RUSTI/ENIK (TI ^ DOflOLJUBOVA PRILOGA posvečena izobrazbi : in našim društvom Stev. 11. V Ljubljani, dne 17. novembra 1910. Leto U. Nekaj o društvih rokodelskih pomočnikov. Lopo so se prod leti razvijala društva rokodelskih pomočnikov po naših mestih in obrtnih krajih. Ta društva so važna za obrtnike in zato so drugod precej razširjena. Da so pri nas jela nazadovati v svoji lepi organizaciji, jc pač krivo to, da so je za nje premalo agiti-ralo, da društva tudi sama niso skrbela za naraščaj in da niso poskušala z modernimi sredstvi agitacije in re-iklame delati za svoja društva. Res da Ije v tom oziru marsikje sedaj drugače in da je društveno delo vse hvale vred-aio, vendar si ne moremo prikriti dejstva, da štejejo društva rokodelskih pomočnikov povsod pri nas, kjer obstoje, vse premalo članov. Lahko bi jih imela posamezna društva ne samo še enkrat toliko članov, temveč dvakrat uli celo trikrat toliko, kakor jih imajo sedaj. Za društva rokodelskih pomočnikov je treba storiti več, treba zanje živahne agitacije. 1. Agitacije treba za društva rokodelskih pomočnikov že zaradi pomočnikov R a m i h. V korist pomočnikov so bila ta društva ustanovljena, te koristi naj bi bili deležni kolikor mogoče vsi pomočniki, ne pa lc mala peščica. Morda bi kdo rekel, da so se razmere pomočnikov bistveno predrugačile, kakor pa .so bile za časa Kolpinga, ki je ustanovil ta društva. Potovanje je dandanes veliko lažje, kot je bilo tedaj. To je sicer res, a vendar so nevarnosti v moralnem in duševnem oziru za mladega pomočnika v marsičem še večje, kakor «o bile nekdaj. In četudi društva dandanes niso tolikega pomena za potujoče pomočnike, vendar so potrebna za pne, ki ostanejo doma, da jih izšolajo hi izobrazijo. 2. Med rokodelskimi pomočniki je Živahno razvita socialnodemo- kratična agitacija, kajti tudi socialni demokratje vedo, da je duševno obzorje in vztrajnost pri izučenih delavcih večja kakor pri neizučenih. Če hočemo rokodelske pomočnike obvarovati pred socialno demokracijo, je nujno, da jih zbiramo v čim večjem številu v rokodelskih društvih, da jim tam podamo potrebnega apologetične-ga in socialnega znanja, da jim pokažemo socialno demokracijo v pravi luči in jih tako nekako zavarujemo pred socialno demokracijo. 3. Imamo zakone, ki se tičejo obrtnega stanu. A v marsičem se zakon ne izvršuje, ker ga deloma nočejo izvrševati deloma ga pa ne poznajo. Treba je izšolati naraščaj, da pozna obrtni zakon, da ve za državne naredbe, ki se tičejo pospeševanja obrti, da znajo za naprave, s katerimi si obrtniki sami lahko pomagajo in izboljšajo svoj položaj. Zato pa treba, da so v društvu domaČi pomočniki; tem je tak pouk enako potreben kot tujim. •i. Strokovna o r g a n i z a c i -j a je posegla tucli med rokodelske pomočnike in dosegla že lepih uspehov. Za to organizacijo treba poznavanja gospodarskih nalog, treba socialne izobrazbe. Zato pa skrbe rokodelska društva, ki s tem spopolnujejo strokovno organizacijo. 5. Mladina teži dandanes zelo po razveseljevanju, veselicah in zabavah. Četudi ne moremo vseh od tega odvrniti, vendar rok ne smemo križem držati. Prizadevati si moramo, da odvrnemo nekaj mladih pomočnikov od te opolzle poti in da se zavzamejo za resnejše stvari. Kako naj pa delamo za rokodelska društva? 1. S tem, da pospešujemo ustanovitev novih društev. Imamo po Slovenskem še več krajev, kjer bi se taka društva lahko osnovala, četudi v manjšem obsegu. Seveda je treba stvar resno prevdariti. bo-li dru- štvo uspevalo ali pa se je bati, da hitro zaspi. 2. Veliko važnejše pa je, in to lahko izvršujejo povsod, da se mlade pomočnike, ki gredo v mesta, n a i poti v rokodelska društva. Tukaj imajo naša izobraževalna društva mnogo posla. Saj se večina obrtnih vajencev in pomočnikov rekrutira z dežele. S tem da opozarjajo svoje člane na rokodelska društva in da one, ki odhajajo v mesta, navajajo v rokodelska društva, skrbe le za svoje lastne člane in njih srečno bodočnost. Naj bi torej izobraževalna društva priredila semin-tja kako predavanje o obrtnih postavah in o različnih obrtih in naj bi pri tej priliki opozorila tudi na pomen društev rokodelskih pomočnikov. Tudi časopisi naj bi večkrat v posebnih člankih vzbujali zanimanje za društva rokodelskih pomočnikov. Imamo pa že ponekod taka dru-: štva. Kako agitirajmo za nje? Glavna stvar je, da društvo res dobro deluje. Društveni prostori naj bodo prijazni in vabljivi, prireditve zanimive, pouk mnogovrsten in temeljit. O vsem tem govore pomočniki' in je to samo na sebi najboljša agitacija. Društvenikom naj se da prilika, da nekoliko samostojno delajo, da se jim ob raznih prilikah da prostost, samo da ne prekoračijo mej, ki jim jih dajo društvena pravila. Društvo mora tudi v materiel-nem, gmotnem oziru članom nekaj nuditi. Menimo tu podporne bolniške blagajne in pa društveno »Čebelico«. Skušnja uči, da gmotno korist vidi vsakdo prej, kakor pa druge naprave. Da se agitacija bolj razprede, svetovati je, da ima društvo po raznih delih mesta, na deželi po raznih vaseh, svoje