MUH' I Mi'li
tooprarafflyo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
j	*
Rokopisi % ne vračaja
Z uredništvom se more govoriti v«rk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. US.

Buroünina listo:
Celo leto...................12	h
Ped leta ....................6	K
Četrt leta...................3	K
Mesečno..................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Ln se ra ti ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 85.	Maribor, dne 27. julija 1910.	Letnik II.
Osramočeni lažnjivei.
Liberalci so doživeli blamažo, ki jo bodo pomnili vse, večne čase. Kakor divji so zatulili, ko se je dogodil nesrečni dogodek v Vrbju pri Ž allen. Vse liberalno časopisje je bilo polno 1 „klerikalnih ubijalcev.“ Nas ves taj krik ni vznemiril. Preveč smo prepričani o vzvišenosti naših ciljev in o blagodejnosti našega izobraževalnega dela,, da bi nas tako vpitje vznemirjalo.
Mirno in dostojno smo povedali, da se je dogodil vsega obžalovanja vreden slučaj, ki se pa popolnoma nič ne razločuje od kakega ponočnega vaškega pretepa. Se niti toliko se nam rti zdelo vredno, da bi se bili informirali o prizadetih osebah im se potem poskušali braniti na podlagi dobljenih poročil.
A liberalnih kričačev vse ta nič ni spametova-
lo.	(Kakor nori so kričali naprej ih na vse mogoče načine dokazovali, da je umor povzročilo) naše ljudsko izobraževalno delo.
Sedaj so dobili odgovor, ki jjm je kar zaprl sar po. ‘Famozna številka „Narodnega Dnevnika“, ki je izšla v soboto, a 5e prišla še-le v torek, prinaša sledeči uradni' popravek državnega pravilnika:
Umor v Vrbju piri Žalcu. Sklicevaje se na § 19 tisk. zakttna ■vam pošljem z ozirom na člaaek „U-mor v Vrbju pri Žalcu“ v št. 163 „Narodnega Dnevnika“ z dne 21. julija 1910 sledeči uradni popravek na podlagi današnjega razpsranja mrliča: Ni res, da bi Peško Francetu Cokan prerezal pljuča, temveč »o rane vreznine, katere je Cokan pridobil, zadele le mečje. Cokan je naravno smrt storil radi srčne ©mrtvice, povzročene vsled že dolgo trajajočega izeedeka na prsnici. C. kr. državno pravdništvo v Celju, dne
22.	julija 1910.	Dr. Bračič.
S tem je popolnoma brez ovinkov povedano, da je umrl Cokan naravne smrti,t M ni bila v zvezi s čisto lahkimi vrezninami. JKaj pa to pomenja za liberalne kričače? Izgubili so svojega „mučenika“ in predi vsem svetom stoje kot nesramni lažnjivei.
Ako k temu uradnemu popravku Še 'dodamo, da Peško t n i č 1 a n Orlaun ne izobraževalnega d ruš )t v a, daje samo cerkveni! pevec, kar je pa tudi mairsikak liberalec, ter da je bil ranjki Cokan znan p r e t e p a č, ki je bil| radi pobojev že velikokrat kaznovan, smo povedali dovolj in ves liberalni humbug se spremeni v (nesmrtno (blamažo.
Intrigiranje.
Breznačelni svobodomfselci so (povsod enaki. Pri nas na Spodnjem Štajerskem vijdimo,, da se liberalni mladini f zahrbtno zaganjajo | v našo deželno-zborsko delegacijo, kateri hočejo izpodkopat^ priborjeno pozicijo ' in! ji onemogočiti' nadaljno delo. Na Češkem pa opravlja službo političnega intriganta polbog vseh naših mlad*ih svobodomiselnih petelinov,, do sita znani; profesor Masaryk. Mož sd je najbrže le vstrašil Apopolne pozabljenosti, ki mu dan za dnem bolj grozi, ker nočejo v Avstriji ( zadoneti kulturno-bojne fanfare, kar je njegov ideal, zato je presenetil politično javnost z nekim, da ne rečemo hujšega, jako čudnim poročilom o politični situaciji.
Nočemo nikomur odrekati pravice do svobodnega izraženja svojih, ako tudi dvomljivih modrosti, a zahtevati moramo, da se za slovanske politike veljajoče, osebe izognejo izjavam, bi žalijo v prvi vrsti nas Jugpslovane in diše tudi zelo močno po giranju. Š takim neslovanskem rovarjenjem, ki je dobrodošlo samo narodnim nasprotnikom, se ne bomo otresli žulečega nemškega, režima, in prostor na sobicu bodo zavzemali ' za vse večne časa'1 „Jjubeznjivi“ Nemci.
Profesor Masaryk podaja v ominoznem poročilu naslednje misli:
„Obstrukcija v državnem zboru ' in vseučiliško vprašanje nas ne zanimata. Nas zanima)r bodočnost bolj kot preteklost. Politika Slovanske Unije je bila v zadnjih dveh letih nesigurna, in pomenja popolno zgubo češkega vpliva. ,V| jeseni se mora začeti delati na Dunaju zopet češka politika,. Izključni dr. Šušteršičev vpliv ne. koristi češki politik)! in se morajo razmere v tem smislu spremeniti. Položaj je sedaj dovolj kompliciran in ni treba, da bi ga oteževale nezrel® in negotove (?!) jugoslovanske zahteve. Cehi se morajo z ozirom na| Ogrsko odločiti,]1 kako bodo nastopili v jeseni,,' brez vsakega tujega, da brez slovanskega vpliva.“
iTa izjava) je razveselila ves tevtonski tabor. Kakor pijani veselja vpijejo vsi nemški listi ter pojejo slavospeve Masaryku, ki je po trditvi tega rep-tilnega časopisja) edini „trezno-mJsleči' in dajekovid-nejši“ slovanski politik. A ne le nemški listi, celo slovenski so tako propali, da izražajo neko tiho za-
dovoljstvo radi) tega razdiralnega Masarykovega poročila.
„Slovenski Narod“ od dne 26.) t. m, brez označbe vira dokazuje, da so češki politiki vzn e voljeni na dr. Šušteršiča, 1 „ki vodi Cehe t za nos,“' Akoravno „Narod“* v ravno istem članku trdi, da je vse sedanje početje naperjeno na razdvojenje Jugoslovanov in Cehov, se v svoji podlosti vendar ne ženira in intrigiranje profesorja Masapyka indirektno odobravati. Ker se gre za napad na dr. SusterŠijča, pozabi „Narod“ momentano na vse drugo in krepko, pomaga razdirati. Vedno in povsod so svobodomiselni pripravljeni opljuvati vse vzore in cilje, ter- radevoljje izdajo najboljše prijatelje, ! samo ako jim kaže strankarski interes. Taki so učitelji na severu in; enaki učenci na jugu.
Kmetje, pobrigajte se za
odpis davkov!
