH s Konovega 30. 5.1919 - 26.11.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, modelatjem in delavcem OS Gustava Šiliha Velenje za izraze sožalja, cvetje, sveče in spominske maše. Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku dr. Reberniku, dr. Rudanovi in osebju Bolnišnice Topolšica za skrb in pomoč med boleznijo. Najlepša hvala gospodu kaplanu Petriču za poslovilni obred in maše, govorniku gospodu Stropniku, pevcem, praporščakom, društvu upokojencev Konovo, nekdanjim Družmirčanom in delavcem Komunalnega podjetja Velenje za opravljen pogreb. Iskrena zahvala družinam Frigelj, Lemež, Štrbenk, Slatinšek, Napotnik in Bedenik. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Jože, Nada in Tomaž. Nekje v Tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom -močnejši sem, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA V deževnem sobotnem popoldnevu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in stric FRANC SEVČNIKAR iz Pesja 2. 7.1944 - 29. U. 1997 V dneh, ko so bila naša srca polna žalosti, ste nam stali ob strani in po svojih močeh pomagali. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče, za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Premogovnika Velenje, gospodu župniku za opravljen obred in govorniku gospodu Zapušku iz KS Pesje za izbrane besede slovesa. Vsem še enkrat hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in s tem dokazali, da ste ga spoštovali in ga imeli radi. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Smrt je črna kamela, ki leži ob vsakih vratih, prej ali slej jo moraš zajahati. UMRLA JE ANA ČUJEŽ iz Celja 3. 4.1932 - 28.11.1997 Sin Marjan se zahvaljuje: sorodnikm, znancem, sosedom, gospodu župniku, Jožetu Planinšku, KOVINOTEHNI d.d. Celje, ERA d.d. Velenje, AERO Celje, Pogrebni službi TIŠINI. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Vsi njeni. Hvala za zaupanje! Pogrebna služba TIŠINA IN CVETLICARNAIRIS. Ul m cvetličarna Tel.: 063/853-727.041/682-369 UMRL JE FRANC KORUN iz Velenja 11.12.1905 - 3.12.1997 Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom: je čas rojstva in čas umiranja; je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja, vse ima svoj čas. in vsak opravek ima svojo uro pod nebom. HVALA ZA ZAUPANJE! POGREBNA SLUŽBA TIŠINA IN CVETLIČARNA IRIS VELENJE. ZAHVALA Ob izteku življenjske poti, polne trpljenja našega atija, brata, strica SILVESTRA VAČUNA 30.12.1935 - 1.12.1997 iz Florjana Njegov moto življenja je bil: UPANJE JE MOČNEJŠE OD VSAKE SILE! Kljub temu je sila bolezni premagala njegovo in naše upanje. Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku, dr. Lazarju, osebju Internega D oddelka bolnišnice Slovenj Gradec za vso skrb in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Iskrena hvala sosedom Juvanom, Džonovim, gospodu Štefanu Pečniku ter vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali in mu stali ob strani tudi v času njegove bolezni. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala gospodu Medvedu in upokojencem Premogovnika Velenje za govor, župniku gospodu Kvartiču za opravljen pogreb in sveto mašo. Hvala rudarski godbi in častni straži, sindikatoma Premogovnika Velenje in RTV Slovenija ter podjetju Usar za opravljene pogrebne storitve. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena HVALA, ker ste ga imeli RADI. Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše mamike GENOVEFE SEVČNIKAR 11.12.1912 - 6.12.1997 V globoki žalosti so nam nesebično stali ob strani Ančka, Viki, Barbika Drev, Ivana Ledinek, Andreja Zelenik in Danica Goijup, za kar se jim posebej zahvaljujemo. Hvala tudi gospodu prim. dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje in osebju oddelka za intenzivno nego Bolnišnice Topolšica, ki so naši mamiki lajšali zadnje dneve. Zahvaljujemo se še gospodu Kvartiču za cerkveni blagoslov in nagovor, lokoviškim pevcem, govorniku gospodu Volku in gospodu Usaiju za organizacijo pogreba. Vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter sveče v teh težkih trenutkih. Ohranimo jo v lepem spominu! Žalujoči: hčerke Krista, Ivanka in Silva z družinami, sinova Miha in Rudi z družinama, enajst vnukov in štirje pravnuki. Zvezda. Gledaš jo, večno. Tedaj se utrne. Miklavž razveseljeval Trlo se je prejšnji petek zvečer Šoštanjčanov, med katerimi je bilo seveda največ najmlajših, na Trgu bratov Mravljakov. Tja jih je povabilo turistično-olepševalno društvo, da bi skupaj pričakali Miklavža, ki znova postaja sve bolj priljubljen med otroki. Pred njegovim prihodom jih je pozdravil predstavnik turističnega društva, jim zaželel lep večer, kmalu pa je zlasti med otroki završalo. Na mostu čez reko Pako pri tovarni usnja je v zrak švignila ognjena svetloba, iznenada se je pojavil ogromen oblak in iz nje- ga se je na kočiji pripeljal Miklavž v spremstvu dobrih angelov in parkeljnov, ki so marsikateremu otroku tudi zažugali, da mora biti v prihodnje še bolj prtiden. Tudi Miklvaž je povedal nekaj prijaznih besed Soštanjčanom, predvsem o pomemenu dobrote, podelil darila, in se za tem spet pogreznil v temo. Miklavž pa je hodil tudi po drugih krajih Šaleške doline, razveseljeval pa je tudi po večjih blagovnicah in trgovinah. Zgornja Savinjska dolina Na Miklavžev večer je bilo proijetno po vseh večjih krajih Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Povsod so se potrudili in otrokom omogočili lepa srečanja z Miklavžem, ki jih je obiskal s svojim spremstvom in jih obdaril. V Moziiju so izvedli tudi lep program, staršdem pa ni bilo treba kupovati bonov, saj so darila zagotovili vsakoletni sponzorji. V Nazarjah in na Rečici ob Savinji so k lepi obdaritvi prispevali starši, v Gornjem Gradu pa so miklavževali v soboto dopoldne. Res, prijetna srečanja so to bila, skrbno pripravljena, organizatorji, Miklavž in starši so bili zadovoljni, zares številni najmlajši pa srečni. mjp, vos Veseli december v Šaleški dolini " v».................. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje tudi letos pripravlja vrsto prazničnih prireditev za predšolske in šolske otroke, ki bodo tudi tokrat potekale pod geslom Veseli december. Še nekaj dni, pa bo dedek Mraz prvič zakorakal med otroke, ki se ga vsako leto znova močno razveselijo. Tudi letos ga boste lahko ob večerih srečevali na Titovem trgu v Velenju, prvič v petek, 19. decembra. Ta dan bo na Titovem trgu v Velenju veliko otroško rajanje na prostem, pod božično-nov-oletno jelko. Potem se bo zvrstilo kar 25 prireditev po posameznih krajevnih skupnostih, na njih pa bodo obdarili 1840 otrok, ki bodo na dom prejeli vabila dedka Mraza. Predšolskim otrokom bodo v ogled ponudili zanimivo predstavo, tudi letos pa jih bo obdaril dedek Mraz, ki se bo udeležil prav vsake prireditve. Vrednost paketa bo tokrat 1500 tolarjev. Letos so igrice za najmlajše pripravile Lutkovna skupina Vrtca Šoštanj igrico z naslovom Veliki in mali bratec, Lutkovna skupina As iz Vrtca Velenje igrico Zmajčkov rojstni dan in Kulturno umetniško društvo Stane Sever Škale z Mojco Pokrajculjo. Na MZPM Velenje so nam povedali, da so prireditve odprtega značaja in da se jih lahko udeležijo tudi osnovnošolci. Za dijake in študente pa 26. decembra pripravljajo Kavarno v prostorih Mladinskega centra Velenje, ki bo prava generalka za silvestrovo. I bš Dan odprtih vrat v vrtcu Vrtiljak Lep sprejem kipa Marije romarice Marijin kip, njen prihod pa so