zaupnike, katerih dolžnost je, pridobivati novih članov, biti v vedni dotiki z društveniki v clotičnem kraju itd. Da se pa tudi širše kroge z društvom seznani in zanj pridobi, je dobro, da se pošlje letno poročilo častnim in podpornim članom. Za naraščaj društva naj skrbi m la doniš ko društvo. A tudi z drugimi društvi, n. pr. izobraževalnimi, bodi vedno v tesni zvezi, ker iz teh društev pridobi lahko mnogo članov, ki pridejo v obrtne kraje. Tudi časopisje naj včasih poroča o rokodelskem društvu. Skromnost je sicer hvalevredna, toda dandanes ni vedno na mestu. Pri poročilih v liste se ne gre toliko, da sc morajo društvene veselice in igre na široko opisovati, o tem naj bodo poročila le Ara tka, tem važnejše je, da pridejo v javnost poročila o resnem društvenem delu: o pouku, strokovnem izobraževanju, podpornih napravah itd. Pomočniki sami naj agitujejo ■/.& svoje društvo. Treba jim je večkrat /.abičevati, da si morajo šteti v čast, J a delujejo za. društven napredek, da -pridobivajo novih članov in da branijo jdločno in pogumno svoje društvo pred lapadi nasprotnikov. Dobro bi bilo tudi, da imajo sedaj pri nas obstoječa rokodelstva društva vsako leto vsaj enkrat skupne sestanke, če že ne vseh društvenikov, pa vsaj več odposlancev posameznih društev, da se ti med seboj pogovore in posvetujejo kako poživiti društva in razviti društveno delo. Svetovati je, da se rokodelska društva pri nas tesno naslonijo na ,iašo izobraževalno organizacijo, ker lc po tej smejo pričakovali, da pomnože vrste svojih društev. Seveda jo dela v tem pogledu še veliko na obeh straneh. Ali z dosledno vztrajnostjo se bo dalo doseči, da bodo naša izobraževalna društva res pošiljala •ivoje člane, ki se naselijo v mestih ali obrtnih krajih, v rokodelska društva. Pri agitaciji za razvoj društev rokodelskih pomočnikov pa treba upoštevati tudi nekatere ovire, ki se pa dajo odstraniti. Pri sinovih domačih obrtnikov, posebno premožnejših, najdemo neko prevzetnost, nek ponos, ki jih zadržuje, da ne pristopijo k društvu, meneč, da je društvo le za revnejše sloje. Povdarjati torej treba večkrat, da morajo obrtniki skupaj držali, da morajo biti ponosni na svojo obrt, da je dolžnost premožnejših delovati za povzdigo rokodelskemu stanu. Pri vsem delu za razvoj društev okodelskih pomočnikov ni dovolj, da -e pridobi kolikor mogoče veliko članov, temveč gledati je, da se jih tudi obdrži. Gotovo je težko trajno navezati člane na društvo, toda to ne sme istrašiti predsednikov društev, temveč jih le navdušiti, da napno vse svoje sile v korist društev in njihovih članov. Kaj naj store delavci za mladino? V sedanjih razmerah mora deček, ki zapusti ponavljalno šolo in nima dela v domači hiši, iskati zaslužka v tovarnah in obrtnih podjetjih. Tukaj je za mladega, neizkušenega človeka veliko nevarnosti. Saj se dobe delavci, ki so vrgli od sebo vsak verski čut, ki so vrgli od sebe vsak čut sramežljivosti in dostojnosti. Ti so za mladega človeka največja nevarnost. Danzadnem se norčujejo iz najsvetejših reči naše svete vere, zasramujejo cerkev in njene naprave, posmehujejo se vsemu, kar je deček prejel kot najdražji zaklad od svojih vernih starišev. A poleg tega se spodkupuje nravno življenje ne samo z besedo, temveč se mladina pogosto namenoma navaja na pot nesramnosti. In kaj se stori vse, da se mlade fante navadi pijače! Kaj je storiti nasproti temu? Kaj pomaga vsa skrb dobrih starišev, kaj delo in trud skrbnih dušnih pastirjev, če pa ne pride v delavnice in tovarne drug duh. Res ne moremo mladih ljudi obvarovati vseh nevarnosti in slabih priložnosti, toda prizadevati si moramo, da vzgojimo fante, da sami spoznajo nevarnosti in se jih obranijo. Nevarnosti za mladega fanta je veliko in zato jih treba zmanjšati ali pa mladini dati v teh nevarnostih pogumnega pomočnika. Ako v delavnicah širi socialna demokracija svoje pogubne svobodomiselne nazore, ako trga mladini iz src versko prepričanje, ako sc tam spod-kopuje lepo nravno življenje, moramo storiti vse, da se pošteni delavci ob pravem času zavzamejo za vero in nravnost. delavske mladine, da jo branijo pred pohujševanjem. To nalogo prevzame pošten krščanski delavec tem lažje, ker tudi njega ne puste pri miru ter mora braniti tudi svojo vero in nravnost. A nasproti mladini ima delavec še drugo dolžnost. Doslej so se delavci le malo brigali za mlade delavce, poznali so jih le kot razposajene, norčave fante. Mnogo je čuti tožba o spridenosti mladine, mnogo tudi hvale o nekdanjih boljših časih. Toda mnogo bolje bi bilo, ko bi se manj tožilo, a več delalo, ko bi resni možje delavskega stanu imeli smisel za mlade delavce. Star delavec mora znati prenašati slabosti mladine in če je nekoliko dobre volje in pa potrpežljivosti, potem more odrasel človek veliko storiti za mlade delavce. Vedno naj ima krščanski delavec pred očmi, da je od mladine zavisna bodočnost človeštva, da na delavski mladini sloni bodočnost delavskih slojev. Ali ne bo krščanski delavec hrepenel, da mladino navduši za svoje ideale, da jo pripelje v oni tir^ v katerem se giblje on sam in kjer najde srečo in zadovoljnost. In če to želi, mora osebno občevati z mladimi delavci. Od osebnega občevanja je mnogo odvisno. Brez I težave more delavec bodisi na poti do- mov, bodisi pri delu ali odmoru prijaz-no občevati z mladim tovarišem in govoriti o stvareh, ki se tičejo njegovega stanu. Če mlad človek vidi starejšega delavca prijaznega, če čuti, da mu je naklonjen, potem se bo prej ali slej od-ločil, da stopi na njegovo stran. Ne loči se stvari od osebe. Čc se z mladim fantom lepo ravna, se ga hitro pridobi za organizacijo. Tega se zavedajo socialni demokrati, zato se ravnajo | o tem in odtod tudi njihov vpliv na mladino. Želeti je, da bi naši delavci gledali na to, da se mladi delavec res nekaj nauči. Dalje treba paziti, da se ohranijo nravno nepokvarjeni in da se jih ravno radi tega z neprestanim delom odvrača od raznih slabih priložnosti. Pazijo pa naj kot organizirani delavci, da se mlade delavce ne bo izrabljevalo v delavnicah. Torej morejo delavci kakor vidimo, biti dobri pomočniki, kar zadeva skrb za mladino. Treba le, da se v delavskih društvih govori o mladini, o važnosti mladeniškilf in izobraževalnih društev, in o tem, kaj in koliko morejo delavci storiti, da se obvaruje delavsko mladino nevarnosti, ki ji preti glede vere in nravnosti. 0 raznih pregreških in prestopkih razžaljenja časti. O zanimivi stvari iz kazenskega zakonika hočemo danes spregovoriti par besedi. Vsakemu je boljalimenj znano, kaj da je razžaljenje časti. Zlasti v zadnjem času se čedaljebolj množe tožbe radi tega prestopka in skoro v vsakem časopisu čitamo dan za dnem različne preklice, v katerih taki grešniki spo-korno preklicujejo, kar so morda pred par dnevi širokoustno govorili zoper koga in se mu povrhu še zahvaljujejo, da jim je odpustil kazen. Kako bridko se maščuje neprevidnost! Čeravno nam taki-le vsakdanji zgledi kažejo neljube posledice in gmotno škodo, ki jo imajo ljudje od tega preklicanega greha, se le ne znajo varovati pred njim, vsaj toliko časa ne, dokler niso sami na lastni koži občutili grenke kazni za tista neumna obrekovanja in opravljanja. Marsikdo bi se še ognil temu kamnu spodtike, ki mu pravimo razžaljenje časti. Saj se velikokrat prigodi, da komu kar nehote uide kaka beseda iz ust, ko niti ne ve, da je kaznjiva. Ne omenjamo pijancev, ki imajo povsod, celo pri poboju potuho, tudi precej Evinih hčera po vsi Božji zemlji se ne zna krotiti, kar se tiče jezika, pred očmi so nam možje, ki tako le pri bokalu radi kako rečejo in se potem časih tudi spo-rečejo. Iz takih malih pogovorov nastanejo zelo pogosto prepiri in potem toz- bo, katerih se veselijo samo advokati. Da bi ljudje imeli pamet in tisto, kar jim tako zelo leži na jeziku, povedali lepo samo dotičnemu, ki mu gre, pa bi bilo dosti menj jeze. Zdi se nam, da se ljudje prckljajo za oslovo senco. Če je kdo lump ali tat, bo že pač sam vedel, da je, če mu ti to poveš ali pa ne. Tebi itak to prav nič ne koristi, nasprotno še škoduje ti, če mu ne moreš dokazati resnice. Torej pamet povsod! Tu hočemo na kratko navesti večje in manjše prestopke zoper varnost časti in kazni, ki »o določene za posamezne slučaje. Najprej treba opozoriti na to, da je oni, ki koga po krivem lažnjivo dol-iži kakega izmišljenega hudodelstva, recimo kake večje tatvine, goljufije ali sokrivde pri tem, za namenom, da hi mu vzel čast med svetom, ali če ga celo ovadi gosposki, da bi ga ta dala prijeti, tedaj je ta obrekovavec kriv hudodelstva težke krive obdolžitve in kazen, ki je odmerjena za to, je težka ječa ud enega do pet let. V posebnih okoliščinah se ta lahko podaljša do desetih let. Takih grdih nečloveških pripomočkov se časih posluži kak poseben hudobnež z namenom, da bi svojo lastno krivdo prikril, ali pa, da bi se kake neljube osebe odkrižal. Ta slučaj, namreč kriva težka obdolžitev ne spada k prestopkom razžaljenja časti. Ker jim je pa podoben, smo ga omenili. Navadni slučaji razžaljenja časti so ti-le: Kdor koga po krivem obdolži kakega pregrešita ali prestopka, a na milejši način kot pri prej omenjeni težki ob-dolžitvi celo kakega hudodelstva. N. pr. obdolžitev kake tatvine, goljufije, kakega tepeža itd. Drug tak slučaj je lažnjiva obdolžitev kakih nečastnih ali nenravnih dejanj, ki obdolženca lahko pripravijo med svetom ob čast. Če komu, ki veliko da na svoje »junaštvo« in zahteva tudi od družili, ua se ga smatra za »junaka«, očitaš, da je figovec, tedaj je to zanj nečastno in on lahko zahteva zadoščenja, ker ga tak očitek lahko spravi ob čast, ki jo je imel prej med svetom svoje vrste. Ta dva slučaja razžaljenja sta že kaznjiva, če se o takih dejanjih koga druzega privatno z eno osebo govori. Dalje je razžaljenje, če koga javno ali vsaj pred dvema osebama dolžiš za-ničljivih lastnosti ali takega mišljenja. Zadostuje, če se splošno zaničljivo izraziš o značaju kakega človeka. Semkaj spada tudi javno zasmehovanje kakega radi njegovih telesnih ali duševnih hib, da bi se mu ljudje smejali. Tudi sc pregreši tisti, ki celo rodbino ali kako javno oblast, ali društvo dolži enega teh doslej imenovanih dejanj. Če toženec ne more dokazati resnice svoje dolžitve, se ga obsodi. Dočim torej toženec v teh slučajih lahko nastopi dokaz resnice, mu pa sodišče v slučaju, če je izdal javno ali pred več ljudmi kako nečastno dejanje iz zakonskega ali rodbinskega življenja ko- ga drugega, sploh ne dopusti, da bi dokazal svojo trditev, četudi je ta resnična. Kdor tedaj javno govori, da ta in ta svojo ženo doma tepe ali podobne stvari okoli bobna, se prav lahko vjame v zanjke te postave. Zlomek je še hujši, ker svojih besedi niti dokazati ne sme. Postava namreč zabranjuje, da bi se tajnosti rodbinskega življenja vlačile na dan. Takisto se ravna s tistim, ki koga javno dolži kakega kaznjivega dejanja, ki opravljivca prav nič ne briga, ampak se sodno zasleduje Je če kaka tretja oseba to zahteva. Recimo, da se je v rodbini med zakonskima, med stariši in otroci, ali pa med brati in sestrami izvršila kaka tatvina ali pone-verjenje. Tedaj poseže sodišče samo takrat vmes, če hišni oče to zahteva. Ako torej kaka tuja oseba o ti tatvini v rodbini, čeravno se je ista res dogodila, drugim osebam javno o nji pripoveduje, jo prav lahko hišni oče toži radi ža-Ijenja in sodišče kaznuje opravljivca, ne da bi mu sploh dovolilo dokazovati resničnosti svojega govorjenja. Rodbinske stvari morajo ostati tajne, kajti drugače se lahko ruši hišni mir in ugled. Enako, če kdo javno koga dolži dejanske prelomitve zakonske zvestobe ali dolžnega spoštovanja otrok do starišev. Vsa ta dosedaj navedena razžaljenja so prestopki in se kaznujejo z zaporom od enega do šestih mesecev, Ce so se pa izvršila potom časopisja, slik itd., pa do enega leta. Kaznovan ni samo provzročitelj teh govoric, ampak tudi vsakdo, ki jih dalje raznaša. Kot obteževalni razlogi so navedeni v postavi, če kdo kako tako osebo žali, do katere je dolžan spoštovanje, kakor n. pr. če otroci razžalijo stariše, hlapci in dekle gospodarje, učenci svoje učitelje, delavec svojega gospoda, pri katerem je uslužben, ali če je imel žaljeni škodo. Če kdo kako mrtvo osebo žali, ga smejo sorodniki mrtvega tožiti. Ti slučaji, ki smo jih dosedaj omenili, se dogajajo, ako lcdo koga nasproti eni ali več drugim osebam obrekuje ali opravlja. Druge slučaje razžaljenja časti tvori javno psovanje ali grdo ravnanje s kom. Postava pravi, če kdo s kom javno pred ve^ ljudmi grdo ravna. Ni ravno potrebno, da se ga dejansko loti. Že če kdo proti komu pljune ali samo zamahne, ga lahko doleti kazen od treh dni do enega meseca. Enako kaznovan je, kdor koga, četudi nenavzočega, opsuje ali ozmerja. Priimki v takem slučaju so različni in se tudi različno tehtajo z ozirom na stan razžaljenega in druge okoliščine. Tudi žuganje, da se bo s kom grdo ravnalo, je kaznjivo, če je bilo nalašč izgovorjeno tako glasno, da bi drugi to čuli. Od enega do sedmih dni je kaznovan tisti, ki nalašč komu, da bi ga s tem žalil, očita kako prestano kazen, ali izpregledano kazen ali pa to, če je bil v kaki kazenski preiskavi oproščen. Če torej taki osebi, dokler je njeno ve- denje pravilno, kaj prej imenovanega očitaš, je nevarnost, da si sam zaprt, ker je dotičnik s tem, da je n. pr. prestal svojo kazen, že zadostil za svoje grešno dejanje in je torej, v kolikor določajo postave, zopet čist. Sodnija uvede kazensko postopanje, če razžaljeni to zahteva. Tožba zastara v treh mesecih od dneva, ko se je zgodila žalitev časti, ali v šestih ted-nih potem, ko je žaljeni zvedel za njo. Četudi se zapor navadno spremeni v denarno kazen, je ta časih precej občutna in je torej najboljši pripomoček proti temu previdnost. Kako nabirajmo za društva novih članov? Nujna potreba za obstoj in razvoj vsakega društva je, da si pridobiva novih članov in da s svojim delovanjem vzbuja med občinstvom zanimanje za društveno življenje. Društvo se ne sme zapirati v tesne društvene prostore, ne sme se zadovoljiti, da na tihem deluje, marveč mora stopiti v javnost in mora pokazati ljudem, kaj zmore in kaj doseže društvo, ki izobrazuje člane na verski in demokratični podlagi. Nasprotniki uporabljajo vsa mogoča sredstva, da pridobe čim več članov svojim društvom, vsako njihovo prireditev opisujejo na dolgo in široko, samo da bi pridobili ljudi, da se zavzamejo za njihova društva. Pri nas pa se stori vse premalo, da bi se v ljudeh vzbudilo zanimanje za društvo in za društveno delo. In vendar bi morala naša društva stopiti na svetilnik, da vsi ljudje vidijo njihova dela. Naša društva ne smejo gledati le na to, da zbirajo dobre elemente ter jih ohranijo dobre, poštene, temveč naloga naših društev je, da si osvoje, pridobe tudi omahljive, mlačne in pa zapeljane. Težiti moramo za tem, da povsod napredujemo in si pridobivamo tal. Zato pa je treba živahne agitacije in pa vztrajnega dela za naša društva. 1. Predvsem moramo gledati, da pridobimo veliko naraščaja našim društvom, da pridobimo mladi-n o. Da to pridobimo, morajo društva mladini, posebno fantom, nekaj podati, kar odgovarja časovnim potrebam in razmeram. Društvo mora po svojih pravilih podajati to, kar mladino vleče, namreč pouk v gospodarskih stvareh, strokovni pouk, igra, petje, telovadba itd. 2. Zadnji mesec pred izstopom iz šole naj katehet ali učitelj opozori učence pon avl javne šole na izobraževalna društva, razloži naj jim namen izobraževalnih društev in naj jih povabi, da se po izstopu iz šole vpišejo v izobraževalno društvo. — Lahko pa se priredi tudi poseben društveni ni sestanek, na katerega se povabijo dečki, ki izstopijo iz šole; kjer pa i ina jo tudi ženski odsek v društvu, naj posebej povabijo tudi deklice. Na tem sestanku se jih seznani z društvenim življenjem in se jih opozori na koristi, ki jih ima član od društva. Če se na mladino čaka, da sama pride v društva, jih bomo le malo imeli, posebno če jih pustimo zunaj društva nekaj časa, ko so izstopili iz šole. Ker ravno čas po izstopu iz šole jc za mladino najbolj nevaren in pogosto odločilen za poznejše življenje. Veliko jih gre z dežele v mesta, bodisi da gredo se učit kakega rokodelstva, bodisi da kot delavci vstopijo v kako tovarno. Tu jih čaka veliko nevarnosti, mnogo zapeljevanja. Skušnja uči, da mladina, ki prihaja s kmetov v mesta, najhitreje zabrede na slaba pota, da se najhitreje navzame strupenih naukov nasprotnikov. Odkod se vekrutirajo vrste socialne demokraci-, je? Ravno s kmetov jim prihajajo vedno nove moči, ki, no poznavajoč naše organizacije, padejo kmalu v roke so-cialnodcmokratičnih agitatorjev. Odkod ta čuden pojav, da se obrtni vajenci po mestih zbirajo v nasprotnih organizacijah in da že v zgodnji mladosti zanemarjajo popolnoma svoje verske dolžnosti? Vzrok moramo pač iskati v tem, da se mladeniče na deželi premalo opozarja na naša društva, da se jim takrat, ko gredo v mesto, ne nasvetu je, da si tam poiščejo poštenih krščanskih društev. Mladina, ki pride z deželo, .v mosta, bi morala pomnože-vati vrste naših društev. Zato pa bi se morala društva posluževati »izkaznice, katero bi moral vsak društven član, ki se preseli v mesto, vzeti s seboj in se v mostu priglasiti pri našem društvu. Mladeniče, četudi ostanejo doma, je treba zbirati v naših društvih, da se jih seznani z društvenim življenjem in društvenim delom, da se jih opozarja na nevarnosti, ki jim prete kasneje v vojašnici ali pa v delavnicah in tovarnah. 3. Naša društva morajo delati tudi na to, da pridobe one fante, ki niso takoj izstopivši iz šole, pristopili v društvo. V ta namen, da se društvu pridobivajo novi člani, naj ima vsako društvo svoj poseben agitacijski o d-s.e k. Njegova naloga je pripeljati v društvo kolikor mogoče veliko novih članov. V ta odsek naj se sprejmejo živahni in zgovorni člani, ki naj bodo, če se gre za agitacijo med nasprotniki, o naukih nasprotnikov zadostno poučeni, da so jim lahko kos. Imeti morajo seveda tudi nekaj vztrajnosti in poguma, da ne omagajo, četudi se jih ne posluša ali celo odpodi. Če prigovarjanje enkrat nič ne izda, poskusi drugič, morda se ti tedaj posreči. Pri agitaciji je treba paziti na to, da se najprej pridobe za društvo tisti, ki imajo na druge vpliv ali uživajo pri drugih nekak ugled. Pri fantih je dobro, da ga men in namen društva ali pa letno poročilo s kratkim opisom društvenega delovanja. Ti letaki so razdele (•lanom, da jih oddajajo svojim znancem in prijateljem, da jih raznesejo po hi. šah itd. Na marsikaterega mladega človeka napravi tak javni nastop društvu dober vtis in ga pridobi za društvo; članom pa daje pogum in jim vzbuja veselje do društva. 9. Neobhodno potrebno sredstvo agitacije je časopisje. Dobro časopisje ima vedno odprte predale za našo društvene zadeve. Ker se mora dandanes delati reklama za vse, kar jo namenjeno javnosti, kar je namenjeno, du postane splošna last, imajo društvu dolžnost, da v časopisih udarjajo na veliki boben. O vsaki prireditvi naj poročajo v časopis, da ljudje bero, kaj in kako se dela v društvu, da društvo spoznajo in se zanj zavzamejo. Enako naj se vedno objavi v listih tudi program vsake društvene prireditve. Tudi bi no bilo odveč, da prinaša sobotna številka lista v stalni rubriki: Društvene zadeve. To vzbuja radovednost in marsikateri se približa društvu, ki ga ni n c prej poznal ali pa čul o njem le od nasprotnika. 10. Mladina hoče biti prosta, in r, zadržuj^posebno fante, da ne pristopajo k društvu, kjer se morajo kolikor toliko držati reda. Po lastnem nagibu se jih le malo vpiše v društvo. Treba, da vpliva nanje neka moralna sila. Ta j sila pa so mojstri, gospodarji i n s t a r i š i. Velik vpliv pri tem imajo mojstri, ker jim že učna pogodba djtj>'. posebno pravice. Mojstri niso dolžni skrbeti le za telesni blagor svojih učencev, marveč tudi vorskonravno vzgojo. Svetovati je torej, da se obrne društvo do posameznih mojstrov, da se jim razloži, da ima društvo namen pospeševati duševno in strokovno izobrazbo svojih članov. To zadnjo nalogo pa im» društvo izvrševati, seveda kolikor razmere in sredstva dopuščajo, posebno tam, kjer je veliko obrtnih učencev, a ni še obrtno-nadaljevalnc šole. Tudi na s t ari še treba vplivati, da pošljejo svojo odrasle otroke v društvo. Predsednik porabi vsako priliko, da razloži starišem pomen društev, posebno za vzgojo mladine, in jih o požar- ! ja na to, da so jim ravno društva, rekel , bi, najvspešnejša podpora pri vzgoji I njihovih otrok. 11. Ker so izobraževalna društva neka priprava, neka šola za druga društva, je dolžnost teh, skrbeti za razvoj izobraževalnih društev in jim pridobiti čim več članov. In ker so ta društva namenjena pred vsem mladini, da jo vzgoje in izobrazijo, je dolžnost posebno stanovskih društev, n. pr. d c-1 a v s ki h , strokovnih, rokodelskih, obrtnih zadrug, kakor tudi raznih cerkvenih družb: Vincencijeve družbe, tretjega reda, Marijine družbe, da se zavzamejo za naša društva. Zato je treba, da se v društvu kedaj govori o potrebi izobraževalnega dela nif(1 mladino, o skrbi za zanemarjeno mladino itd. In kjer so v teh stanovski" društvih večinoma zakonski, naj se jim govori tudi o dolžnostih, ki jih imajo dandanes stariši do svojih otrok s posebnim oziram na društveno življenje. 12. Delavna društva prirede vsako leto razstavo del in izdelkov, ki so jih izvršili društveni člani. Lepa in zanimiva je bila letos razstava ženskih ročnih del, ki jih je razstavil ženski odsek katol. del. društva na Jesenicah. Razstava je bila javna, vsak se je lahko prepričal, da je to za društvo najboljša agitacija in najlepši dokaz delavnosti društvenega vodstva. Vsak se lahko sam prepriča, ali so ta društva potrebna in umestna in kako izvršujejo svojo nalogo. 13. Dobro je, da pridejo v društvo somintja predavat tuji govorni-k i. To ljudi vleče. Njihovo radovednost pa lahko uporabimo, da se ob taki priliki govori o potrebi in koristi izobraževalnih društev in se povabi navzoče, da pristopajo k društvu. Taki govori ne bodo brez uspeha. To so nekatere stvari, ki pomagajo, da se društva lepše in uspešnejše razvijajo. Ljubezen do stvari pa je, ki zagotavlja uspeh. Kjer je dobra volja, sc bo našla tudi pot k cilju. S. K. S. Z. • Društveni koledarček za leto 1911. izide tekom meseca decembra, tako da ga bodo vsi naročniki za Božič gotovo že v rokah imeli. Cena mu bo 1 krono. Naročila se sprejemajo do 25. novembra, ker moramo vedeti število odjemalcev, da ga ne bomo ponepotrebnem preveč tiskali. Te dni smo razposlali zalo na vsa društva naročilnice, ki naj se izvolijo do 25. novembra oddati na pošto. Ker nekaj društev še dosedaj ni poslalo potrebnih podatkov za seznam, še enkrat opozarjamo, da lahko do 25. novembra zamujeno popravijo, sicer bo v seznamu stalo samo ime društva brez znakov kakega delovanja. Dolžnike za zadnji (1910) letnik »Društvenega koledarčka« opozarjamo, da smo jim te dni poslali zadnji opomin, naj plačajo to, kar so sami naročili; zadnjega letnika nismo namreč nikomur vsiljevali, ampak poslali smo ga samo tistim, ki so ga sami in kolikor so ga sami naročili. Opravičeno menda smemo zato zahtevati tudi poravnanje računa; dvakrat smo že to storili; sedaj prosimo v tretjič; ako to no bo pomagalo, bomo prisiljeni taka nemarna društva tu v »Društveniku« z imenom navesti. S. K. S. Z. je namreč v takem gmotnem položaju, da ne moro utrpeti teh zneskov. Dekanijskih odborov je priglašenih sedaj 5 in sicer iz dekanij: Idrija, Radovljica, Kamnik, Postojna in Treb- nje. Naj se kmalu osnujejo odbori po drugih dekanijah. Izobraževalna društva so še ustanovila: v Motniku, Blagovici, Kočevju in Ajdovici pri Žužemberku. Ker nekatera društva še niso plačala članarine za leto 1910, so se poslali znova opomini s položnico vsem tem društvom. Pričakujemo, da bode večina storila svojo dolžnost. Društva, ki žsie imeti poučni tečaj, a se niso doslej še priglasila, naj store to do 25. t. m., da se more napraviti potem pi-avočasno načrt za predavanja. 1 DOPISI, Šmartno pri Litiji. Dramatični odsek Ljudski oder ponovi na splošno željo v nedeljo dne 20. t. m. tridejanko »Tri sestre«. Na sporedu je tudi šaljivi prizor »Zamorec«. K obilni udeležbi vabi odbor. Borovnica. V nedeljo, dne 20. novembra, priredi ženski odsek »Bogomila« tukajšnjega izobraževal, društva v »Društvenem domu« predstavo: »Na Marijinem srcu«. Prijatelji društva; pridite v obilnem številu! Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sveti Heleni priredi 20. novembra ob pol 3. uri popoldne v prostorih župnišča zabaven večer1 o petjem, deklamaeijo, igro in srečo-lovom. Vljudno se vabite domači in sosedni prijatelji društva. Železniki. »Mlinar in njegova hči« so igrali naši liberalci v nedeljo, dne 6. t. m. Kako je uspela igra, nas ne zanima, pač pa pribijemo, da so se liberalni mlinarji in njih hčere vračali šele v zgodnjem jutru, ko so petelini že davno odpeli, domov. Nad nami pa so se spod tikali ti naši dobri prijatelji, ko smo bili po naši veselici skupaj v veseli družbi do 10. ure. Prijatelj, pod stekleno streho prebivaš, zato ne meči na nas kamenja. Ali si slišal? Selca. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m„ veselico s »ledečim sporeuom: 1. Volarič: »Pozdrav«, mešan zbor. 2. »Sarafan«, predstava s petjem ob spremljevanju harmonija. 3. Gregorčič: »Kmetski hiši«, deklamacija. 4. Kimovec: narodni pesmi: a) »V dolinci prijetni je ljubi moj dom«, b) »Enkrat so trije žnidarji b'li«; triglasen dekliški zbor. 5. Jenko: »Na-tujih tleh«, dvoglasno s spremljeva-njem harmonija. 6. Gregorčič: »Jefte-jeva prisega«, deklamacija. 7. »Ciganski otrok«, predstava s petjem ob spremljanju harmonija. 8. »Jeza nad petelinovim petjem in kes«, šaljiva igra v dveh dejanjih. — Vstopnina: sedeži prve vrste 80 h, druge vrste 60 h, tretje vrste 40 h; stojišča 20 h. Sovodenj. Tukajšnje kmetsko iz-, obraževalno društvo ima svoj redni občni zbor dne 20. novembra 1910, ob 2. uri popoldne v prostorih g. Andreja Telban. Spored: 1. Pozdrav predsedstva. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnost. — Odbor. Novo slov. kršč. soc. delavskp društvo na Koroškem. Dno 6. novembra, ob 11. uri dopoldne se je ustanovilo v Črni, kjer se pridobiva največ svinčene rude na Koroškem, slov. kršč. soc. delavsko društvo s podružnico v sosednji Možici. Shod je otvoril gospod kaplan iz Črne s prisrčnim pozdravom na velezaslužnega g. drž. poslanca Go-stinčarja, ki je v dolgem jedrnatem, zanimivem govoru razložil vsa aktualna v delavski interes spadajoča vprašanja. Govoril je o zavarovalnici za starost in onemoglost, o kateri se obravnava v socialnem odseku državne zbornice, o zavarovalnici, ktera pride v do-glednem času v veljavo kot velika dobrota delavstva. — Pokazal je soc. demokrate v besedah in dejanju z zgledi na Francoskem ob štrajku železničarjev in na Dunaju ob času nadomestne volitve po umrlem županu. — Obširneje je obdeloval najvažnejše vprašanje današnjih dni — draginjo. Povedal je, kje imamo iskati začetek in vzroke visoki ceni živil in družega blaga. H' koncu je vspodbujal delavce za društvo in jim priporočal branje edinega našega delavskega lista »Naše Moči«, Delavci so z velikim zanimanjem in pozornostjo poslušali njegova izvajanja: vsaka beseda je kazala, da prihaja iz srca delavstvo ljubečega. — Njemu se je nato zahvalil črnski gospod kaplan in za njim delavec Makso Osoj-nik, ki je navduševal delavce-tovariše v izbranih besedah, naj pristopijo vsi, ki so slov. in kršč. duha in srca v novo društvo. — Izrekamo.,n„Vam tukaj še enkrat, gospod poslanec, najtoplejšo zahvalo! Ostanete nam v hvaležnem spominu. — Ko so se prečitala in obrazložila pravila, se je izvolil odbor iz samih uglednih in zavednih delavcev. Pristopili so takoj skoro vsi navzoči delavci k novemu društvu. Možica na Koroškem. Dne 6. novembra se je vršil pri nas ustanovni shod podružnice »Slov. kršč. soc. delavskega društva v Črni«. V Zagmojstrovi gostilni se je v ta namen zbrjilo polno delavcev. Č. g. kaplan iz Črne je otvoril shod in dal besedo poslancu Gostinčar-ju, ki je govoril o namenu in potrebi delavske organizacije. Zborovalci so pazno poslušali in odobravali izvajanja govornika. V društvo se je vpisalo lepo število članov. Tako društvo je bilo pri nas živa potreba. Brez dvojbe bo zra-stlo polagoma v močno kršč. soc. organizacijo. Treba nam je vstrajnosti in dobre volje. Shod je počastil s svojo navzočnostjo tudi naš g. župnik. Tukajšnjim soc. demokratom se je pripetila precejšnja nesreča. Orožniki so namreč povabili s seboj njihovega prvaka, ki je obdolžen, da je nekemu po pijači omotenemu človeku ukradel več jo vsoto denarja. Možic, ki se je iz te zagate že enkrat s tajenjem rešil, je prišel v roke pravici, ker je začel popivati in menjavati denarje, kakoršnih' v njegovem žepu navadno ni bilo. Poglejte sem! OMiaJIlnl prt Svileno svitel, vel. 130; 160 cm trpežno icelno blago. V sredi vtkana sv. večerja, okoltt slike iz Jezusovega življenja. Cena le 8 K. Dva komada se pošljeta franko. Veliko novih naročil dokazuje veliko priljubljenost blaga. Zamena dovoljena ali denar nazaj ako gorenji podatki niso resnični. Josip Steidl, Pleschnitz, poŠta Ullitz, ueSfc.o. 2536 Najcenejše in najbolj učinkujoče odvajalno sredstvo! Filipa NEUSTEINA [fkrogljlcc poglajeno odvajalne (Ncusteinove Elizabelne krogljtcc). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krog) i i ce, poste vsakih Škodljivih primesi, vpo bljajo sc z ajvc jim uspehom pn boleznih v spodnicm delu te-lesn, lahno odvajajoča, kri čisteče: nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obeireni povsem neškodljivo, da bi preprečilo izvor premnogih bolezni. Kadi po-slajene oblike jih radi uživajo otroci, škatlica s 1» krogljicami stane aOvin. ovni / 8 škatljic . torej 120 krogljic, slane le 2 K. Ce se pošlje naprej K t'4'\ ve pošlje franko 1 ovoj! zaprtje fe svari pred po-Zahtevajte rt- Svarilo! tipa Neuste na odvajalne krogliicc" Pristne lc, če nosi vsaka škattja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črneni tisku ,,Sv Leopold" in podpis ,.Filip Neuste n, Apotlieke" Naše trgovsko so-dnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko Filipa Neusteina lekarna „pri sv. Leopoldu" — Dunaj, Ptankengasse 6. — Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah i kn sivega situoijenega perja K 7, polbe-lega K l ito, belega K 4, finega K 6, naj-bo'jScga skubljenega K 8, sivega puha K 8, be'ega K 1". prsnega pulia K' 12, od 5 kg radaijc poštnine prosto. Dovršeno postelje bogalo napoln|ene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nankiug-blaga t pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost80X58, napolnjena z jaio lepim mehkim perjem K 16, s polpnhom K 2o, S puhom K 21; posamezna pernice K 12, 14. 