ANALIZE & PRIKAZI | 2023 | št. 4–5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 37 ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTI UČNIH VSEBIN IN KOMPETENC PREK IZVEDBENEGA KURIKULA Ensuring Sustainability of Learning Content and Competences Through Implemented Curriculum OPREDELITEV POJMA IZVEDBENI KURIKUL Izvedbeni kurikul je celostni izvedbeni načrt vzgojno-izo- braževalnega zavoda (VIZ), kako učečim zagotoviti dovolj ustreznih učnih priložnosti za sistematično nadgrajevanje in poglabljanje ključnih »nadpredmetnih« znanj in veščin (pismenosti, kompetenc) po vertikali in horizontali. Je živ dokument, ki služi tudi kot temelj medpredmetnemu oziroma kurikularnemu povezovanju ne glede na izbrani povezovalni element (vsebina, koncept, kompetenca, učna dejavnost, didaktična metoda, miselna veščina …). Izvedbeni kurikul je unikaten načrt (Komljanec, 2022, str. 6). Zahteva stalno spremljanje, dopolnjevanje in izboljša- vo. Osnovni cilj izvedbenega kurikuluma je oblikovanje načrta, kako v prihodnje vključiti neuporabljene vsebine, in njegova realizacija. Nekatere definicije ga opredeljujejo kot akcijski načrt za izvajanje in evalviranje vzgoje in iz- obraževanja na različnih oziroma več ravneh (Komljanec, 2022, str. 2). Andreja Klemenc OŠ Brusnic e – V rt ec Brusnic e OPERATIVNI KORAKI K NASTAJANJU IZVEDBENEGA KURIKULA VIZ-A V OKVIRU PROJEKTA NA-MA POTI Izvedbeni kurikul je most med gradniki in podgradniki matematične in naravoslovne pismenosti na eni strani ter vzgojiteljevo osebno pripravo na delo v oddelku na drugi strani. Tvorimo ga v štirih korakih: • Prvi korak: Z analizo stanja nas zanima, kaj že zdaj pri vseh predmetih oz. področjih po celotni vertikali počne- mo z namenom razvijanja posameznih pismenosti oz. kompetenc. Analiziramo, čemu posvetiti več pozornosti in kje so neizkoriščene možnosti. Sledita oblikovanje preglednice in vnos prednostnih in vključenih gradni- kov. • Drugi korak: Po fazi analize in vnosu dejavnosti v skupno preglednico teče dogovor o tem, čemu bi bilo treba razvojno nameniti v določeni starostni skupini več pozornosti; kje prepoznavamo dodatne možnos- ti oz. neizkoriščene priložnosti (učne izkušnje, ki so IZVLEČEK Uporabo in raziskovanje izvedbenega kurikula smo prepoznali kot inovativno priložnost za posameznika in institucijo, priložnost, kako akcijsko raziskovati. Seznanili smo se z novim terminom in novim konceptom, ki sta nam v začetni fazi spoznavanja predstavljala nekaj negotovosti in vprašanj, tekom raziskovanja pa je negotovost zamenjala strokovna radovednost. Prepoznali smo smiselnost tovrstnega načrtovanja. Ključne besede: izvedbeni kurikul v vrtcu, projekt NA-MA POTI, (pod)gradniki, naravoslovna pismenost, matematična pismenost, zagotavljanje trajnosti vsebin projekta ABSTRACT The use and exploration of the implemented curriculum were identified as an innovative opportunity for the individ- ual and the institution, an opportunity for action research. The new term and concept initially raised some concerns and queries, but gradually, our professional curiosity arose, and we recognised the value of this kind of planning. Keywords: implemented curriculum in kindergarten, NA-MA POTI project, (sub-)building blocks, science literacy, mathematical literacy, ensuring project sustainability ANALIZE & PRIKAZI 38 V Z GOJA & IZ OBR A ŽE V ANJE | An dreja Klem en c | Za g otavljanj e tr ajn o s ti učnih v s ebin in komp eten c prek iz ve db en e ga kurikula | s tr . 37 - 40 | nadgradnja prejšnjih izkušenj). V izpolnjeni preglednici pregledamo po posameznih gradnikih/podgradnikih vpise in se skupaj pogovorimo o tem, katere gradnike/ podgadnike imamo v posamezni skupini že dobro pod- prte s primeri, ter ugotovimo, kateri so manj zastopani oz. zapostavljeni. Nadalje se dogovorimo, katere pod- gradnike je treba podpreti pri katerih skupinah in pri katerih predmetih oz. področjih s primeri dejavnosti. • Tretji korak predstavlja konkreten načrt dejavnosti, z vsebinami kdo, kdaj, kako. • Četrti korak: V zadnjem koraku teče dogovor o tem, kako bomo spremljali udejanjanje načrta, kaj bodo kazalniki, kako in kdaj bomo evalvirali učinke. NASTAJANJE IZVEDBENEGA KURIKULA V OŠ BRUSNICE – VRTEC BRUSNICE V vrtcu OŠ Brusnice – Vrtec Brusnice je bilo v projekt NA- MA POTI poleg svetovalne delavke in ravnateljice vklju- čenih vseh 11 delavcev vrtca. Ob prvem stiku z vsebinami izvedbenega kurikula na srečanju vodij razvojnih VIZ-ov so se mi kot vodji porajali začetni pomisleki in tudi strahovi, kako teoretične vsebine o izvedbenem kurikulu prenesti v prakso ter kako bodo potekali predvideni oz. želeni koraki. Pred srečanjem s člani sem najprej ravnateljici predsta- vila načrtovane korake. Nato smo se srečali s preostalimi člani projektnega tima, kjer smo opredelili kriterije za vnos. Izvedbeni kurikul sem poskušala čim bolj osmisliti. Zelo pomemben vidik je razumevanje smiselnosti izvedbenega kurikula vodje. Le-ta predstavi večini članov tima »novo pedagoško kategorijo« na način, ki mu je blizu oz. kako jo razume. Pomembno je, kako smiselnost izvedbenega kuri- kula vidi in razume vodja, kako ga predstavi članom in ali ti vidijo prispevek k svojemu delu. Članom projektnega tima sem na srečanju predstavila delno izpolnjeno preglednico, s katero sem jih pobliže seznanila z obliko izvedbenega kurikula. Dogovarjali smo se o smiselnosti posameznih dodanih vsebin v Excelovi preglednici, kako razumemo izvedbeni kurikul, kako bi bilo smiselno zbirati podatke in jih urejati. Člane sem seznanila z dejstvom, da preglednica nudi obilo možnosti oziroma priložnosti za nadgradnjo dela, analizo, poglobitev v delovanje lastnega dela in s tem razvijanje neizkoriščenih možnosti. Kot pove Komljanec (2022, str. 8), je izjemno pomembna začetna jasna slika s cilji (kaj želimo z izvedbenim kurikulom doseči), kajti s tem se hkrati tudi opredeli smisel in uporaba izvedbenega kurikula.  PREGLEDNICA 2: Primer izvedbenega kurikula – ponazarja seštevek vseh vrednosti oz. uporabljenih (pod)gradnikov posameznih pismenosti  PREGLEDNICA 1: Primer izvedbenega kurikula – primeri dejavnosti, ki podpirajo razvoj naravoslovne pismenosti ANALIZE & PRIKAZI | 2023 | št. 4–5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 39 Poleg osnovnih smo dodali kategorije, kot so pomočnik vzgojitelja, ime skupine in starost, ter kategorijo povezava s preostalimi področji kurikula za vrtce (Preglednica 1). Dorekli smo tudi obveznosti posameznih članov, torej kaj naj v preglednico vnašajo, kako, do kdaj. Zapisano ocenju- jem kot izjemno pomembno vlogo članov, saj s tem so- delujejo pri oblikovanju izvedbenega kurikula, reflektirajo svoje delo in s tem participirajo pri nastajanju izvedbe- nega kurikula. Smiselno je izpostaviti tudi nalogo vodje, da poda točna navodila pri izpolnjevanju preglednice, saj točnost zapisa zagotavlja verodostojnost in uporabnost izvedbenega kurikula. Zelo smiseln je bil tudi nagovor vzgojiteljic s strani vodje, da ob vnašanju pod/gradnikov v izvedbeni kurikul v strnje- ni obliki podajo tudi samorefleksijo, ki zajema razloge, da določenim (pod)gradnikom niso namenile več pozornosti oz. so jih manj razvijale. Ali drugače, kaj so ugotovili in zakaj je temu tako. Sam izvedbeni kurikul nam poda le su- hoparen podatek, nadaljnja samorefleksija vzgojiteljic pa razkrije osebne poglede in razlage oziroma ponudi delne interpretacije podatkov. Omenjene vsebine in pregled izpolnjenega izvedbenega kurikula (Preglednica 2) so bili izhodišča za naslednje sre- čanje. Na njem smo opredelili neizkoriščene priložnosti na ravni VIZ-a, ki smo jih kot prioritetne cilje v prihodnjem šolskem letu vključili tudi v letni delovni načrt (LDN) vrtca in neizkoriščene priložnosti na ravni vzgojiteljic. Glede na evalvacijo dela preteklih let in pripravo izvedbene- ga kurikula smo tako v prihajajočem šolskem letu razvijali področja, ki so bila pred tem slabše zastopana. Izvedbeni kurikul smo izpopolnjevali tri leta. V šol. letu 2019/2020 so bile zaznane naslednje neizko- riščene priložnosti na ravni VIZ-a, ki smo jih kasneje kot prioritetne cilje razvijali v šol. letu 2020/2021: • kritično mišljenje, • finančna pismenost, • področje naravoslovne pismenosti ter potreba po večji vključenosti 2. gradnika naravoslovne pismenosti. Neizkoriščene priložnosti na ravni VIZ-a v šol. letu 2020/2021 smo prednostno razvijali v šol. letu 2021/2022: • razvijanje finančne pismenosti po vertikali (tudi 1. sta- rostna skupina), • razvijanje kritičnega mišljena, • izvedba kolegialnih hospitacij. Glede na pojav epidemije covida-19 in nekajmesečno zapr- tje vrtcev smo kolegialnih hospitacij realizirale manj, kot smo želele, zato smo jih v šol. letu 2021/2022 opredelile kot prioritetni cilj. Resnično želimo, da bi le-te postale stalnica tudi po zaključku projekta. Vzgojiteljice so tudi same podale mnenje, zakaj so določe- na področja in s tem podgradnike razvijale manj oz. več in kje prepoznavamo dodatne možnosti razvoja. Prek samorefleksije so v šolskem letu 2019/2020 zapisale naslednje vzroke: • Osebna naklonjenost članic do področja naravoslovja ali matematike. • Matematična pismenost za vrtce nima določenih pod- gradnikov. • Nekateri podgradniki so vsebinsko manj ustrezni za najmlajše otroke (1–2 leti). • Nekaterim članicam so določeni podgradniki manj ra- zumljivi in teže prenesljivi v prakso. • Nekaterim članicam je 1. gradnik razumljivejši in tudi bolj uporaben. V šolskem letu 2020/2021 so vzroki delno podobni, vzgo- jiteljice pa zadovoljno ugotavljajo, da so glede na preteklo leto pogumno razvijale določene podgradnike, ki jih pre- teklo leto niso. Razmišljanja ob vnosu lastnih primerov dejavnosti v izvedbeni kurikul za šol. leto 2020/2021 so: • Nekateri podgradniki so vsebinsko manj ustrezni za najmlajše otroke (1–2 leti). Za letošnje leto torej kot prednostno nalogo vrtca postavimo razvijanje finančne pismenosti po celotni vertikali. • Nekateri odgovori so se nanašali na slabše razumeva- nje določenih gradnikov/podgradnikov ali težji prenos gradnikov v prakso v določeni starostni skupini. Tu vi- dim priložnost za raziskovanje določenih podgradnikov, morda bi bila smiselna delavnica s poglobljeno diskusijo in predstavitvijo več primerov določenega podgradnika oz. priložnost za izvedbo profesionalnih pogovorov kot oblike učenja. • Vzgojiteljice ugotavljajo manj neizkoriščenih priložnos- ti. Intenzivno poskušajo razvijati vse podgradnike, prav tako kritično mišljenje. Področje finančne pismenosti jim predstavlja prijeten strokovni izziv. SMISELNOST IN UPORABNOST IZVEDBENEGA KURIKULA Večkratno dopolnjevanje izvedbenega kurikula in kasnejša analiza stanja omogočata vpogled v neizkoriščene prilož- nosti, ki VIZ-u omogočajo nadaljnji strokovni razvoj in poglabljanje, ter nadgradnjo vsebin. Večletno spremljanje podatkov in analiza le-teh ponujata primerjavo in nadgra- dnjo neizkoriščenih možnosti. Izvedbeni kurikul omogoča obilo nadaljnjega raziskovanja in analiz na individualni ravni strokovnega delavca, na ravni oddelka, generacije, VIZ-a, učnih vsebin, didaktičnih pristopov, metodologije dela itd. Filtriranje preglednice omogoča izpostavitev mnogih vprašanj in ponuja tudi delne odgovore. Zastavljamo si lahko raznolika vprašanja in jih nadalje raziskujemo, npr.: • Ali je razviden celovit pristop k razvijanju naravoslovne in matematične pismenosti ali samo zastopanost de- javnosti za razvijanje posameznih podgradnikov; kateri podgradniki niso pokriti z dejavnostmi; je razvidno tudi razvijanje kritičnega mišljenja, reševanja avtentičnih problemov, finančne pismenosti na ravni celotnega VIZ? • V kolikšni meri so zastopani vsi podgradniki v vsakem oddelku? (horizontalni vidik) • Ali je bila določena generacija v več letih deležna razvo- ja vseh gradnikov? (vertikalni vidik) • Je posamezna vzgojiteljica celotno razvijala vse (pod) gradnike ali je morda izbirala sebi prioritetne vsebine in področja? V kolikšni meri je načrtovala dejavnosti za razvoj vseh podgradnikov? • So določeni (pod)gradniki primernejši za specifično starostno obdobje? So vsi (pod)gradniki enakomerno ANALIZE & PRIKAZI 40 V Z GOJA & IZ OBR A ŽE V ANJE | An dreja Klem en c | Za g otavljanj e tr ajn o s ti učnih v s ebin in komp eten c prek iz ve db en e ga kurikula | s tr . 37 - 40 | zastopani v vseh starostnih skupinah? Če temu ni tako, kaj je razlog itd. V tem kontekstu je vključenost filtrov neobhodna in tudi ustrezno oblikovana preglednica s kriteriji, ki jih želi- mo raziskovati. Smiselno je vključiti čim več vsebin, kar omogoča bolj poglobljeno analizo, vpogled v delovanje strokovnih delavcev. Ob koncu projekta NA-MA POTI smo z namenom zago- tavljanja trajnosti vsebin uporabili akcijski načrt oz. neka- tere korake, ki smo jih vključili tudi v LDN vrtca in v letne priprave strokovnih delavcev. Pri izbiri vsebin smo izhajali iz potreb in želja članic, saj to spodbudi večjo motiviranost in angažiranost. Nadaljevali bomo s kolegialnimi hospitacijami. Kljub temu da je tovrstna oblika hospitacij na našem VIZ-u nova pra- ksa, je bila sprejeta z odprtimi rokami. Članice projektnega tima so prepoznale prispevek, ki ga kolegialne hospitacije lahko ponudijo, zato želijo z njimi nadaljevati tudi v pri- hodnje. V okviru projekta so članice v oddelkih vrtca oblikovale učno okolje – matematične, naravoslovne in finančne ko- tičke – v podporo razvijanju posameznih pismenosti. Tudi v prihodnjih letih bomo prioriteto namenili razvijanju pismenosti projekta in uporabljanju didaktičnih gradiv, ki so jih članice naredile same. Kot tretji korak pri zagotavljanju vsebin projekta, nad- gradnji in raziskovanju smo se osredotočili na uporabo (pod)gradnikov projekta tudi v prihodnje. Članice dnevne priprave dejavnosti zapisujejo prek aplikacije eAsistent, kjer imajo za priročnejši zapis priprave v aplikaciji vklju- čene vse cilje in dejavnosti priročnika Kurikulum za vrtce. Z namenom zagotavljanja trajnosti naravoslovnih, mate- matičnih in finančnih vsebin smo kot tehnično podporo pri pisanju priprav v eAsistent v Word obliki vnesli (pod) gradnike vseh treh pismenosti, ki jih vzgojiteljice po pot- rebi lahko uporabljajo. Sama sem se kot vodja močno zavedala moči in teže lastne interpretacije in razumevanja izvedbenega kurikula. Njegova uspešnost je močno pogojena s prepoznavanjem smiselnosti izvedbenega kurikula in uvida, ali članicam omogoča razvoj novih veščin in ali ga prepoznajo kot pod- poro pri samorazvoju. Izvedbeni kurikul je praksa, ki bo v prihodnosti dobila svoje mesto na mnogih – ne le vzgojno- -izobraževalnih – področjih, saj predstavlja sistematičen načrt razvoja in kakovostnih sprememb, predvsem pa je zaradi ciklične narave pomembna njegova trajnostna komponenta. Bone J. (2020). Mreženje. Izvedbeni kurikul. Medse- bojne hospitacije. Evalvacija napredka naravoslov- ne in matematične pismenosti. Letno vsebinsko poročilo. Projekt NA-MA POTI. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. Zavod RS za šolstvo. Neob- javljeno interno gradivo. https://skupnost.sio.si/mod/ folder/view.php?id=339716 Komljanec, N. Izvedbeni kurikul institucije s pod- ročja vzgoje in izobraževanja. Izvedbeni kurikulum institucije s podrocja vzgoje in izobrazevanja Alenkin pregled.pdf Skvarč, M. (2020). Izvedbeni kurikul – zakaj, kaj je, kako? Projekt NA-MA POTI. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. Zavod RS za šolstvo. Neob- javljeno interno gradivo. https://skupnost.sio.si/mod/folder/ view.php?id=349912 Skvarč, M., Đuretić, M., Kretič Mamič, A., Marjanovič D., Pustavrh, S., in Klemenc, A. (2020). Izvedbeni kurikul – izkušnje. Projekt NA-MA POTI. Delovno sre- čanje za vodje projektnih timov. Zavod RS za šolstvo. Neobjavljeno interno gradivo. https://skupnost.sio.si/ mod/folder/view.php?id=349913 Skvarč, M., Đuretić, M., Grof, N., Marjanovič D., Kle- menc, A., in Perovič, S. (2021). Izvedbeni kurikul. Medsebojne hospitacije. Projekt NA-MA POTI. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. Zavod RS za šolstvo. Neobjavljeno interno gradivo. https:// skupnost.sio.si/mod/folder/view.php?id=344648 Skvarč, M., in Bone, J. (2021). Izvedbeni kurikul – od - govori na vprašanja. Projekt NA-MA POTI. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. Zavod RS za šol- stvo. Neobjavljeno interno gradivo. https://skupnost. sio.si/mod/folder/view.php?id=346457 VIRI IN LITERATURA