zaznamovali z Marijinimi pesmimi, recitacijami in prižganimi svečkami v rokah. Po pozdravnih besedah Antona Lovreca in starovelenjskega župnika Janeza Furmana so nato kip v dolgi procesiji odnesli v cerkev, ki je posvečena prav njej. ■ vos Ko ni več daleč do novega leta V Vrtiljaku so vsi začutili, da so prazniki res pred durmi. Zabava je bila odlična! Prejšnji torek so bili starši varovancev vrtca Vrtiljak navdušeni nad tokratnim dnevom odprtih vrat, ki je bil predpraznično obarvan. Pravzaprav pa so velik delež k prisrčnemu in dobremu razpoloženju številnih staršev in njihovih malčkov doprinesli tudi sami, saj je skupina staršev pripravila igrico Mojca Pokrajculja. Tako uspešni so bili, da jo bodo sedaj zaigrali tudi otrokom iz drugih velenjskih vrtcev. Starše so na vhodu v vrtec pričakali številni pravljični junaki; snežinke, lampijončki, Barbike, bombončki, pajaci... Pravi novoletni utrinki so bili. Uspešno dramatizacijo igrice so starši ustvarili pod vodstvom vzgojiteljice iz skupine zajčkov, pomagala pa je tudi pomočnica ravnateljice. Vse so navdušili pravi godci, ki so nastopili v igrici... Potem so se odprla vrata igralnic, v njih pa so zaživele številne ustvarjalne delavnice. Izdelovali so šopke, čestitke novoletne okraske, škatlice, glinene izdelke. Starši so bili tokrat navdušeni ne le nad dobrimi izdelki, ampak tudi nad izvirnimi idejami. ■ bš, foto: Janja K.Š. Velenje - Med svojo romarsko potjo po slovenskih škofijah, dekanijah in župnijah se je kip fatimske Marije ustavil tudi v Šaleški dolini, kjer so mu pripravili lep sprejem. Naš posnetek je iz Starega Velenja. Veliko številio krajanov je pričakalo Izbiramo Naj osebnost leta 1997 Posiali^steie skoraj 1100 glasovnic Kdo od vas (vsem ta akcija pač ni všeč), bo rekel -malo! Pa ne bo držalo! Mi smo z vašim sodelovanjem doslej zadovoljni. Iz tedna v teden prihaja na naš naslov več kuponov, ta teden smo jih denimo do torka, do 10. ure, prejeli 236. Prejšnji teden, prav tako do torka do 10. ure, 296, v tednu dni pred tem jih je bilo 188 ... Začetki pa so bili, tako kot je v vseh akcijah, bolj "skromni. Skupaj smo doslej prejeli natanko 1.093 kuponov. Pričakujemo pa jih do konca akcije vsaj 1.997, toliko kot je let v tem štetju. Vključno s to številko Našega časa bomo kupone objavili še trikrat! Zato sodelujte, predlagajte, glasujte. Vedno se med kandidati pojavi še kakšno novo ime, doslej je v igri 36 oseb. Posrečene, nekatere prav izvirne, so tudi obrazložitve. Krasno! Nekateri znate tudi pesniti, drugi ste kratki in odreza- vi ... Tokrat prvič objavljamo vrstni red skozi številke. Vodi Majda Drev, patronažna sestra na terenu, ki je skupaj zbrala 314 glasov (od tega v zadnjem tednu 93), 2. je Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje z 239 glasovi( od tega v zadnjem tednu 45), 3. je občan, sodelavec, prijatelj, mož in oče Emil Meh z 178 glasovi (33), 4. je plavalec Ivan Vrhnjak s 83 glasovi (15), 5. župnik Jože Vehovar, ki je doslej zbral 47 glasov (11), sledijo: dr. Franc Žerdin, Katarina Srebotnik, Anica Hrustel, Jože Mraz ter dr. Bogdan Menih in Hubert Mravljak, ki sta zbrala enako število glasov. Kupončke, izrezane iz Našega časa, nam pošljite na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje. Nagrajenec NAME (Nama prispeva tedenske nagrade, na- gradila pa bo tudi Naj osebnost): Drago Kotnik, Ravne 133/a, Šoštanj. Oglasite se v tajništvu Name, nagrada vas pričakuje. Ob koncu akcije bomo med sodelujočimi izžrebali in podelili še več nagrad, ki jih bodo prispevali Glin IPP Nazarje, IUV Proizvodna enota Šoštanj, HTZ - Higiena, tehnika zaščita, Modna konfekcija Elkroj Mozirje in Naš čas. Glasujem za: Utemeljitev:. Ime, priimek in naslov: