posavski poštnina plačana pri pošti 8270 Krško 7W letoll - številka 5 - cena 2OO tolarjev - maj 1998 Preporod krškega nogometa?! stran 26 Audi Radanovič Brežice Černelčeva 5, Brežice, tel.: 0608/61-065 Generacija Golf GOLF IV že od 1.300,000 SIT EUROPLIN d.o.o. 1420TRB0VLJE Opekarna 28a Tel.: 0601/26 700 Fax: 0601/26 611 NAMERAVATE NAPELJATI CENTRALNO OGREVANJE V HIŠO, STANOVANJE ALI BLOK? ŽELITE OGREVANJE NA PLIN? ŽELITE CENTRALNO OGREVANJE BREZ DIMNIKA ALI SANIRATI ŽE OBSTOJEČEGA? BREZPLAČNO VAS OBIŠČEMO. SE SKUPAJ POGOVORIMO 0 VAŠIH ŽEUAH, VAM SVETUJEMO IN IZVEDEMO: - IZDELAMO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO - VODOVODNE INSTALACIJE ' - CENTRALNO OGREVANJENA PUN(ZEMELJSKI, PROPAN-BUTAN) -SANACIJA DIMNIKA ; -OSKRBASPUNOM P6KLICITE NAS! 0609/625 513 TEN KRŠKO INŽENIRING, TRGOVINA IN POSREDNIŠTVOd.o.o. Podbočje 21,8312 Podbočje, tel.: /fax: 0608/78-600,78-601 PRODAJNI PROGRAM: GASTRO PROGRAM hotelski in gostinski porcelan steklovina jedilni pribori kuhalne posode transportne posode kuhinjsko orodje tekstilni izdelki DARILNI PROGRAM izdelki iz kristala izdelki iz porcelana izdelki iz stekla r 2 VMIRJANJE PROMETA Od začetka maja že vrabčki na vejah čivkajo o no- vem zakonu o varnostni cestnega prometa, katerega vsebina je hočeš nočeš poznana že večini slovenskih voznikov. Tudi preklinjanje, zmerjanje in huda jeza na avtorje zakona in policiste teh predpisov in seveda sankcij ne bodo spremenili. Zakon je tu in potrebno gabospoštovati. Mnogi vozniki so se v teh dneh spraševali, ali ni zakon prestrog?! Ob uvedbi točkovnega sistema so višje tudi kazni, ki naj bi pripomogle k umiritvi pro- meta na slovenskih cestah. Po besedah policistov ' imajo novi predpisi predvsem preventivni učinek, zanepoboljšljive in najhujsekršiteljecestnoprometnih predpi sov pa bodo sledi le se veda kazni. Trenutne prometno vamostne razmere v Sloveniji kažejo, daje zakon dosegel svoj namen in cilj. Manj je nesreč in hu je ranjenih, pa tudi smrtnih nesreč je precej manj kot v enakem obdobju lani. Lahko rečemo, da so slovenske ceste po novem varnejše, prometni udeleženci pa zaradi ostrih kazni precej bolj disciplinirani. Policisti, ki so v zadnjem času odvzeli kar zajetno število vozniških dovoljenj, predvsem zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pravijo, da je alkohola na naših cestah se vedno preveč. Čudijo pa se nad tern, da vozniki kljub visokih kaznim še vedno sedejo za volan v slabem psihofizičnem stanju, da ne rečem pijani. Verjetno se ti ne zmenijo niti za visoke kazni niti za kazenske točke, kot stransko kazen, ki jo bodo izrekali sodniki zaprekrške. In kakšno je trenutno stanje v Posavje? Že prvi majski dnevi so potrdili, da je večina posavskih voznikov vzela nov zakon nadvse resno, čeprav so obrav- navali pet prometnih nesreč, ki so se k sreči končale le z materialno škodo. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti odvzeli sedem vozniških dovoljenj, od tega pa bodo morali kar štirje vozniki ponovno opravljati vozniški izpit. Zabeleženih je bilo tudi nekaj prekoračitev hitrosti, za kar so izrekli 71 mandatnih kazni 71 voznikom, skupno pa so zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti in ostalih prekrškov kaznovali 109 voznikov. S sodnikom za prekrške se bo srečalo 21 voznikov. Policisti so v teh dneh tudi veliko opozarjali voznike, ker niso uporabljali luči v dnevnem času in varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Čeprav govorimo o kršitvah cestnoprometnih predpisov, pa se stanje v primerjavi s predhodnim obdobjem izboljšuje.Vozniki bolj upošte- vajo omejitve hitrosti, ki so določene za posamezno kategorijo cest, še posebej pa v naselju, vse več uporabljajo varnostni pas, motoristi tudi čelado, naterenu je pri rednih kontrolah alkoholiziranosti odkritih manj vinjenih voznikov, vozila imajo tudi podnevi prižgane luči... V prvi polovici maja so na UNZ Krško zabeležili le eno prometno nesrečo, ki je imela za posledico hujše telesne poškodbe. Podatki dokazujejo, da so kazni in kazenske točke že nekoliko spremenile obnašanje voznikov. Prav je tako, saj so tudi ceste v Posavju v preteklih letih zahtevalepreveččloveškihživljenj! Aleksander GELp glavni urednijc Naš gost-Katarina Jenžur...______|^ Anketa-strah pred kaznimi...____{j} Stanovanjski sklad v Sevnici.., _ _ ^Jj) Obisk vBoštanju...___________f^ Podjetniške priložnosti... €fo J urjevan je na Zdplah. „____ ^Jjfr Preporod krškega nogometa..._ f^ 0 rodoslovju...______________G*P Nuša kot Tina.^______________^^ Fotografija na naslovnici: Blaž Mirt Naslednja številka Posavskega obzornika bo izšla 30. junija 1998 (zaključek redakcije 22. junija). POSAVSKI OBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Kr.ško (predsednica Vida Ban). Uredništvo: Aleksander Gelb (glavni urednik), Silvester Mavsar (odgovorni urednik), Miloš Radosavljevic (tehnično urejanje), Boštjan Colarič (fotografija) in sodelavci. Grafična priprava: Dlan design, Tisk: Rabzelj Grafika, Krško Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Strmapot 11, Krško, tel. in fax: 0608-20 320 (pon. - pet. od 9.-13. ure). Naročnina: cena posameznega izvoda - 200 tolarjev, naročnina za 12 številk s 20 % popustom - 1.920 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500. Časopis je proizvod informativne narave iz 13.točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, po kateri se plačuje 5- odstotni prometni davek. fK (OTNIK pisma m ww.. sožitje z naravo Težko pričakovane počitnice. Kaj bomo počeli? Kako si bomo nabrali novih mo- či za uspešno nadaljevanje dela? Lepo je preživeti počitnice nekje v naravi, v tišini in objemu prebujajočih pomlada- nskih dreves. ob nežnem ptičjem žvrgo- lenju. S takšnimi mislimi smo se med prvomajskimi počitnicami odpravili ap- rilčki rogovilčki v naravo. Že vo/.nja z vlakom je otroke razveselila, saj je to redkost. Ko smo na izstopni postaji zagledali pred sabo velik gozd, so otroške oči zaskrbljujoče vpraševale, ali ga bodo zmogle. Vzpon je bil napornejsi, kot smo pričakovali, vendar smo začutili srce in utrip gozda. Zdelo se je, kot da diha in bije z nami. Po dveurni hoji smo dosegli naš cilj, zadovoljni, da smo vztrajali. Naša dva dni na Gorah sta bila polna različnih iger, smeha, športa, likovnih ustvarjalnosti in vseh tistih dejavnosti, ki so jih predlagali otroci. Njihova ustvarjalnost, njihove ideje in želje, kako obogatiti dan, je nas odrasle pre- senetila, hkrati pa navdusevala in boga- tila. Njihove zamisli in realizacije so bi- le kot neizčrpen vir, kot studenec s či- sto, slastno, nikoli presahlo vodo. Tako je preživcla skupina otrok i/, Krskega in Brežic dva čudovita dni na Gorah. Organizator je bila Pcpelka, ki izvaja naravoslovne tabore /. namcnom vzgajati za življenje v naravi z naravo. Vodja taborov je Jadranka Kržan, ki v takoh oblikah sodelovanja z mladimi vidi pot do izgradnje mozaika - otroške oscbnosti v najnez.nejsih letih. V mlajsih skupinah lažje in bolje spoznavamo posameznike, si prisluhnemo, pomaga- mo in vzljubimo. Trudimo se razumeti jezik korenin, dreves, jezik listja v kro- snjah, doumeti rast in pogovor vej z rit- mom, strah pred bliski in dežjcm, trudimo se stkati in preplesti niti med otroci in naravo. Le take osebnosti znajo ceniti in opaziti, znajo prisluhniti tudi člove- ku. Jadranka Kržan, Raka Glasno proti mamilom Članom Društva zaveznikov mehkega pristanka nam ni vseeno, ko smo price, kako se zanemarjena mladina, prepušče- na ulici in ponudbi zabave" ki jo poganja dobiček, zateka k mamilom in drugim skrajnostim. Ne mislimo, da smo zmo/.ni preprečiti širitev trenda uživanja trdih drog med mladimi, se posebej nc samo s prirejanjem okroglih miz, kjer bodo prisotni zgolj strokovni delavci, ceprav je tudi to pomembno in predvsem udobno, saj kot organizator nisi izpostavljen tve- ganju, da bo kdo od prisotnih prav tarn užil katero od bolj ali manj nevarnih drog. Encga od problemov, kamor smo usme- rili naso tveganejso akcijo, vidimo v tern, da pretežen del mladih ni dovolj kritičen do uživanja drog, nekateri pa se z uz.i- valci (tudi trdih drog) celo identificirajo. "Glasno proti mamilom" se je glasila pri- reditev, s katero srffG v torck, 19. maja pred Gimnazijo Brežice, skupaj z glas- beniki, posavski mladini jasno in glasno povedali naše skupno stališče. Poleg domačih, brežiških S.F.U. in Dickless Tracy ter Sabaium iz Sentilja so za težo sporočila poskrbeli Ratos de Porao doma iz Sao Paola, že skoraj polnoleten an- sambel, ki je leta 1983 izdal prvo hard- kor plato v Južni Ameriki. V sklopu projekta "Premislimo o nasi- Iju", ki ga podpira Urad RS za mladino in bo potekal v poletnih mesecih, ob- javljamo natečaj za likovna, glasbena, literarna, foto, video, fizična, znanstve- na, vrtnarska.... dela na tcmo: NASILJE / NENASILJE. Najboljsa dela bodo nagrajena, rok za oddajo jc 4. julij, vse informacije in pojasnila na naslovu: DZMP, Golek 25, Krsko, tel: 21-668. Tom Gomizelj V spomin Jože Jug (1948 -1998) L da je v hudi nje naš prijatelj, krajan - Jože Jug. Resnično nepri- čakovana in kru- tasmrtnasjepo- novno opozori- la, kako krhko in v trenutku minlji- vo je naše življenje in ka- ko malo nas v ' primeru majhne nezbranosti ločuje od življenja, od dragih domačih, od prijateljev in sodelavcev, skratka, od vsega tistega, kar je človek gradil oziroma dograjeval vse življenje. Pretežni del svojega službovanja je Jože preßil v OS Koprivnica kot predmetni učitelj biologije in kemije. Stevilne generacije učencev je pripravljal na življenje, sodelav- cem pa je bil dober tovariš in prijatelj. Poleg opravljanja čisto šolskih obveznosti je rad sodeloval tudi kot mentor mladim gasilcem v Koprivnici, vključil se je v delovanje Zveze prijateljev mladine Krško ter Društva prija- teljev mladine Koprivnica in še v mnoge druge aktivnosti. Vsakdo ima svoje sanje, svoje načrte, razmi- šlja o družini, lepem, srečnem življenju, o delovnih uspehih in karieri, vsak si želi biti zdrav in uspešen. Prav gotovo je vse to v sebi nosil tudi Jože, vendar pa se mu je mnogo teh sanj in načrtov razbilo na čereh trpke vsakdanjosti. Bil je vesel in družaben, vendar je bila to le ena plat njegovega življenja, druge, vsaj večini, ni razkrival. Ostaja nam le, da poskušamo razumeti, kako je bil razpet med ljubezen, (xlgovornost - hvaležnost do domačih in pa med zamišljeni svet in službo, ki jo je zvesto in z vso odgovomostjo opra- vljal. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Prijatelji, sodelavci in sokrajani nam zanimivc foi^^^^^^mBL Posavski obzornik ^flM»üiy p.p. 288 r j 8270KRŠKO ^^mmm^ obžofnik :€l naš gost Navdušena nad cvičkom Katarina Jenžur slovenska vinska kraljica Osnovna naloga slovenske vinske kraljice je promocija slovenskih vin doma in na tujem, dvigovati raven vinske kulture, širiti krog Ijubiteljev in poznavalcev vina. Vinska kraljica je vez med vinogradniki in potrošni- ki. Pojavlja se na številnih vinskih prireditvah, kjer se ob dobri kapljici srečujejo veseli ijudje, s katerimi rada poklepeta o vinu, vinski kultu- ri... Katarina Jenžurje doma iz Lcskovca pri Krškem, je študentka tretjega letnika na ljubljanski eko- nomski fukulteti, smer trženjc, od lanskega no- vembra pa tudi slovenska vinska kraljica za leto 1998, čcprav se la naslov navezuje na vinski letnik 1997. Tekmovanje na Ptuju, ki ga je žc tretjc leto organizirala slovenska vinska akademija Vcritas, je obsegalo z.nanje o vinu, vinarstvu, trženju vin, splošno razgledanost in znanje tujega jezika. Kata- rina z veseljein pove, da moraš imeti vino rad in razumeti, kajti le tako si lahko dober predstavnik slovenskih vin. Jenžurjevi, ki se z vinogradni- šf.om ukvarjajo zgolj Ijubiteljsko, veliko proste- ga časa preživijo prav v vinogradu na Gorjancih. Zakaj in kako ste se odločila. da boste kandidirali za slovensko vinsko kraljico? Kakšen je postopek in kdo te lahko prijavi? Razpis za to tekmovanje je bil v reviji Veritas, odkrila ga je moja mama, jaz pa sem se po krajšem razmisleku odločila, da se prijavim. To mi je po- menilo izziv, zato sem pred komisijo odgovarjala öi ot^orNiK naš gost To je dobra enoietna sola, v kateri si pridobiš precej praktičnih izkušenj, predvsem pa spoznaš veliko novih Ijudi, od katerih se lahko učiš. neobremenjeno, kar bo, pa bo. Izbor slovenske vinske kraljice mi je kot ideja zelo všeč, poleg tega sem prepričana, da je to eden izmed pravih načinov promoviranja slovenskega vina. V tujini, na primer v Nemčiji, kjer imajo vinsko kraljico že 49 let, igrajo vinske kraljice pomembno vlogo pri predstavljanju njihovega vina potrošnikom in s tem prispevajo k večji popularnosti dobrih vin. S stalisča trženja je dobro, da imamo tudi pri nas predstavnico odlično- sti naših domačih vin. Kako poteka takšno tekmovanje?Verjetno je potrebno s svojim nastopom kar očarati komisijo, ki ima v močni konkurenci težko delo? Pred številno komisijo, v kateri so bili stroko- vnjaki s področja vinarstva, vinskcga marketinga, novinarji in drugi, smo deklcta najprej stopila sku- paj in se vsaka na kratko predstavila. Nato smo v prostor, kjer je bila komisija, prihajale posamično in odgovarjale na njihova vprašanja iz različnih področij. Sprasevanje je trajalo približno 20 minut, od nas pa so poleg znanja pričakovali sproščenost in vedrino, zato je dobro, da prideš na izbor neobre- menjen, potem lahko v njcm celo uživaš. Ali vinska kraljica opravlja svoje poslanstvo pod okviromVeritasa ali samostojno? Gretudi za -------- finančnopogojenodelu? Moje delo je povezano z vinsko akademijo Veritas, zato jih o vseh dogodkih in prire- ditvah obveščam, tudi če se ljudje obračajo direktno name. Tako ne more prihajati do časovne neusklajenosti med Vcritasom in mano. Za določene prireditve imam že za nekaj mesecev naprej izdelan terminski na- črt ali pa sem o dogodkih obveščena vsaj nekaj tednov prej. Čeprav je moje delo zelo zanimivo, je včasih zaradi študija časovno težko izvedljivo, pa tudi naporno. Zgodi se, da sem tudi po tri dni na teden "službeno odsotna", sploh pa v pomladnem času, ko zaživi vcliko več slovesnosti. V tem letu kraljcvanja nad vinom mi že ves čas stojijo ob strani moji starši, ki so mi tudi v finančno pomoč. Moje delo je namreč po- vezano s precejšnimi stroški. Glede na go- spodarsko situaeijo v Sloveniji in plačilni nered pa vam verjetno ni treba razlagati, da vcasih cakam tudi nekaj mesecev, da dobim povrnjen denar za potne stroške. Zelo pa sem hvaležna, da imam tudi nckaj spon- zorjev, med katerimi bi omenila podjetje Job Avto Puntar, ki mi je pomagalo z avtomo- bilom. Brez tega bi bilo moje delo, ki je povezano z večnimi potovanji, nemogoče. To pomeni.da slovenska vinska kraljica ni takšna osebnost, ki bi v"šov biznisu"uspela, na primer tako kot miss Slovenije? To je odvisno od vsake posameznice, čeprav vern, da ni še nobena od tega obogatela. Da ti pa seveda marsikaj drugega. To je dobra enoietna sola, v kateri si pridobiš precej praktičnih izkušenj, predvsem pa spoznaš veliko novih Ijudi, od katerih se lahko učiš. Osebno me to področje zanima, zato se bo rnorda moja pot nadaljevala v tej smeri. Že sedaj pa vem, da bo moja diplomska naloga • na temo vinskega marketinga. Vsekakor je to leto zame nadvse koristno in plodno. ORŽOrNIK iö naš gost Vinska kraljica promovira I slovenskavinatudina tujem.Kje? Konec marca sem sc udelc- žila mednarodnega vinskega sejma Vin Austria v avstrij- skem Salzburgu. kar je bil tudi moj prvi nastop v tujini. Z avstrijsko vinsko kraljica in njcno spremljevalko smo sc vo/.ilc s kočijami, / old- tajmerjem po Sal/.burgu, sc ustavljale, klcpetale /. Ijud- mi... Predstavljala scin Slove- nijo in slovenska vina, ob tcm pa ugotovila, da nas premalo po/najo oziroma se slabo promoviramo navzven. Ima- mo zelo dobra vina, jih pa ne znamo zadostno tržiti. Slovenska vinska kraljica iz deželecvicka.Jevčasu vašega mandata ta vinski posebnežkajbolj promoviran? Cviček jc duša Dolenjske in poscbnost v sloven- skem vinskem pristoru. Kakor je dolenjska po- krajina skromna in pristna. taksen je tudi Dolenjc in njegov cviček. Cviček se s svojo nežno barvo, blago kislino, osvežujočim, poživljajočim oku- som odlično poda k dolenjskimi kulinaričnimi do- brotami. V zadnjem času je i/jcmno pridobil na popularnosti, kar si gotovo zasluži. Ali veste, zakaj je cviček tako lepe ncžno rdeče barve? Zato, ker je v svoji skromnosti zardel, ko je slišal toliko hvale o scbi. Upam, da bodo naši vinogradniki dovolj pametni, da bodo znali ta sloves tudi zadr- žati. Lahko rečete, da je cviček najboljši med vini? Se morda spomnite, kdaj ste se prvič srečali z njim? Vsako vino je obeležje geografije, podnebja in ljudi, ki vinsko trto obdelujejo, ter vina done- gujejo v svojih kleteh. Vino je pridelek narave, človek pa je s svojim delom in znanjem le po- daljšek te narave in tc prvinskosti se moramo vselej zavedati. Vsako vino je posebnost zase, zato je nemogoče reči katero je najboljšc. Priljubljenost neke vinske sorte ali celo zvrsti je stvar osebnega okusa. Odra- ščala sem ob vinogradu, poznam lepe in ležke plati vinogradniskega življenja, vem, da je delo v vino- gradu težko, zato znam ceniti pridelano kapljico. Kako je s kulturo pitja pri nas?Verjetno bo ktemu svoj delež prispeval tudi nov zakon o cestnem prometu. Kultura pitja zame pomeni, da ima človek nek odnos do vina. Pozoren si na izbiro pravilnih ko- zarcev, na kakovost vin in poreklo. Če imaš pravi- len odnos do vina, ne mores biti pijan oziroma je ta možnost precej manjša. Vsekakor se ne strinjam, da gre človek za volan pijan in s -tern ogroža sebe in druge. zato v tern pogledu podpiram nov pro- metni zakon. Opažam. da je to trenutno najbolj vroča tema, ljudi pa je tudi pošteno strah za svoje vozniške. Za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo z vinom, pomeni nov zakon dodatne prepreke in stroške pri opravljanju njihovega dela. Problem imajo poklicni degustatorji. Sprašujem se, ali bodo sedaj vsi imeli šoferje in kdo bo vozil mene? Kako komentirate očitke, da vinska kraljica propagira alkohoiizem? Nihče mi še ni očital kaj takega. Če bi se vsi držali mojega pravila - pij malo, pij dobro - ne bi bilo med nami alkoholikov. Poleg tega so zdravju ško- dljive predvsem žgane pijače, vino, popito v pri- mernih količinah in ob dobri hrani, pa samo pri- speva k človekovemu zdravju. Aleksander GELB Foto: Blaž MIRT Vino je pridelek narave, človek pa je s svojim delom in znanjem le podaljšek te narave in te prvinskosti se moramo vselej zavedati. Vsako vino je posebnost zase, zato je nemogoče reči katero je najboljše. Priljubljenost neke vinske sorte ali celo zvrsti je stvar osebnega okusa. fS: OI^OfNIK naš gost Katarini Jenžur, slovenski vinski kraljici, je podjetje JOBAVTOPUNTAR ob prvi obletnici avtomobilskega salona in servisa SEATvKrškem podariio vozilo AROSA, prikupno in poskočno vozilo, ki ga kraljica pri svojem delu nadvse .potrebuje. Sloves- nosti ob slavnostni predaji ključev se je udeležil tudi Branko Vodušek, direktor slovenske vinske akademije Veritas, ki organizira izbor vinske kraljice. triglav premoženje^ zavarovalnjca triglav.d.d. :-~L :iy.-^S^iZ^yf. preteklih številkah smo vampredstavili nekaj oblikŽI VIJENJSKEGA.KRDGA, ki gabomo nadaljevali pozneje." Namreč\dolžni smospoštovanim bralcem predstaviti novoorganizaciioZavarovatniceTRIGLAV. ki polcg ŽIVLJENJSKEGA KROGA IJZIZ^^^Z^S^J^JZ-ZL. organizira in ustanavlja nov segment ali obliko /^ 1.2 AVTO (avtomobilski kasko, avtomobilskaodgovornost,AO-plus, pravna zaščita) :i-'—--"—•"*-r^~: -"- "~* 1.3 PROSTIČAS (potovanjainrekreacija) 1.4 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI (posevki in plodovi, živali, stroji in oprema) r= -, 2. POSLOVNO PREMOŽENJE rÄV 2.1 POSLOVNA SREDSTVA (zavarovanje zgradb, strojev in opreme, blaga, prevozna sredsivKtwall, posevki in plodovi) 2.2 ODGOVORNOST, (ki zajema splosno odgovornost, odgovornoat za izdelke, pokliena odgovornost, odgovornost prevoznika, avtomobilska odgovornost) . .\.."^:~ 2.3 FINANCE (terjatve, izpad dohodka, investieije in kaveije) '"~ ''"'':W- Vsaka od naštetih oblik se nanaša na posameznika kot osebo in podjetnika, ki lahko poišče obliko zavarovanja, ki mu ustreza in sicer za zavarovanje doma (hiše alistanovaryaX avtain pröstegacasa in po&lovnega premoženja - poslovnih sredstev, financ in odgovornosti. ^^Tte'büo^ekaJ-vprasarg vTteti srPOTRESNIM ZAVAROVÄNJttM poadärjaniö, da spada le-to v zavarovanje ZGRADB, PREMIČNIN, STROJEV in OPREME in IZPADA DOHODKA. Skiepa se s posebnim dogovorom kot dopolnilno zavarovalno kritje. Podrobno ga bomo predstavili veninaslednjih številk:~i~v; ^^-~^^^IZI^2^.'^7^2sr^ C^Z^Z^-"''- OBŽOrNIK »I anketa STRAH PRED KAZNIMI? Matjaž Filipič, zaposlen v gradbeni hiši Čepin, iz Brežic: "Nisem šofer, a se strinjam z novim prometnim zakonom. Novi ukrcpi se mi nc zdijo prohudi, upam. da bodo imeli v policiji notra- nji nadzor. Korupcija med policisti bo odvisna od tega, kako jih bodo naučili. Naj bo enako za vse. Da ne bo tako kot prej, ko so one spu- ščali. čc so storili prekršek, ostalc pa kaznovali. Kor med prazniki ni bilo smrtnih žrtev, menim, da jo spre- jetje novega zakona že poplačano." I Suzana Jurman, študentka I iz Sevnice: "V bistvu se mi I zdi novi zakon prestrog, gle- I de na to. koliko denarja za- I služimo. Po drugi strani pa I je spet v rcdu. saj bo tako I manj alkoholiziranih na ce- I sti in s tcm tudi manj pro- I metnih nesreč. Ni pa fer, da I je zakon tako strog. da lahko I zaradi dveh piv ostancš brez izpita. Omejitve so grozne. saj moraš od Krškega proti Brežicam skoraj vso pot voziti 50 km/h." Franc Jelenko, geometer iz Senovega: "Z zakonom se načelno strinjam, kar pome- ni, da sc strinjam samo načcl- no. V njem vidim veliko do- brih in veliko slabih stvari. Pri zakonu mi je všcč, da se skozi naselja vozi bolj poča- si, zdi pa sc mi, da bi lahko na določenih mestih dovolili vecjo hitrost. Spodnja meja alkoholiziranosti je prenizka. pristojnosti policistov pri ocenjevanju sposobnosti vo- žnje so prevelike, prehiter je prehod iz prejšnjega v nov zakon." Jože Kodela, gostilničar iz Krškega: "Žc prej so imeli policaji preveč pooblastil. zdaj pa sploh preveč. Kar se tiče kazni, se do neke me- je strinjam, le pri odvzemu izpita ne. Strinjam se. da ga vzamejo, ne pa s tern, da ga moraš delati še enkrat. Pri obratovanju lokala se za- kon zelo pozna, saj sc lju- djc izogibajo lokalu, ce- prav ne točimo samo alkohola. Mi ne moremo nič, tistih, ki so ga napisali, pa tako nc prizadene. Tudi omejitev skozi naselja je prenizka, sploh za obvo- znice." Mojca Avgustin, prodajal- ka iz Malega Podloga: " Novi zakon se mi zdi pre- strog. kar se tiče ukrepov in tudi denarnih kazni. Menim, da po novem ne bo veliko bolje. Najbrž pa bcxio ljudje manj vozili pod vplivom alkohola. Za zdaj se še nisem srccala s policisti, ki imajo po novem prcvelika poobla- stila. Najbolj me moti pre- počasna vožnja in prižgane luči podnevi. ki jih še vedno kdaj pozabim prižgati." Silvester Šerbec, kl jučavni- čar s Senovega: "Zdi se mi, da je novi zakon zelo strog. glede na danasnje razmere in glede na osebni dohodek povprečnega delavca. To- čkovanje je za določene pre- krške prestrogo. menim pa tudi. da imajo policisti pre- velika pooblastila. Nekateri (poklicni šoferji) b(xio la- hko tudi ob sluzbo. Za zdaj me se niso ustavili in tudi ne kaznovali po novem zakonu. Novih predpisov še nc upoštevam popolnoma, ampak sc postopoma prilagajam." Teja Leben, tajnik SVCP občine Brežice, iz Dobove: "Za zdaj kaže, da je bolje predvsem zaradi velikih de- narnih kazni. Čas pa bo po- kazal. koliko je zares dober. Na predstavitvi zakona so predstavniki ministrstva za notranje zadevc sami izjavili, da je prisotna bojazen, da bi lahko policisti podlegli sku- šnjavi. Saj lahko na lieu mesta računajo tudi do 2(X).(XX) SIT, kar je njihova dvome- scčna plača. Dobro se mi zdi, da so šc posebej varovani otroci. Martin Frankovič, upoko- jenec iz I^eskovca: "Mislim. da jc glede p I ! Neoprcdmelcna dolgoröcna srcdslva II | Oprcdmclcna nsntivna wdslva______________________: I(I7|.| ___ III. ; Di»lf ornčnf llnanfnc nalo?hc______________________ n.m IV. | Popravek kapiüilu ___________________________________; ________ I! I (iihliiva sroilsHa_______________ I 2J.li; I : /aloyc___________________________________________ : __________ II. I [Jnlgur^-nc Krjalvf i/ [msldvanja ______________j _________ III | Kralkor.vnc tcrjatvr i/. [xftluvanja__________________i 234_______ IV i Kr.ilkurnOnc l'inimcnr n«l(>;hr ______: 71X4') ^ '. Drnamasrcilstv» __________________________ »Hfl : VIKI SRi:iJSsl.V_______________________________| I6M')K A : Kapiml________________________________________; __________ I ; O-novni kapital________________________________; _________ H ; Vpla^ani picsc/ek kapil.il.i_____________________________ III. ; Rivrrvc_______________________________________; __________ IV j Prcni-vrciii p.i/invnu rii/lilca prfi-šnjih In________________ V j Rrvalori/iici^ki p>lgon>0nc ohvc/.noMi \/ poslnv.inja : [) j Kralkimvnc ohvo/misli i/ finnnt-iranjii_______________ .______________ I : Kralkorofrie ohve/miili i/ puslnvanja _________ ; I:«_______ IZKAZ USPKHA za obdobje od 1. Januar ja 1996 do 31.decembra 1996 ________________________________________________________________V IM» SI I A i ('ivli pnhi»lcli ocl NRK p» /aknnii______________________: .V2X').Sn I! ; SprcnK-mha vreümwli /.alog prui/v. iii iroliikončaiu-pnn/v. j __________ C Vri'dnnsl .iktiviranih laMnili pmi?\in)ov in Morilcv__________'¦___________ (• '¦ l)m;iprilni(lliiiis pripravili. tokrat že 21. jezikovo nedeljo - tekmovanje za najdaljši, naj- težji in najizvimejši jezik. Letos je imel najdaljšega Miran Klavžar, saj je meril, jezik seveda. kar92em. Diugo mesto je pripadlo 74,5 em dolgemu jeziku, ki ga je prinesel Viktor Kukovieie.Tretjo mesto je pripadlo Vikiju Zupaneu /n jezik dolžine 72 em. V kategorijinajtc/jih jezikovjeslavilCvctoJeler(2,()9 kg), drugo mesto je osvojil Anton Maček (1,60 kg), trctje pa Peter Požun (1,56 kg). Zaizvirnost je najvišje priznanje prejela KarlaCerjak, ki je /ü svojo planiko, izilelano iz jezika, prejela 14cxJ 15mo/.nih lock. I3ingomesto jeosvcijilaNina Iimek( 12toek). kije jezik obleklavslikarja. Ireni Kožuh( lOtočk) pa je za podobo ameriškega predsednika Clintona pripadlo trctje mesto. (BOCO) Krško Uspehi posavskih radioamaterjev Radioamaterji krškega Radiokluba. ki mu /c vee let us|x;šno predseduje Boško Karabaš st., so se v zadnjem obdobju udcležili številnih tekmovanj v amaterskem radiogoniometriranju (lov na lisieo), na kalerih so posegali tudi po najvisjih uvrstitvah. Na5. odprtem pi"venstvu Bjclovarske-bilogorske županije so zabeležili naslednje uvrstitve - mlaj.ši juniorji: I. Jurij Klakoeai;4. PeterKerin;ženske: 2. CvetkaMavsanscniorji: 1 l.DamjanGolob;vetera- ni: 2. Jancz Kuselj. Ki-ski radioamaterji sose udcle- žili tudi 1. odprtega prvenstva Primorsko-goranske županije, kjcr so zasedli naslednja mesla - rnlajši junioiji: 3. Juri j Klakočar. 5. Dam jan Božie; ženske: 4. Cvetka Mavsar; veterani: 2. Janez Kuselj. Radio- klub Amater iz Sevniee je v začetku maja organiziral odprto prvenstvo Slovenije v amaterskem radio- goniomeüiranju Lisca Ž98, ki so se ga udelcžili tako krški kot tudi scvniški radioamaterji. Rezulatati - juniorji: 2. Marko Keber, 5. Marko Ogorev (oba Sevnica): pionirji: 1. David Brinowetz, 2. Marko Hribar. 3. danilo Kunšek (vsi Sevniea), 5. Boštjan Plevnik (Krsko): starejši veterani: 2. Janez Kuselj (Krško); ženske: 1. Cvetka Mavsar(Krsko); ekipno: 3. Radioklub Krško. ZPMKrško Prvomajske počitnice Občinska zveza prijateljev mladine Krsko je na za- dnji seji upravnega odbora sprejela program aktiv- nega preži vljanja prostega easa med prvomajskimi pra/.niki. ki je bil ob pomoči krajevnih društev pri- jateljev mladine in zunanjih sodelavcev tudi uspcšno izveden. V sportnem eentai v Spodnjem Starem gradu je potekalo tekmovanje "4 v vrsto". kjer je bilo nadvse zabavno. najboljši pa so bili tudi nagra- jeni. V s(xielovanju s podjetjem TRIEMA je bil organiziran spust s čolni po reki Krki (na sliki) od Kostanjeviee do Raeje vasi. Po skoraj treh urah veslanja je udeležence na cilju čakal prijeten piknik v naravi, kjer .so se lahkopomerili v pri jetnih športnih in zabavnih igrah. Omeniti velja tudi pohod na Bcv hor, ki se ga je udeležilo kar lepo število mladih pohodnikov in rock koneert v izvedbi skupinTunke in Hudobni volk, ki je potekal v okviru projekta "Mladi za ra/voj domačega kraja" v brestaniškcm domu Svobcxle. i«S OBSK)rNIK kronika KRONIKA 113 Policija opozarja CESTNI ROPI IN DRZNE TATVINE Cestni ropi in drzne tatvine vsekakor niso nova pojavna oblika kriminalitete na slo- venskih tleh, nedvomno pa gre za vse ob- sežnejše problematično področje krimina- litete. saj so v slovenskem merilu v naglem vzponu'glede števila obravnavanih dcjanj. Gre za dejanja, katerih število se naglo po- večuje iz leta v leto. Vecja mesta so posebej izpostavljena in ti delikti predstavljajo ve- čje probleme, tako da mora policija vlagati velike napore pri raziskovanju. Tu gre na- mrečza ^^osebe, ki so storilci stevilnih to- vr- ^^r^^k stnih dejanj. V Posavju ne more- k mo biti zaskrblje- ^- ni, saj teh dcja- k nj ne bclczi- L. mo veli- ko.Trend >dogajanj ^ v sloven- r skem pro- storu pa kaze r r na velik porast teh dejanj, zato je nasa dolznost, da opo- zorimo na možnost teh pojavov z hkratnim opozorilom, kako se obnašati, da ne hi spodbujali storilcev in da ne bi postali žrtvc napadov. Zanimivo je, da so napadi na moske izve- deni večinoma na ulici ali po prihodu iz lokalov, da se napadi na mladoletnike vr- stijo v parkih, na trgih, ulicah, v solah ali kar prcd lokali v mestnih ulicah, medtem ko so z.enske žrtve teh dejanj predvscm na ulicah, ko se odpravijo po nakupih ali drugih opravkih oziroma se vračajo proti domu. V Posavju je bilo zabclcz.enih nekaj cestnih ropov ob vračanju z vaških veselic v poznih nočnih urah. Drzna tatvina lahko hitro preide v kaznivo dejanje ropa ali roparske tatvine. Zrtve drznih tatvin običajno niso poskodovane. medtem ko so žrtve ccstnega ropa običaj- no izpostavljene dircktnemu fizičnemu napadu in s tern tudi poškodbam. Kaj lahko storite, da ne boste oropani na cestah in ulicah: Če na banki dvigujetc več denarja kot običajno, pazite, da vas kdo ne opazuje. Gotovinc nc stcjtc na ulici. niti brez potrebe ne odpirajte denarnice. Gotovine tudi ne kažite v gostilnah ali na javnih prostorih, se posebej to velja, če imate s seboj vccje vsote denarja. Bodite se posebej pozorni in nczaupljivi, če vas neznancc na cesti prosi, da mu zamenjate denar, poveste koliko je ura, vam skuša prodati zlatnino itd. Torbico po možnosti nosite vedno na desni rami, obenem pa jo se dr/.ite z roko. Ramenski pas je vedno dobrodosel. Če vam kdo grozi in vam hoče iztrgati torbico, vzcti dcnarnico ali biti ka- ko drugače nasilen, s klici na pomoč opo- zorite okolico in mimoidoče. Hodite po osvetljenih in prometnih ulicah, izogibajtc pa se praznih, tcmnih ulic in poti. Doku- mente in druga plačilna srcdstva (ceke, kartice) ter gotovino hranite v notranjem žepu oblačil ali torbice, pritrjene okoli pa- su oziroma porazdeljeno v več žepih. Vsa- ko nadlcgovanje ali grožnjo z napadom takoj prijavite policiji. Ravno tako sode- lujte s policijo, če ste očividec ali priča kaznivega dejanja ropa ali drzne tatvine. Vsaka inlbrmacija je policiji dobrodošla. O izsiljevanju denarja med sosolci, ki ima- jo ravno tako v nekaterih primerih vsc zna- ke ropa, pa homo spregovorili kdaj drugič. Gre namreč za zelo pogost pojav v srednjih in drugih solah, seveda tudi v Posavju. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Vlomi in tatvine za slab milijon Brežiski policisti so pred dnevi v sode- lovanju s kriminalisti Urada kriminali- stične službe UNZ Krško z namenom najdbe predmetov iz vlomov na obmo- čju Brežice opravili več hisnih preiskav. Na podlagi zbranih obvestil je policija odredila 48-urno pridržanje za Bojana P. iz Gaberja pri Dobovi in Stanka K. iz Brežic, saj je bilo na podlagi zaseženih predmetov ugotovljeno, da sta vlomila skupaj v 11 objektov na območju Bojs- nega, Oklukove gore, Zgornje Pohance, Volčjega ter na Maistrovi ulici v Breži- cah, predvsem v stanovanjske in vikend hiše. Odnesla sta različnc avdiovizuelnc in gospodinjske aparate ter drugo blago v vrednosti 917 tisoč tolarjev. Skoraj vsc ukradene predmete, ki sta jih sicer pro- dajala, je policija našla in jih bo vrnila oškodovancem. Zoper šest kupcev bodo spodane kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. S kazensko ovadbo sta bila Bo- jan P. in Stanko K. privedena k prcisko- valnemu sodniku. Čelada in izpit sta "nepotrebna"?! V času od 24. aprila do 3. maja so policisti UNZ Krsko izvajali preventivno prometno varnostno akcijo "Motorist". V času izva- janja akcije so policisti ustavili in kontrolirali 84 voznikov motomih koles in koles z moto- rjem. Opozorili so 17 udeležencev v prometu, gre predvsem za neuporabo varnostne čelade in prevoz oseb v nasprotju z veljavnimi pred- pisi. Represivne predpise so policisti izvedli v 35 primerih, in sicer v 19 primerih je bila ugotovljena vožnja brez vozniškega izpita. pet voznikov pa je bilo pod vplivom alko- hola. V času izvajanja akcije policisti niso obravnavali nobene promctne nesreče z udelczbo voznikov motomih koles, zato ugotavljajo, da je stanje bistveno boljse kot v letu J997. INSTALACiJE PECAR1C montaža strojnih instalacij MDB8,8273LESKOVEC tel.: 0608/21-348, fax: 0608/21 -402 0B3K)rNIK ;«J športne strani EXTREMIST računalniški program za vodenje akcije Športnik leta računalniška zasnova: Tadej Avsec podatke izbral: Renato Zorko Iowa, ZDA, 24. - 25. april Drake miting: 2. mesto Jure ROVAN (AK FIT Brežice), skok ob palici, 538 cm Ptuj, 25. april Državno prvenstvo za mlajšc mladince in mladinkc v streljanju z zračnim oro- žjem - pištola: 2. mesto Vesna Kržan, ml. mladinka, 327; 2. Matej KRAJNČIČ, ml. mladinec, 342 (oba SK Kruno Brežice) Madison, ZDA 1.-2. maj Univcrzitctni atlclski miting: I. mesto Jure ROVAN, (AK FIT Brežice), skok ob palici, 535 cm Krško, 9. maj 1998 Kvalifikacijska speedway dirka za SP po- sameznikov: 6. mesto Izak ŠANTEI (AMD Krško) Ljubljana, 10. maj • IV. kasaška dirka sezone: 3. mesto Franc CETIN (KK Posavje Krsko), dirka za 3-12 letne kaseče, 1.600 m, s konjem JARD II Senovo, 9. maj Državni plesni rating turnir: I. mesto ST in 2. mesto LA LukaVODLAN&Maja BROM- SE, ml. pionirji; 2. mesto ST Scbastjan VODLAN& Viktorija ŠALAMUN (vsi PPK Lukec Krško) Nova Gorica, 10. maj Mednarodni atletski miting: 1. mesto Go- razd DIVJAK, mladinci, tek na 800 m, 1:55,85; 2. mesto Luka DIVJAK, ml. mla- dinci, tek 800 m, 2:06,18; 3. mesto Suzana KOS, članice, skok ob palici, 280 cm (vsi AK FIT Brežice) Slovenska Bistrka, 10. maj Mednarodni atletski miting: 1. mesto Pri- mož KOZMUS, mladinci. met kladiva, 64,05 m - nov državni mladinski rekord; I. mesto Silvijo JAGIČ, st. mladinci, met kladiva, 50,50 m; 2. mesto Scbastjan DROLC - 43,84 m; 2. mesto: Lidija NO- VAK, st. mladinkc. met kladiva, 43,89 m; 1. mesto Kruno HERAKOVIČ, ml. mladinci, met kladiva, 48,44 m; 1. mesto Jure VODOPIVEC, pionirji, met kladiva, 36,62 m; 2. mesto Meta VODOPIVEC, pionirkc, met kladiva. 24,84 m (vsi AK FIT Brežice) Iowa City, ZDA, 9. maj Univerzitetni atletski miting: I. mesto Ju- re ROVAN. člani. skok ob palici, 535 cm Škofja Loka, 9.-10. maj Državno ekipno klubsko šahovsko prven- stvo mladih do 15 let: 2. mesto ŠK Triglav Krško (Novak, Zupevc, Stajner, Žnideršič, Ahmatovič. Tomažin) :ifch Maribor, 9.-10. maj Odprto ekipno prvenstvo Slovenije v po- spešencm šahu: 1. mesto SK Triglav Krško (Meštrovič, Kos, Sitnik, Znideršič in Brumcn) Kočevje, 16. maj Državni kvalifikacijski plesni turnir: 1. me- sto v ST in LA Scbastjan VODLAN&ZMaša Viktorija ŠALAMON (PPK Lukec Krško) Trst, I tali ja, 17. maj Mednarodni plesni turnir: 1. mesto ST in 2. mesto VODLAN&ZMaša Viktorija ŠALA- MON(PPK Lukec Krsko) Gornji Grad, 16. maj Državno prvenstvo ju-jitsu duo sistem: 1. mesto Vita PRESKAR / Maja FERENČAK - ženski pari do 15 let. 1. mesto Vita PRESKAR / Sandi HOTKO - mešani pari do 15 let, 2. mesto Dejan / Roman Predanič - do 15 let moški pari, 3. mesto David Gambeta / Peter Požun - moski pari do 15. let, I. mesto Mojca ŠKOF/ Anita STRGAR - ženski pan do 15 let, 1. mesto Vesna MESOJEDEC / Nina JAZBINŠEK - ženski pari nad 15 let. 1. mesto Vanja PRESKAR / Kiemen KRAN.IČIČ - me- šani pari nad 15 let, 2. mesto Vesna MESO- JEDEC / Robert GRUBENŠEK - mešani pari nad 15 let, 3. mesto Jerneja ŠAVRIČ / Vasja SEDMINEK - mešani pari nad 15 let (vsi ŠD Policist Krsko) Bratislava, 17. maj Mednarodni karate turnir "Bratislava '98" - kate ekipno deklice 10-12 let: 3. mesto Jeler, Požun, Grilc; katc ekipno deklice 14-16 let: 1. mesto Racman, Grilc, Vižintin; kate deklice 6-8 let: 1. mesto Sara JELER; kate deklice 10-12 let: 1. mesto Vesna POŽUN, 2. mesto Marija JELER; kate deklice 14-16: 1. mesto Karolina RACMAN: 2. mesto Daniela GRILC (vsi Karate klub Krsko) Iowa, ZDA, 16. maj Prvenstvo konserence Missuri Walley: 1. mesto Jure ROVAN (AK FIT Brežice), člani, skok ob palici, 522 cm Velenje, 17. maj 1998 Atletski miting Velenje: 1. mesto Jure KO- STEVC, st. mlad., skok ob palici, 440 cm SEST ZMAG SAKE IN DIMITRIJA V avstrijskem Wolfsbergu je 14-članska ekipa plavalncga kluba Celulozar iz Krške- ga v nedeljo. 10.5.98, uspešno "odprla" let- no sezono v 50-meterskih bazenih. Pokal "Wolfsberg 98", ki se podeljuje najboljšemu plavalcu kluba, je tokrat zasluženo pripadel Dimitriju Sobotiču (84) za tri osvojena prva mesta s časi: 1(X) m prosto (1:01,65), 100 m hrbtno (1:12,53) in 100 m delfin (1:06,43). Prav tako je svoje dobre rezultate iz zimske sezone potrdila Sara Hojski (88), saj je osvojila prav tako tri prva mesta: 50 m prosto (0:34,41), 50 in hrbtno (0:41,64) in 50 m delfin (0:39,51). Jaroslav Kovačič (84), ki je plaval v konkurenci s Sobotičem, se je moral zadovoljiti s tri-kratnim drugim me- stom in sicer'lOO m prosto (1:03,03), 100 m hrbtno (1:12,89) in KK) m delfin (1:10,78). Nina Andrijaševič (88) je od- plavala 2.mesto na 50 m prosto (0:35,42) in prav tako 2.mesto na 50 m hrbtno (0:42,53); naslednji mladi tekmovalci pa so po enkrat segli po najvišjih uvrstitvah: Tanja Tomič (87) - 2.mesto 100m hrbtno (1:26,07), Vedrana Sember (88) - 2.mesto 50 m delfin (0:43,65), Svcn Mavsar (87) - 2.mesto 100 m delfin (1:34,09), Nina Pirc (87) - 3.mcsto 100 in prosto (1:15,64), Do- lores Žičkar (87) - 3.mesto 100 m prsno (1:32,14) in Jernej Omerzel (87) - 3.mesto 100 m hrbtno (1:27,92). |P ORSjOrNIK športne strani Nogometni klub Krško PREPOROD NAJSTAREJŠEGA ŠPORTNEGA "Davnega leta 1922 se je nekaterim tedanjim veljakom v Krškem porodila misel o ustanovitvi nogometnega kluba. To so bili privrženci nogometa zaradi ljubezni, zadovoljstva in razvade, nikakor pa napuha polni in dokazovanja potrebni ljudje. Prvotno so se ukvarjali le s vprašanjem, kje igrati nogomet, dokler se niso spomnili, da bi bila najboljša zelena, travnata površina, kjer so posestniki pasli svojo živino," je ob 75- letnici nogometa v Krškem, o rojstvu te športne discipline, izjavil Marjan Serne. Kmalu so velik pa.šnik preuredili v pravo nogometno igrišče, /arisali meje igrišča, po- stavili gole in pričeli igrati. Takratnih po- gojev si danes ne moremo niti predstavljati, vendar tak.šen je bil začetck. Brcz strokov- nega vodstva, trenerjev in ostalih. ki danes spremljajo skoraj vse nogometne ekipe, so krški nogometaši igrali tako, kot so sarni znali in z.mogli. Ni bilo pravih drcsov, žog, mrež za gole, nakup opreme pa je bil prepu- ščen samim igralccm in njihovim material- nim zmožnostim. Leta I93l je prišel v Kr- ško danes že pokojni Alfred Istenič, starosta krškega nogometa, ki je imel veiiko nogo- metnega znanja, saj je pred tern igral za NK Maribor. Kmalu po njegovem prihodu je bilo zaznati napredck v nogometni igri mo- štva, okoli Isteniča pa se je kmalu začela zbirati tudi mladina, ki je želela igrati no- gomet. Med drugo svetovno vojno nogo- meta niso igralo. že leta 1945 pa so priz.a- devni ljubitelji črno-bele usnjene žoge klub tudi obnovili. Do danes, ko je klub kar veiiko nogometno podjetje, je imel krški nogomet stevilne vz- pone in padce. vendar pa po tradieiji. ste- vilčnosti, priljubljenosti in organiziranosti zagotovo zaseda častno mesto med sport - nimi panogami v obeini. V letu 19% so na čelo kluba prisli nov predsednik in upravni odbor, ki so prevzeli zelo odgovorno nalo- go. Vodenje krske nogometne ladje pomeni za klubsko vodstvo ustvarjanje modernega. organiziranega in strokovno vodenega sportnega kolektiva. K tetnu jih obvezujeta bogata tradieija in zgodovina, seveda pa tudi preko 150 registriranih igralcev. V lanskem letu je bila prvič v zgodovini kluba oblikovana popolna nogometna piramida, saj nogometaši tekmujejo na različnih ni- vojih s šestimi tekmovalnimi selekcijami, kar ima zelo malo slovenskih nogometnih klubov. Omeniti velja se zensko mladinsko ekipo, v kateri so kar stiri dekleta, ki skupaj s trenerjem nastopajo tudi v slovenski mla- dinski reprezentanci. V NK Krško so lani uspesno zaključili prvo nogometno solo, v katero je bilo vključenih preko 40 najmlaj- sih nogometasev, v sodelovanju z NZS iz- vedli tudi dve tekmovanji za znaeko nogo- metasa. Zbiranje kandidatov za značko že poteka, kakor tudi nogometna sola. Zdravko Pilipovič, športni voclja NK Krsko: "Delo z mladimi je nasa prva nalo- ga, pa seveda popularizacija nogometne igre, iskanje nogometno nadarjenih otrok, akeija nogomet v vsako solo in v vsako vas. Nasa baza je obeina Krsko ter tudi so- scdnji obeini Sevniea in Brežice. Zavedamo se, da je vzgoja lastnega igralskega kadra imperativ našega kluba in temeljni pogoj za obstanek. Zavedamo se tudi pomembn- osti strokovnega kadra, zato smo v zadnjih letih izsolali in di'iii'(Mjrl, .'.,-(,/./. >'li K (1(1 lie I? 00 . n:;l, liu ¦ ¦; ¦ ¦ : > i sejem od 8.(HI il.i ! ' 'Hi Demokrati Siovenije MOŽNOSTNAJEMA POSLOVNIHPROSTOROV za trgovino, pisarne, bife... V KRŠKEM, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 135c I Poslovhä stävftä I JO & / TAR | ob bodoči krški I obvoznjci in novem I mostu čez Savo. Fpooblaščeni prodajalec I vozil SEAT Avto Puntar KRŠKO, CKŽ135C, TEL.: 0608/231-600 f/ 0«,T Mhz '1O5,4Mhi 3EVNICA NHM 14, 8290 Sevnica Radio rica I 106.6^, flacüo rfca •----------------------------------------------------------------------——^ Radio rica Ob 2. obletnici delovanja PIZZERIA FONT ANA vabi na DEGUSTACIJO PIZZ in SL/IDOLFOÄ -. ~ 2&. maj 199Ö od 15. do 19. ure HALO PIZZA 22200 Pri nas plačujete le oglasni prostor, oglas vam izdelamo zastonj!!! ßt OBŽOrNIK obvestila KaM v PoSAVjU? BOŠTANJ 30. maj, ob 17. uri, TVD Partizan: os- rednja prireditev ob praznovanju 800- letnice prve omembe kraja 12. junij, ob 19. uri, TVD Partizan: raz- stava zbranega slikovnega materiala iz knjige "Boštanj 800 let" 14. junij, ob 15. uri, TVD Partizan: sre- čanje izgnancev in beguncev KO Bo- štanj in Občine Sevnica z odkrivanjem zgodovinskega obeležja št. 8 BRESTÄNICA 27. junij - Petrov sejem: sejemsko turi- stična prireditev v trškem jedru SEVNICA .6. in 7. junij, športna dvorana: Sloven- ija Open '98 - grand prix karate turnir; org. Karate klub Sevnica KRMELJ 7. junij, ob 10. uri, športno igrišče: ori- entacijska vožnja oldtimerjev; org. KS Krmelj in CMOC Ljubljana STUDENEC 7. junij, ob 10. uri, športno igrišče: tur- nir v malem nogometu za člane; org. SD Studenec 14. junij, športno igrišče: turnir v malem nogometu za osnovnošolsko mladino 3N/T .A. X-. I OGLASI Prodam vinograd v okolici Scnovega. Tel.: 71-571. Inštruiram angleski jezik za osnovnc in srednje sole. Cena: 90 min/1.500 SIT. Tel.: 62-602 (Rajka, po 17. uri). Duo Fantasy izvaja kvalitetno glasbo za poroke in druge zabave. Tel.: 0608/ 22-267. I Prodam poslovne prostore v izmeri L60 m2, delavnica, pisarna in trgovina v Industrijski coni Boštanj. Tel.: 71-256 (po 16. uri). Prodaja se dvoinpolsobno stanovanje v Krskem (Gubčeva ulica), neto povrsine 66 m2. Tel.: 33-005. ; I Honorarno /aposlimo mlajso komerci- alistko za delo na terenu. Tel.: 20-320. K sodelovanju vabimo mentorico so- dobnega plesa za vodenje plesne skupinc v Krskem. Tel.: 20-320. IB*H 88!:tf! f e HfSHtfrHI p o s a vski OBlprNIK .KRŠKO. POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Dalmatinova ulica 8, 8270 Krško vabi k vpisu v 1. in 3. letnik izrednega študija na naslednjih visokošolskih programih - STROJNIŠTVO in - TEKSTILSTVO Fakultete za strojništvo Maribor terna VISOKI SOLI ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE Novo mesto Informacije in prijave: POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE KRŠKO, Dalmatinova ulica 8, Krško, tel.: 0608/22-677 ali 22-811, vsak dan med 8. in 15. uro. Turistično društvo Brestanica OBVESTILO - VABILO Turistično društvo Brestanica pripravlja sejemsko turistično prireditev z naslovom "PETROV SEJEM" ki bo v soboto, 27. junija 1998, s pričetkom ob 9. uri v trškem jedru Brestanice (v starem Rajhenburgu). Gre za nekdaj dobro znan in obiskan sejem, ki bi ga radi oživili ter mu pridali kulturno-zabavno turistični prizvok. (Ne gre za živinski sejem.) Zato želimo pestro in zanimivo obrtno rokodelsko kra- marsko ponudbo. K ponubi-udeležbi vabimo vse tiste obrt- nike rokodelce, ki še vedno izdelujejo izvirne izdelke do- mace obrti in podobne stvaritve, ki so nekdaj krasili te sejme. Vabimo tudi tiste, ki se bavijo z vinogradništvom in prehrambenimi izdelki (suhomesnati, pekovski, čebe- larski itd.) Vabimo pa tudi vse druge obrtnike, da se pred- stavijo s svojimi izdelki. (Stojničnine ne bo). I'rosimo, da svojc sodclovanje najavitc čimprcj, cla vam /agotovimo mesto, čc bo nujno tudi kaksno stojnico na naslov: TD BRIiSTANICA, Cesta izgnancev 3,8280 Brestanica «ili na tel.: 79-19 3 (jjredsednik Mirko Avsenak). 0B5B)rNlK :«ll NCI B R E Ž I C E INTERMARKET •»**—¦—"»fl, NUDiMO VSE! DOLENJSKA B A N K A Denar za razumno ceno Znižane obrestne mere ^ za vse vrste posojil Postopek pridobitve posojila je enostavnejši. Stroski, vezani na zavarovanje posojila, so nižji. Posojila obrtnikom in ktnetom vrsta posojil odplačilna doba obrestna mera kratkoročna 6,00 %-6,25 % dolgorocna do 2 let 6,75 % do 4 let 7,25% do 5 let 7,75 7. do 6 let 8,25%, do 7 let 8,75 % do 12 let 9,25 %-l0,00% Nenamenska posojila za občane kratkoročna ' 6,5 %-7,0 % dolgorocna do 2 let . 7,5 % do 4 let 8,0% do 5 let 8,5 % Stanovanjska posojila do 4 let 7,0% do 7 let 7,5% do 15 let 8,0 70-8,5% *zamlaite do 4 let 6,75% do 7 let 7,25 % do 15 let 7,75%-8/25% Banka zaracuna posojilojemcilcem za vodenje posojila dodatno 1,2 % tocke Ictno od vsakokratiwga stanja posojila.