Letošnje leto je 5 za poljedelce in vinorejce žalostno. V" mnogih krajih j bo treba prositi • za odpis davkov, kajti posestnik, ( ki pridela kaj malega ali skoro nič, in je še to slabo, vendar he more plačati davkov. Že izvanredna mokrota, ki je pokvarila mnogo sena, žita in drugih poljskih pridelkov, je; dovolj tehten vzrok, da se odpiše zemljiški davek. (Najhuje so pa zadeti vinogradi. Različni; mrčesi, peronospora in grozdna plesnoba so uničili večino nastavljenega grozdja,, V marsikaterih občinah ' Studi ne bo nobene sadne letine.;r Iz vseh teh vzrokov je izdatna pomoč nujna.
Župani so upravičeni začasno ceniti po uimah povzročeno škodo. Istočasno pa mora župan naznanilo o Škodi poslaji okrajnemu glavarstvu. Naznanilo je koleka prosto; opisane morajo biti poškodovane posamezne parcele in visokost škode. tem naznanilu se naj tudi zahteva, r da glavarstvo takoj odredi cenilno komisijo.
Po postavnih določilih se davek odpiše: če Toča, povodenj, ogenj, suša ali občutna mokrota, mišja zalega, trtna uš pokonča vsaj Čefcrtit del navadnega pridelka pri dveh hektarih zemlje; pri zemljiščih, ki merijo nad dva orala, se odpiše davek, če je pridelek pokončan v obsegu ,1 ha.
PODLISTEK.
Kuharica in policaj.
, Iz angleščine.
©ali<M
Leta dolgo bi morala čaka,ti, predno bi imela ;iko sredstev, da bi se mogla poročiti, ako ne bi sbedaeus po smrti svojega strica*1 podedoval malo emoSenje 2000 funtov.
Za ljudi svojega stanu sta bila sedaj dovolj boja, da sta mogla prijetno živeti, in po poroki sta podala iz hiše, v kateri sta služila;, hčerki dru-le pa ste bili tovarišici, da izkažejo Mrs. Zebeda-
s svojo naklonjenost.	„ ,	.
Mladi soprog je bil previden. _ moz; sklenil je, oje malo premoženje zavarovati in povečati s tem, je prevzel v najem neko posestvo z ovčjeiejo v
Žena mu ni, ugovarjala. Pripravljena* je bila
povsodi z njim.	.	.	. .
Z ozirom na to sta preživela svoje medene ted-! v Londonu, da si ogledata ladijo, v kateri sta se itela! odpeljati. Prišla sta v hišo Mrs, Eroscapel, r je stric Zebedaeja1 navadno tam bjival, kadar je
išel v London.	^
Ladija je imela odpluti šele čez deset dni. _ To naredilo mladi dvojici dobrodošle praznike, in ime-sta dovolj prilike, ogledati si znamenitosti tega ve-
.ega^me^th vegera sta gja v gledišče. Bila sta pa
adva vajena svežega zraka na deželi in sta se ra-tega kar dušila v neznosni vročini! m v plinovi
Vendar pa se jima je ta nova zabava tako do-
«•MiunomOn'H, V COCT'd AlKJMOl v
šče, Zebedaeju pa je postalo vseeno prevroče. 'Zapustila sta gledišče in se okoli desete ure zvečer vrnila v svoje stanovanje domov.
Ostalo povem z besedami Mrs. Zebedaeus same. Rekla je:
— „Nekoliko časa sva sedela v sobi in se pogovarjala. Mojega moža je glava vedno bolj bolela. Pregovorila sem ga, 'da je legel v posteljo, in da bi hitreje zaspal;, sem vgasnila luč, ker je dajal ogenj v kaminu zadostno svetlobo.
Moj mož pa je bil preveč razburjen, da bi za-mogel spati. Prosil me je, da naj kaj čitam. Knjige so vedno uspavajoče vplivale nanj. Jaz sama še nisem odložila svoje obleke. Prižgala sem zopet luč in odprla edino knjigo z naslovom „Svet spanja.“
Imel je navado se Šaliti z menoj, češ, da sem mesečnica, in podaril mi je knjigo, rekoč: „Tu je nekaj, kar te bode gotovo zanimalo.“
Nisem mu še čitala pol ure, ko je trdo zaspal. Ker se pa meni ni dalo spati, sem čitala še nadalje. Knjiga me je v resnici zanimala. V njej se nahaja strašna povest, ki me je zelo ganila, povest o nekem mesečnem možu, ki je v spanju umoril svojo ženo. Hotela sem že položiti knjigo na stran; potem sem se pa premislila in čitala dalje.
Naslednja poglavja' niso bila tako zanimiva; v njih so bile učene razprave o vzrokih, zakaj zaspimo, kako delujejo naši možgani v tem stanju in še več drugih podobnih stvari.
Cela stvar pa se je končala s tem, da sem tudi jaz zaspala v svojem naslonjaču pri kaminu. Ne vem, koliko je bila ura, ko se me je polotil spanec; tudi ne vem, kako dolgo sem spala, 'in ali sem sanjala ali1 ne.	.
Ko sem se zbudila, je luč tin pa ogenj v kaminu že pogorel, in bilo je zelo tema1. Jaz niti ne morem povedati, zakaj sem se zbudila, ako ni bil mraz __ ~
V (JUfJl V /JI V1V•
Na kaminu je bil še mal ostanek sveče. Poiskala sem škatljico za vžigalice in prižgala luč., In nato sem se prvikrat obrnila prati postelji in tam videla —“
Videla je mrtvo truplo svojega moža, ko se je nezavestno nahajala na njegovi strani — in uboga revica je pri samem spominu na to omedlela.
Sodna razprava se je preložila. Skrbeli so zanjo z vso mogočo skrbnos^o,' posebno pa Še duhovnik in zdravnik.
Ničesar še nisem povedal o pričanju hišne gospodinje in služabnic. B,!iIo je samo formalno. Ono malo, kar so vedele, ni ničesar dokazovalo broti Mrs. Zebedaeus.
Policija ni našla ničesar, kar bi1 moglo podpirati njeno blazno samoobtožbo.
Njen zadnji gospodar ,in nfegova, žena sta se jako pohvalno izrazila o njej.
Cela zadeva je potemthkem kar naenkrat popolnoma* zastala.
Dosedaj se je zdelo najbolje ne vznemirjati Mr. Deluca s tem, da se ga pozove kot pričo.
Cela stvar pa je zopet prišla v tek vsled zaupnega poročila duhovnika. Ko je Mrs. Zebedaeus dvakrat viidel in z^ njo govoril, je bil častiti gospod popolnoma prepričan, da je ona ravno tako malo kriva umora svojega moža, kakor on sam.
Ker se mu pa ni zdelo primerno stvari zasledovati, je nasvetoval,- da pozovejo Mr. Deluca da pride k prihodnji sodni obravnavi. Po tem svetu so se ravne.li.
Policija ni imela nikakršnih dokazov proti Mrs. Zebedaeus, ko se Je preiskava začela.
Da bi mogla bit j prisotna pri konečni obravnavi, so jo dali med, priče. Dejstvo, da je ona prva o-pazila umor svojega moža, <ko se je zjutraj zgodaj zbudila, so kolikor mogoče hjfro omenili.
Davek se j|hdi odpiše, če povodenj pokonča že* požete poljske prjidelke, ali pa če se pridelki po naravni poti na kejci-drug način deloma ali celotno pokončajo, fee so spravljeni ( že pod streho ali pa na prostem.
Potrudite se/ torej, davkoplačevalci, in naznanite takoj Županstvu škodo, ki jo trpite na vašem polju, v vinogradih ali drugih kulturah. Zahtevajte od župana, da| takoj začasno pregleda škodo, jo ceni in pošlje zapisnik okrajnemu glavarstvu.
Skrb županov samih 1 pa naj bo, da se pravočasno pobrigajo,'; da se posestnikom! preskrbi odpis davka.
Politični pregled.
Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo.
Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo vsebuje razne carinske olajšave in znižanje glede nekaterih avstrijskih izdelkov, kakor glede, porcelana in drugega, dočim je za Ogrsko dovoljen uvoz vina, lesa, cementa, moke itd.
Kakor se zartjuje, se dovoljuje Srbiji uvoziti v Avstrijo samo svežo zaklano živino, f in sicer 20.000 volov in 50.000 prašičev, in sicer v plombiranih vozovih in v vrečah in pod najobsežnejšimi varnostnimi odredbami.
Iz Hrvaškega.
Kakor poročajo listi, se vrši danes dne 27. t» m. odločilna seja koalicije.
Ban TomaŠjič je pisal predsedniku koalicije poslancu TuŠkanu pismo, v katerem predlaga nova pogajanja in poslanec TuŠkan je sklical vsled tega za danes sejo.
Kako se bo konflikt rešil, se Še ne da rečL Nekatera poročila trde, da je koalicija pripravljena k popustu, druga zopet povdarjajo, da se da se radikalnejši elementi ne bodo vdali.
Bodi tako ali tako: Od koalicije, ki se spušča v take malenkostne osebne boje, a je pri principijelnih vprašanjih bila nad vse popustljiva, ne pričakujemo za zboljšanje razmer na Hrvaškem ničesar.
V Macedoniji zopet vre.
Več listov poroča,r da je odšlo več voditeljev bolgarskih čet,j ki so svoj čas pribežali čez mejo na Bolgarsko, v Macedonijo, da zopet organizirajo svoje čele in začno v Macedoniji četniški boj proti turške-! mu režimu, ki jako kruto postopa' z Bolgari f v Macedoniji.
„Večerna Pošta“ poroča,, da so četniki Crnopo-lec, Apostolov in drugi že prekoračili bolgarsko mejo in da so že s svojimi četami; udarili': na Turice. Pri Berakovem, Petriču f in Kumanovem je; baje že prišlo do bojev in bitk med četniki in (turškimi četami, vendar pa so podrobnosti1 teh bojev dosedaj še neznane.
Kakor poročajo razni, listi, se število četnikov vedno bolj množi in) sploh vsi četniki, ki so svoj čas pribežali na Bolgarsko, zapuščajo Bolgarsko in 1 se vračajo v Macedonijo. (Posamezni oddelki štejejo po sto in več mož j Samo v okolici Kjiusitendila je zbranih nad 1000 četnikov.
Nemiri v Perziji.
Iz Teherana I prihajajo vedno resnejše in zelo vznemirjajoče vesti.
Odkar je bil Seid Abdulah umorjen, se vršei v mestu žalne demonstracije. Trgovine so zaprte. Fanatični veletržci so izjavili, da ne odpro prej svojih prodajalen, dokler se morilca ne izsledi.
Izgledni perzijski meščani so se zaprli v mošeje,: ki istotako izjavljajo, r da mošej ne zapuste prej, dokler se ne najde morilca.
Tajni agitatorji rujejo proti Rusom, Češ, da so oni morilci Seid Abdulaha. Rusko poslaništvo v Teheranu pošilja neprestano v Petrograd ; skrbi polna poročila.
Položaj je tem težavnejši, V“ker je perzijski regent zbolel in vrh tega \ Še grozi energični prefekt mesta s svojo demisijo.
Boj za prvenstvo na morju.
Londonski listi se zopet močno pečajo z vprašanjem nemškoangleške tekme na moijju. Listi povdarjajo, da mora Angleška storiti) vse, da si) ohrani nadvlado kot prva morska moč in da se ne sme zbati nobenih konsekvenc, ki bi morebiti nastopile radi tega njenega stremljenja.
V spodnji zbornici je zahteval lord Beresford 120—160 milijonov kron za izboljšanje največje angleške bojne luke. Portsmoutha,
Dekliški shod v Kostrivnici.
Kljub zelo neugodnemu vremenu se. je obnesel dekliškji shod v nedeljo dne 24. t. m. r prav zadovoljno. Od vseh sosednih in daljnih župnij so prišle neustrašene mladenke, deloma tudi v procesijah.
V slavni romarski cerkvi Marije Poljske je govoril najprej gospod kaplan Sinko iz Šmarja vneto o pogostem svetem obhajilu kot neobhodno sredstvo za pošteno življenje deklet. Nato je bila sveta maša.
Ob 1. uri popoldne se je. vršilo zborovanje pri cerkvi na prostem. Koliko se je zopet tukaj lepega in koristnega slišalo. Kako krasne misli razvijajo ta priprosta dekleta in kako odločno govorijo 1 in korajžno
nastopajo — lahko se jih bojijo nasprotniki — za nas pa pomenijo veltko, neizčrpno duševno moč — te res brihtne, dekliške glave.
Župnik .Gomilšek je otvorjj in vodil zborovanje — Bog ve to koliko je že to v njegovem organiza,tori-čnem delovanjem —i1 z njemu lastno spretno živahnostjo.
Govornice moremo le na kratko omeniti. Domači kostrivniški’ govoriti dve in, pozdraviti v imenu Marijine družbe in Dekliške zveze — obe prav krepko: „Proč z zaspanostjo,i sovražnik bedi!“
Mladenka iz Šmarja dokazuje, da le Marijina družbenka je najboljša Slovenka.
Iz Poljčan govoriti dve prav) ilepo o srečni ljubezni do Marije, in druga:	„V nebesa bi nas pov-
zdigovali nasprotniki, ko bi hotele žf njiimi držati — tako pa nas besno napa,dajo — mi pa danes ponovimo svoje obljube Mariji in domovini.“
Iz Sv. Petra na Medvedovem selu so bili dve govornici. Prva nam daje prav; dobra navodila, kako delujmo za „Stražo“; druga pa razlaga v izvrstnem strokovnem govoru pomen prave gospodinje, posebno varčnost.
Krajnc Amalija (Sladkagora) posebno navdušeno in dovršeno govori o ljubezni do Marije in domovine.
Izredno lepe misli' poda,ja Novak Matilda od Sv. Križa, ko razlaga pomen dekliške zveze ter pobija vse ugovore. Zveza izreja zavedne, izobražene, plemenite m]la,denke f in žene] r ki se ne dajo od nasprotnika nafarbati.
Ana Kos od Sv.; Eme krepko pozdravlja in razpravlja: Tiista je prava Slovenka, ki spolnuje dolžnosti do domovine!
Omeniti je Še, deklamacije, „Sv. Ciril in Metod“ in „Stražniki.“
Med govori so se pele prelepe Marijine pesmi in domovinske. Posebno je pohvaliti sladkogorske pevke, ki so nam umetno prekrasno „Plevieo“ podale.
Župnik Gomilšek zaključi. shod z daljšim govorom: .,Ti nauki morajo posta,ti defanje! Dejanj hoče cerkev, dejanj hoče Marija, dejanja, ne samo besede hoče naše domovina!“
V procesijah smo se razšli ž veselo zavestjo. Za en lep shod je naša zveza bogatejša!
Raznoterosti,
lz Remšnika poroča župnijski urad, da je neugodno vreme oviralo dela. pri podružnici Sv. Pankracija, vsled česar se je morala slavnost posvečenja te. cerkve, za katero je bil prvotno določen ,10. avg., preložiti na, poznejši čas.
Zadružna zveza vMariboru poroča sledeče: Na razna pismena in ustmena vprašanja! javljamo, da se namerava tečaj za inteligenco (duhovnike, bogo-i, slovce, učiteljice, učitelje, di(jake) in tajnike zadrug prirediti v drugi polovici meseca avgusta. Tečaj bo trajal cel teden. Vse, gospode, ki se želijo tečaja jude-ležiti, prosimo, da se takoj oglase. Zadnji rok za pri-glase je 6. avgust. Na prijave, ki pridejo pozneje, se ne bo moglo ozirati.
Osrednja zadruga, 'zaj vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje je priredila dne 24.! L m. gospodarski shod v Konjicah, Na shodu je govoril poslovodja Osrednje zadruge A. Pišek o skupni prodaji živine, nadalje o nalogi, f katero bodo imeli. ( zaupni možje, in merjenju živine z Matlevičevim . merijlnim trakom, kar se jie zborovalcem .tjudij praktično pokazalo. Po shodu se je razvila, jako živahna razpra,va, pri kateri so zborovalci stavili: raznovrstna) vprašanja glede skupne 'prodaje živine itd. Zborovanje se . je vršilo v cerkveni hiši, udeležba je bita vkljub slabemu vremenu prav lepa.
Romanje Štajerskih Slovencev na Brezje. Krog 1500 štajerskih romarjev se je dne 25. julija peljalo iz Celja na Brezje k Mariji Pomagaj. Vse se je vršilo v lepem redu. (Štajerske Slovence so ■ kranjski br?,tje, navdušeno sprejeli. Pozdravni govor je imel častiti gvardijan na Brezju. Pridigovali so: v pon-deljek ob 4. uri profesor Kociper, ob 7. uri poslanec dr. Korošec. Nato se je vršila rimska procesija. V jutru dne 26, julija je imel pridigo župnik Gomilšek, slovesno sveto mašo pa župnik Medvešček in dr. Je-rovšek. Večina) romarjev je obiskala Bled,,('kjer je daroval ka.plan Kodrič sveto mašo. (Kranjski in štajerski Slovenci [ so zopet z prijateljskim občevanjjem dokumentirali, da nas ločijo edino zastarele deželne meje.
Razkrinkali so se! Pastor Mahnert in njegove ovčice so se povsodi hvalili: 1 Mi smo evanigeljšarji, ker imamo1 le mi ;„S(isti evangelij,“ Posrečilo se jim je s tem pridobiti nekatere pobožne osebe, ki jih žeja po „čisti“ resnici in so se bahali — mi smo levangeRš! To krinko so si sami nedavno raz; lice potegnili, z zahtevo:! Theatergasse spremenili v Luthergasse,“ Pri tem so pa tudi razodeli svojo velliko modrost:! Ulica bo nosila častno ime: Luthergasse, njihova hiša .„božja“ pa obdrži napis; Chrifstus-Kirche. “' Ce imate kaj doslednosti, jo bodete spremenili v Lufhe.rkirche, česar vam nihče ne bo branil.
Vsiljivost. Cenjeni bralci naših (listov se bodo gotovo Še spominjali, da sem v zadnji Številki „Slovenskega Gospodarja“ stvarno in resnici odgovarja,-joče dokazal, da se mi je „Sloga“ vsiljevala. To pa cenjenim gospodom okrog „Sloge“’ ni’ dalo miru in sedaj so me zopet počastili z dojlgiru člankom, kjer hočejo na prav neroden način pobijati moje trditve.
„Sloga“ pravd, da, sem lani,' ko sem bil na obisku pri svoji sorodnici, zagledali na mizi „Slogo“ in sem baje dejal::' „(Ta list se mi dopade, ' ker he> Simla!“ Odločno izjavljam,- da se mi list „Sloga' nikdar ni dopadel, posebno pa od onega Časa ne, odkar smo nji slovenski kmetje volili dr., Ploja in je on postal uskok. Te misli sem tudi razodel gospodu Hiteru (o katerem res ne vem, ali je sourednik,) ali upravitelj, ali kak drugi pilpar pri „Slogi“-)!, in gotovo bi se bile, sprla in bi jaz odšel, če ne bi žena posegla (vmes. Gotovo pa je gospod Hiter takrat dovolj jasno spoznal, / kako mnenje imam o Ploju in njegovi „Sljbgi.“ Ce pa mi je uredništvo „Sloge“ kljub) temu Še pošiljalo ta list (pod Hitlerjevim vplivom, baje ga je njegova žena zame plačala,,, sie!),, tedaj res ne morem reči) niti jaz, nitji kak drug razsoden .človek, da se mi ,iSloga" ne bi — vsiljevala,. To je in ostane pribito. („Sloga“1 je tudi ponatisnila moje pismo, v) katerem sem ji izjavil, da sem list že trikrat vrnil. Gospodje, zakaj( pat Liste objavili celega pisma, zakaj niste tudi objavili, da sem vam pisal, da za „Slogo“ ne maram, ker nisem slogaŠ, niti uskok. O; tem sle seveda molče,1L Nadalje pravi „Sjloga“, da sem drugače poročal' njihovemu uredništvu inj drugače javnosti. To ni res! Vam sem poročal isto kakor javnosti, samo da sem vsled vaših napadov bil primoran, Li vse vkup poiska|ti in javnosti bolj natanko 'razložiti,, To obširnejše razkladanje resnice pa mi sedaj predbaciVate. fšicer pa sem kmečki človek,, I ki drži ves dan za motiko in plug, inj nisem imel časa, da bi slavnji „Slogi" vse natanko opisal, kako. se mi je vsiljevala, ker je to itak sama vedela).. To' je moj zadnji odgovor v tej zadevi. — 'Josip Munda.
Živio plačevanje. Kakor je že poročal t,Slovenski Gospodar“ v 21. številki, je banka Slavij a neprimerno visoko in po nepotrebnem zvišala tarife proti požaru in sicer tako, da za,dene le revne sloje, ne pa nemšfcutarskih trgov in mest. V jutranji izdaji „Slovenskega Naroda“ pa priobčuje ravno ta banka kričeč inserat, M z lepodonečimi frazami poziva Slovence, naj pristopajo K njej in naglasa, da je' dolžnost vsakega zavednega Slovenca (sie!) skleniti zavarovalno pogodbo pri tem zavodu. Torej sedaj vemo, kaj nam je storiti. Ne podcenjujimo se in delajmo, kakor ukazuje veliki Slovan in oberagent Hribar. Denarja imamo itak kot peska, ter se lahko mirne duše pustimo skubsti in odirati od liberalno-židovskega zavoda, klima edini cilj: obogateti na račun kmečkih žuljev. Pomislili moramo, ' da je samo na* ta način mogoče Slavij,i ^izpolniti nalogo, ki si jo je stavilh, v) najširšem obsegu“, kakor se zabeljivo-Jbobneče povdarja’ v inserafru. Mlačnost do banke Sjlavije1 naj izgine in zavlada naj klic: Živio plačevanje!.,. ker le tem potom bosta Hribar in Slovenija rešena!'
Čudno smolo , je imel neki hud Narodni stran-kar tam nekje med Celjem im Petrovčami.. Prišel je po liberalni navadi' v navskrižje s paragrafi. Moral bi bil iti poskušal ričet. Pri sodnijski obravnavi si je izprosil mfiloste da bi smel presedeti kazen v! Šoštanju. Ker je brihtne' glavice, si je izmislil zvijačo ,in si je najel nekega tovariša, kateri naij bi Šel mesto njego kašo pihat. A, oh, ta grozna! smola, grozno! V Šoštanju so izvohali, da oni v ječi ni pravi' Frapei, in so poslali orožnika po „tega pravega. “ No, sedaj je Franc! še 10 dni zraven profiliral. Živio smola liberalcev!
Kunštni liberalci. Kadar se gre liberalcem za žep, si hitro, izmislijo kako brihtno. V soboto dne ,23. t. m. je bil „Narodni Dnevnik“ zaplenjen. Pa jo je pogruntala neka bistra liberalna glavica, da se da hitro nekaj profitirati,, ako se priredi drugo Izdajo sede v pondejljek in se ji prida en list kot prilogo namesto pondeljkove številke. In zgodilo se je. !Po-hlevni „Dnevnikovi" abonenti so dobili v torek dne 26, t. m. Številko od sobote s tolažiljivo pripombo, da je to tudi pondeljkova številka. Ker je poglavitna liberalna čednost slepa pokorščina \ [nasproti svojemu evangeliju, so bili abonenti seveda zadovoljni. Se bolj so bili pa veseli liberalni majtadorji, ker jim je pomagal državni pravdnik do enega kŠefta. Prepričani smo, da si liberalni generali žele Še. več takih dobičkanošnih konfiskacij. Liberalni žep je pač vedno prvo načelo, ( zaslepljeni abonent naj) bo lepo pohleven ih miren ,ter naj zvesto plačuje,
Vse' liberalno časopisje pretaka krokodilove solze in se zgraža nad „klerikalnimi ubijalci“1, in to vse radi sicer vsega obžalovanja vrednega, a vendar-popolnoma navadnega vaškega- pretepa v Vrbju pri Žalcu. (Od^obskurne „Soče“ doli na Goriškem sem gor do ismešnega „Dnevnika“ vse vpije in divja. Nameni, ki1- jih pa zasledujejo liberatei, se ne bodo vre-sničili. Naše ljudstvo do dobra pozna posurovelost in podivjanost,, ki (gre skoro 'povsod roko v roki ( s sokolstvom, pozna barabstvo raznih liberalnih šnopsar-jev ’ in ogorčenim (?) liberalcem ne bo Šlo na litn. Kakor vedno;' jim bo tudi od sedaj naprej' pokazalo vrata. Je vse zastonj,, dragi liberalci, naša društva so ljudstvu že tako odprte oči, da take liberalne re-volver-žurnali,stične čenče več ne vlečejo. jTempi pasati ! Trud zastonj!
Cujte! „Narodni Dnevnik“ od dne 23. t. m., ki smo ga dobili pa še-le dne 26. Km., p,iše, 1 da liberalci ne sramotijo kmečkega ljudstva, ampak samo grajajo njegove napake. Kdo bi se ne smejal tej liberalni naivnosti, ki misli, da ima opraviti pri naših ljudeh s takimi telički', kakor so dobroznani „zavedni" pristaši Narodne stranke. Naše ljudstvo si je za vedno zapomnilo, da so mu prenasičeni liberalni mag-natarji bredbacivali sebičnost, ki skrbi samo za že-
Jodec* naša kmečka mladina se bo vedno spominjala na težko žaljenje, da je t„duševno slabo razvita“, m vse liberalne ovinkarije tega ne bodo izbrisale. Liberalci ostanejo za vse večne čase najpodlejši; sra-motilci našega vrlega ljudstva. Pika.
Besedo jim je vzelo. Marsikaj so že pričakovali liberalci, a tako tragikomičnega konca Cokanovega mučeništva, pa gotovo ne. ’Kako lepo so si hipi zamislili ves načrt, a uradni popravek državnega pravdništva jjim je vse račune prečrtal. Presenečenje je toliko, da je liberalnim urednikom faktično sapo zaprlo. „Dnevnik“ od sobote in pondeljka ima še dolgovezno uvodno čenčarijo o /„umoru v Vrbju pri Žalcu“, a „Dnevnik“ od torka je popolnoma pohleven. Ničesar več nef čitamo o „katoliškem umoru“, „klerikalnem hujskanju“, „klerikalnem tolovajstvu“ in kar je še drugih takih liberalnih' fines. Vse je tiho in pa mirno. Mučeniki Cokan, na katerega grobu so preta-kale svoje liberalne solze razne žalske dame in celo dr. Kailan, ter potovalni učitelj C j r i 1 - M e t o d o-V e družbe Ivan Prekoršek, je pozabljen, (Umevno. Uradni komunike preveč jasno pove,f da je vse liberalno kričanje debela laž, ker je Cokan umrl naravne smrti na otrpnelosti srca in ne vsled Peskovih vreznin.
Liberalno narodno-obrambno;' delo. Liberalci vedno kričijo, kaki narodnjaki da so, In pri vsaki prilikitrdijo, da mi ne napravimo nič za obrambo meje. Ta liberalna nesramnost se je sedaj kaznovala z težkim udarcem za našo severno mejo Pri občinskih volitvah v Ribnici na Pohorju, ki spada pod kraljestvo liberalnega magnata Pahernika, so zmagali posilinemci. To je govoreč dokaz, kako se razumejo naši ultra-narodnjaki na obrambo meje. Ako-ravno na večjem delu severne meje stoje na straži naši ljudje, in je liberalno delo v tem oziru skoro popolnoma olajšano, vendar komodni liberalni možakarji Še v svojih domenah ne opravijo svoje narodne dolžnosti. Ne glede na narodno škodo, ki jo vsled takega ravnanja trpimo, je škandali,, da so vsled liberalne nedelavnosti zmagali na vrhu slovenskega Pohorja Nemci in posilinemci. Kje so neki ostali tisti „mnogoštevilni“ Kacevi volilci? Zopet nov Črn madež na narodnih strankarjih sploh in na onih v kraljestvu Pahernikovem posebej.
SMmarka na kmetih. V Lihočki vasi na* nemški strani Mure v bližini šentiljske župnije se je v nedeljo dne 24,!~lulija! ustanovila! I nova podružnica Südmarke, ki obsega vasi Lihočka vas, Weitersfeld, CernlŠee, Pihla, Hainsdorf in Brunsee. Nemštvo je prihitel reševat celo poslanec Malik in ptujski Linhart. Nemškim kmetom, katerih je sicer zelo malo došlo poslušat nemške junake, ni nič kaj ugajalo. Samo 30 udov so z največjo silo nalovili skupaj. Podružnici načeljujeta nadučitelj Grossmanu in krčmar Knödl, ki rada zahajata preko Mure na Slovensko. — Odgovorimo z novimi podružnicami naše „Slovenske Straže.“
Za nemškutarje. Liberalno-nemškutarska zveza trdno drži. Sedaj smo prišli srečno že tako daleč, da „Narodni Dnevnik“ naravnost brani nemškutarijo in dokazuje, kako je vsak boj proti njej „nedostojen“ — (liberalci in dostojnost?! opomba stavskega’ vaj.j). — Vsemu svetu je znano, kako je kaplan Schreiner uspešno deloval v narodnem oziru na Dobrni. Da je Dobrna slovenska*, se moramo njemu zahvaliti. To mu na Dobrni priznajo brez izjeme vsi, tudi liberalci. Kako pa piše „Narodni Dnevnik“ z ozirom na to požrtvovalno delovanje: „Ako smo namignili na Dobrno, smo že vedeli, zakaj smo to storili. Preveč izkušeni in resni smo,, 1 da bi verjeli na zdatnosf in trajno vrednost „delovanja“, ka,kor ga je razvijal na Dobrni gospod Schreiner > . . Mislite, da so izgredi s stališča dostojnosti manj obsojanja vredni, če so naperjeni proti nemškutarjem, ' mesto proti,' lastnim bratom in rojakom?“ To naj bo slovenski list, ki se tako odkrito zavzema za nemškutarijo, ki vedno in povsod, kjer ima moč, nastopa nasproti nam nasilno in izzivalno. Ali so dogodki lanskega leta po spodnještajerskih mestih že popolnoma izginili liberalnim irazerjem iz Spomine* . , . ? Skandal, izdajice!
Iz pošte. 'Za poštno olicijantinjo 1 v 2. službenem razredu je imenovana Frančiška Čretnik v Trbovljah; za poštnega oficijanta v 1. službenem razredu Anton iüberbacher na Pragarskem.
V nedeljo dne 31. julija imajo katoliški abitu-rijenti svoj sestanek v Brežicah, Zjutraj se bodo vsi udeležili svete maše, Nato bode sestanek vseh abitu-rijeniov, , in ob %11. uri dopoldne T poseben sestanek abiturijentov učiteljiiščnikov. 'Opozarjamo nato1 vse učitelje in učiteljice, ki so našega mišljenja.
Grozna; nevihta je napravila dne 23,? t. m. v Milanu in okolici mnogo škode. Vihar je razkril veliko slreh in je podrl več' dimnikov na (tovarnah in hišah ter izpulil veliko dreves. Sesulo se je tudi nekaj hiš. Kakor jizvemo iz najnovejših poročil, je b|ilo nad 150 oseb ponesrečenih. Med temi žrtvami je 50 mrtvih in nad 100 težko ranjenih.
Novi stokronski bankovci. Avstro-ogrska banka izda dne 22, avgusta t. 1. nove stokronske bankovce, ki bodo nosili datum 2. januarja 1910. Dosedanji sto-kronski bankovci se zamenjajo do 31. avgusta 1912. Novi bankovci so široki 163 in visoki 108 mm.
Štajersko.
Maribor. V soboto dne 23. t. m, so se v gostilni „Grüner Anker“ v Mariboru stepli neki delavci in
so 181etnega ključavničarskega pomočnika Avguština Jakolička tako z nožmi po obrazu zrezali, da ga je moral rešilni voz takoj prepeljati v bolnišnico. Sploh je ta del mesta v celem Mariboru najbolj nevaren. Celo noč tema, policaji ne pridejo blizu, torej ni čudež,, če vsako soboto in nedeljo celo noč ni mire,, ne samo v tej ulici, ampak še po vt bližini ležečih ulicah. Ponočnjaki (mariborski pilharji) razgrajajo in motijo nočni mir.
Št. Lovrene nad Mariborom. Tukaj se vrši v nedeljo dne 31. julija ustanovni shod podružnice naše „Slovenske Straže.“ Govornik pride iz Maribora.
Št. Ej v Slov, goricah. Dolgoletna želja Sent-iljčanov, da se zida novi kolodvor za blagovni promet, se bode uresničila, V bližnjem času se bode začelo staviti poslopje, ki bo stalo malo nižje sedanje postajice.
Vuhred. (y noči od petka na soboto dne 23. t. m. sta nameravala dva predrzna tata splezati skozi okno v kuhinjo župnišča,- ter sta z dolgim borovim drogom že na pol izdrla križe 1 na oknu ‘ inj razbila eno šipo. (Pa kuharica, župnikova sestrana, je še o pravem času zaslišala ropotanje ter je Šla iz spalnice v kuhjinjo. Ko sta jo pa vsled mesečne svetlobe potepuha zagledala, sta jo naglbma mimo voglov popihala; in izginila. Da se pa nista celo zastonj v svoji tatinski obrti trudila, Ista si privoščila v,1 bližnjem Skednju visečo srajco, zaznamovano s štev. 50.
Slov. Bistrica. V nedeljo dne 31. t. m. po večernicah se vrši pri nas ustanovni občni zbor za podružnico „Slovenske Straže.“ Govornik pride iz Maribora. Pridite vsi!
Sv. Jurij v Slov. gor. Mladeniško-dekliška zveza priredi v nedeljo dne 7, avgusta t. 1. po večernicah letno veselico [ s petjem, z gledališko igro „(Tri sestre“, s srečolovom itd. , (Slavnostni govor bo imel urednik L. Kemperle iz Ma i(bora. Pri tej priliki se ustanovi tudi podružnica „(Slovenske Straže“ za šent-lenartsku okraj. Opozarja,mo na to prireditev sosedna društva in vabimo že sedaj k obilni udeležbi.!
Sv. Jurij ob juž, žel. Pred par tedni se je vršila v Ameriki črno-bela bokserska borba. Da naši Šentjurski Sokoli nočejo biti nazadnjaški, kaže to, da tudi oni napravijo prihodnjo nedeljo- f nekaj temu podobnega. Vse liberalne hiše so obite z rudečimi plakati, kateri naznanjajo razne produkcije, ! katere f se bodo vršile f na tej veselci.) f „Veliki zajčji izlet zajčkov in zajk k Zajcu.“ Gostje, kateri se mislijo udeležiti tega izleta, morajo biti oblečeni v napredno ga-la-uniformo. Pred vhodom v areno bo stfela komisija, katera bo presojala, kedo je zrel, da sme gledati in uživati vse .to ‘libere*lno veselje. Vstopnina znaša 20 vin. Prostori bodo razdeljeni v dva dela, za liberalce, za klerikalce.' Klerikalci, če bode od teh sploh kdo 'prišel, bodo morali biti že odza*daj, f ker bi, ako bi bili spredaj, preveč kritizirali in tega se liberalci bojijo. Prva točka: „Velika zajčja parada in defiliranje z jeziki.“ Potem bodo razne proste vaje, zračne vaje, vaje ha tleh, plavanje po suhem paroma. Med odmori igra slavnoznani „štraih-orkester“ trške inteligence, napredne seveda. (Pojem 'nastopijo zajke v raznih položajih, ka,kor ameriški dvoboj s kastrolami, vaje s kiji, sabljanje z loparji, letanje za stavo itd. Potem se pokažeta direktor naprednjakovi in njegov stanovski tova,riš kot metalca, bokserja; oni, ki bo najboljši, dobi čast svetovnega mojstra. Seveda ne bo smel manjkati slavni šentjurski napredni pevski zbor. Prvo, kar se bode slišalo od tega zbo’a, bo potpuri: „Pereat sokol-motovilistika. “ Potem se bodo pele razne v najnovejšem času staro-iznajdene napredne pesmi, kakor „Zajčkanje in da bi še bilo dosti zajčkov“-itd. Na tej veselici bode tudi konkurenca lepotic. In najlepše še pride seveda h koncu, ples. Prva partija je napredni narodni čardaš, kvadrila, salon-valeki in razni novi, nalašč za to veselico naštudirani plesi.
Dohma. V četrtek dne 28. t. m. bo tukaj bla-goslovijenje novega vodovoda, kateregaj je dala dežela graditi za naše toplice. Zjutraj bo v topliški kapeli slovesna sveta maša in ob }412.1 uri opoldne bo domači gospod župnik blagoslovil studenec in pa vodovod pri reservarju, ki leži naj bregu proti Šmart-nu. Ob 12. uri bo potem slovesna otvoritev vodovoda pred tjopliškim poslopjem in banket. Vodovodi je res velike važnosti za naše toplice, pa tudi za našo vas, kajti pred Šolo je postavljen, ličen vodnjak, ki) bo šolo in vso vas preskrbel z zdravo vodo. Poleg' tega sta v vasj tudi dva hidranta za slučaj ognja. Pričakujemo več odličnih oseb k thj slavnosti. Dal ’"Rog, da bi tej napravi sledile še; druge, prav imenitne in prepotrebne ( uredbe,, f kakor električna razsvetljava, železnica ali avtomobilna zveza z Celjem. Pride nam na misel železnica iz postaje Slov. Bistrica do mesta. Ce se je za tisto železnico dobilo denar, se bo vendar tudi za tako iz Celja na Dobrno. (Vojnik, Nova cerkev, Vitanje, Dobrna r ih drugi krap ( so pri tem močno interesirani.
Šoštanj. V nedeljo 'dne 31. julija, popoldne po večernicah, se vrši v cerkveni hijši poleg farne cerkve sv. Mihaela ustanovni shod mladeniške zveze, po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika bralnega društva. 2. Govor gospoda, urednika Kemperle. 3. Deklamacija. 4. Volitev odbora, določitev članarine in zapisovanje članov. 5. Drugi govori., ( K obilni udeležbi uljudno vabi odbor bralnega društva.
Rečica ob Savinji. Kakor razvidno iz objave v „Sifraži“ štev. 83 z dne 22, julija 1910 pod naslovom „Iz Šole“, se je razpisal v svrho izpopolnitve mesta učitelja na: naši š|t|irirazredni ljudski Šoli natečaj s kompetenčnim rokom do 10. avgusta 1910, ter se ima-
jo tozadevne prošnje cenjenih’ gospodov učiteljev do-poslati ( do imenovanega dnel' na krajni šolski svet Rečica,. Rečica kot štaoija pna v vsakem oziru pač neorvjgSjivo privlačno silo za vsakega prosilca. To tudi zaradi občeznane miroljubnosti in prijaznosti re-čiškega .prebivalstva, kar se v drugih krajih z ozirom na ra,zna strankarstva in prepire pogreša. |In ugodno je tukaj za tistega, ki želi tiho, mirno in idilično življenje. Preskrbljeno je tudi za prijetno družabno bivanje, kojega si pač vsakdo po pravici želi, po- trudapolnih ura,h težkih stanovskih dolžnosti. In kdor pa hoče narodu tudi na gospodarskem polju izven šole koristiti, temu se nudi tu najlepša prilika. Rečica je eden najstarejših, zgodovinsko znanih trgov ob bistri Savinji s krasnimi iizprehodi in turističnimi izleti ob (vznožju lepega gorovja Medvenjaka, kjer leži na Golteh od S. P. D. postavljena planinska koča 1314 m visoko, odkoder se nudi potniku raj-skoba.jni razgled po mili naši domovini. Rečica, od poljan obdana,!, leži v središču gornjpsavjiinj/ske doline, 1J4 ure oddaljena od železniške postaje Rečica na Paki ( in je gradnja nove lokalne železnice!1 do trga Rečica v najboljšem Stadiju. Na Rečici je nastavljen kot nadučitelj gospod Ivan Kfemelnčič, mož blagega značaja, obče znan, miren, lojalen in zelo kolegijaien tovariš;1! nadalje službujeta tukaj' gospodični) učiteljici Karla Zmrzlikar in Anieta* Boštjančič. (Končno se gospodje kompetenti Še opozarjajo na II. plačilni razred, na prosijo,, brezplačno stanovanja v obsežnem Šolskem poslopju in na primeroma zelo nizke cene za hrano.
Št. Peter v Savinjski dolini, 'Posestniku žage Janezu Petraku f so njegovi 3 hlapci odprodali 70 smrekovjh hlodov v vrednosti 280 K, Hlapci so zdaj v preiskavi.
Sv. Florijan ob Boču. Na Ložnem se vrši pri-, hodnjo nedeljo dne 31. julfja,' velik mladeniški shod za rogaško in šmarsko dekanijo. Na shod pridejo tudi fantje iz Poljčan,, Studenic, Makol in okolice. Govorilo se bo tudj o ustanovitvi podružnice „Slovenske Straže.“ Govori zastopnik S, K, S. Z. Žebot iz Maribora.
Sromlje. Dan 18. julija* je bil za Sromlje dan veselja in ponosa. Častiti gospod župnik Stefan Tur-kuš je namreč ta dan obhajal na prav! slovesen način 251etinico svojega mašništva. Ob tej priliki se je posebno jasno pokazalo, kako nežne in ljubke so vezi, ki vežejo priljubljenega pastirja s svojimi župlja-ni. Naj pa tudi širši svet izve, kako ume častiti župnija svojega duhovnika. Na predvečer so priredili župljani velikansko bakljado slavljencu! po hribih so goreli veliki kresovi ter pokali možnarji, zapele, se je lepa podoknica, a zastopnik faranovi posestnik Ko-strevc je v lepem, pol ure trajajočem govoru obraz-? ložil gospodu jubilantu, zakaj ga tako čislajo.? Solze so zabranilo gospodu župniki^ da se ni mogel primerno 1 zahvaliti.) Drugi, dan pa je bil praznik za Sromlje, kakor ob novi maši vse okjinčano in v zastavah. ,Ob (49. uri dopoldne so šolski otroei( Vi dolgi procesiji iz šole obstopili larovž, fer tri njihovi zastopniki v vezani in, nevezani besedi slavili tako mično svojega kateheta, da so se njih stariši v ozadju solzili. Izročili so gospodu jubilantu ( prelep album, kjer so se vsi Šolarji po razredih lastnoročno podpisal, na čelu njim pa vrlo sromeljsko učiteljstvo. Pri slovesni asistirani sveti; maši ! so obdajali jubilanta skoraj vsi dekanijski duhovniki, otroci so prav dobro peli sveto mašo ob spremljanjju orgelj gospoda) učitelja Petriča, Slavnosten pridigar je bil gospod župnik A. Šoba iz Zdol, Pri omizjb 25 gospodov so se vršile mnoge resne in šaljive napitnice* izšel je tudj naivno za (ta dap nalašč poseben „ Jubilejski Glasnik“ pod uredništvom Malonedeljskega, ter so se posamezne številke, opisujoče v Šaljivi obliki tok življenja'gospoda jubilanta, razdelile med vesele goste. Okna o-bednice pa so krasili transparenti, v kojih je zopet kaj lepo pokazal gospod župnik iz Brežjic svoj umetniški čut in zlato srce. Zastopanih je bilo pet dekanij, Častiti gospod mestni župnik iz Krškega je prinesel slavljencu lep srebrn kozarec s primernim napisom. V album šolskih otrok I so se končnoj podpisali tudi vsi navzoči duhovniki. Slednji iz videmske dekanije so tudi ob tej priliki pristopili kot ustanovnik z 200 K k „Slovenski Straži.“ K tej zbirki je prispeval 10 K tudi prečastiti gospod? profesor dr. Feuš, ( ki tako rad zahaja iz Maribora v Posavje in dostikrat odsotne župnike nadomestuje. Zato pa je tudi) bil 1'ani od videmske dekanijske duhovščine soglasno 1 imenovan za „častnega župnika“ omenjene dekanije. Zares,
18.	julij je Bil častni dan za gospoda Štefana Tur-kaša in častni dan za njegove župlja*ne.
Gradec. Nadebuden človek. V soboto dne 23, t. m., zvečer je v takoimenovarii Rösselmühlgasse neki fant napadel drugega 121etne(gai fanta in ga davil na, tleh. Popolnoma nezavestnega so prinesli na stanovanje k ■ starišem. 'Z veliko težavo se je posrečijlo zdravnikom, spraviti fanta zopet k zavesti. Samo nekoliko je Še manjkalo, in fant bi bil) mrtev. Tako zve-rinjsko divji so že otroci v Gradcu. Krivda zadene edino-le, st ariše, ker nič ne skrbijo za vzgojo svojih Oilrok. 'Stariši sami živijo divje, ter yzgojujejo tudi otroke po framasonskem receptu. Ce imajo že otroci tako kultüro.i kp.kšmo morajo .potem/ imeti Še le odrasli?!
Listnica uredništva.
Slovenska Bistrica: Prosimo, oprostite, radi pomanjkanja pro-utora pride v petek.
w Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljor t Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojafta
Nikoli več
ne fbodem menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steekenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanna & Co., Tešin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnioni račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4>/*% brez Posojila na zemljišča po 5% do 51/*0 odbitka rentnega davka.	m z amortizacijo.
Domači hranilniki .6 &**> na dom brez- J“**»» n. nartano ™dno>tmh tam.
Osebni kredit na menice in v tekočem plačno.	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjižsaill dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	Šimi stroški.
= ©sfe.rfeaje svojina člitaom Izterjevanje mjifeovtft terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
Svoji k svojim1 Pfljj
Urar, očalar in zlatar
Maribor
Tegethofova cesta 33
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
drva m nfnn a 8 slovenskimi ploščami, čistim in cillJ.UlUJJ.t5 jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
priporoča p. n. občinstvu najfinejše in najcenejše čevlje za gospođe, dame in otroke.
Originalni amerikanski čevlji
za gospode in dame. Velika izbera čevljev za telovadbo, tenis in dr.	97
z odličnim spoštovanjem	Štefan Strašek.
Gostilna
s prodajo tobaka, zalogo kolekov in mesarijo se da v najem ob veliki cesti pri farni cerkvi. Gostilna je na dobrem glasn. Več pove upravništvo „»traže“.	'	98
Stavbeni in umetni; ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C?ü?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam In zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.

Cerkveni in sobni slikar in pleskar ®!
Franjo Horvat
AlARIBOR, Kasinojasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna!
Cene nizke!
takoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate e nedosegljivo nizkih cenah. Na-
rodna veletrgovska hiša
R. Stermecki, Gelje
Restavracija 20000*
Narodni dom
m*
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
~ Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaraje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
rane Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne
zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
trejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila y Maribora.
■ H
■ N.
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami-
J. N. Šoštarič, Maribor
samo ftlavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrsmega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
Preselitev trgovine.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem se preselil s svojo trgovino iz Weber ulice v Grajsko ulico št. 3 in bom imel raz ven svoje dobro urejene delavnice veliko zalogo
zlata, srebra in kitajskega srebra.
Imel bom še nadalje tndi predtfskans vaorce, pečate inštampilje. Velespoštovanjem	552
fCai®®! Karner, zlatar in graver
Maribor, Grajska ulica št. 3.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
Založttšk in izdajatelj: Konzorcij „Straž*“.
Odgovorni Brodnik: Fras. Bakovič.
Tisk tiskarne st.-. Cirila v Maribor?.