16 vzgtavnica K .3, 3-50,1. - Pernice 180X110 cm velike K 15, 18. 20: vzolovnica 90;<7(1 ali 80X80 cm K 4-50, 5, 5-50 Spod pernica iz gradla 180xn5 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poStn. prosto pri naročilu od lo K dalje. M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les. 7.n ncugnjajoce denar nazaj al. se blago zamenja- — Ce-"ilii o 2imn:cah, odejah, prevlekah in vsem drn-jem po-leljuem blagu zastonj in poštnine prosto. ' 2293 in pri hudem kašlju sploh je po zdravil, predpisih za otroke in odrasle preizkušeno kot dragoceno in učinkujoče sredstvo Thymomel Sciliae Prosimo, vprašajte svojega zdravnika! t steklenica K 2*20. Po poŠti franko proti naprej poSiljatvi K 2-90. 3 steklenice proti naprej poSiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K. Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAGNER-ja lekarni c. I. kr. dvor. dobavitelja Praga-HI., št. 203. Dobiva se v vseli lekarnah. Pozor na Ime sredstva, Izdciova-telja in varstveno znamko. Edina izborna priložnost nakupa za trgovce in krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom, lišiCSfivfi Barhant v najmodernejših vzorcih za damske obleke in bluze. Flancle v okusnih vzorcih za srajce, bluze itd Cefir v krasnih vzorcih za srajce, bluze, oblekce itd. Ka-nafas v živahnih barvah /a posteljne prevleke Oksford za moške srajce, trpežen. Platno belo, izborna kakovost. Pepita blago ::a obleke in bluze Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke Vsi ostanki so brez napake in zajamčeno pralni. Dolgost ostankov •> do lUm Nikake rizike. Za nepovoljuo denar nazaj. Od ostankov ne pošiljam vzorcev. 40 metrov tmega platna za život- V 4Q"Ef| no in posteljno perilo || 10 3U Rjuhe brez Siva lSOcm široke, si cm dolge, zajamčeno platno, nedosežno dobro blago, komad K 2*50. Najmanjše naročilo 0 kosov. Pošilja po povzetju Tkalnica Julij Kantor, Babi) pri Nachodu, Češko. parnlki - velikani, katerih vsaki obsega 20—25.000 ton, torej Se enloat večje kakor druge ladje. Pojasnila daje: 1703 FR.SE0HIG Lfubliana št. 28. Najcenejši nakup češkega posteljnega perja Novo, dobro, sivo, brezprašno, zelo polno perje elastično, f) kg 10; bol|šega f> kg K 12; najboljšega 5 kg K 10 En poskus mi pridobi stalne odjemalce. Pošilja sc poštnine prosto no povzetju; dovoljeno jeblago zamenjati ali vrniti proti od-škod. pošt.stroškov. Pri naročilu blagovol. navesti št. 12. Ivana Polatschek Janowitzo Ang.p.Klatovu Vsaki dan mnogo poliva -nih pisem in vel ko naročji; 3 delni mo^roci! iz preparirane trpežne tvarine po anicr.Skcm sistemu izvrstno biano pripravili za vsako posteljno velikost K K,— 18'—,22 —, bolJSi K 27 ' 33'-, W— Razpošilja pod jamstvom iranko in carine prosto po povzetju. Zamena dovoljena! o. Schnurmacher. i'aus m 2783 (OŠHO. Sli Ceniki in vzorci tudi od posteljnega blaga in izdelanih postelj zastonj. Združene tovarne za volnino prodajajo : is zopet izključno po meni 1000 komadov takozv I vojaških kocev za za ceno le K O komad in K 8'60 za ai (6 parov franko na dom) naravnost na lastnike .nj, Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150'200cm vei ki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzet u ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj U, Taborstrasse 27 G. Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja- joče se zavežem vrniti naprej poslani denar. A\nogoštevilna priznanja in naročila so doSIa od kobilarne v Radavcu, Komarno in Brodg, župnika Kolarja Tutz, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu posestnika VVeichbergerja Ilosva, Griinvvalda, Zor-ltovak, Rotter Liditen, pl. Alroczkowski~ja Dobro-stany, Rosenauerja Zg. Aloldavn, Hahlissa Mankcu-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlina, 3091 Fohringerja in dr. (t; Priznano dobro blago J j snkno, plafino in drngo mannfafetnrno blago se 2706 kupi naiceneie 26 „Pri Goreniki41 e v Ljubljani, Pogačarjev trg. I 1 Ostanki po znižanih cenah. Poživi pretakanje krvi, pospeši delavnost živcev, utrdi kožo proti prehlajenju edinole Kot voda za glavo, ustna, oziroma zobna voda in za olepšanje polti neobhodno potrebno rancouo žganje Vaš zdravnik Vam rad priporoča Diana-Francovo žganje vsled njegovega desinfikujočega in obenem osvežujočega učinka, ki ga povzročuje v prvi vrsti njegov dodatek — mentol —. Temeljna snov Diana-Francovega žganja jc najfinejši dvojno izhlapevani vinski destiiat. Gorenja varstv.znamka Vas varuje pred ponarejanji. Zahtevajte pri » nakupulepristno Diana % Francovo žganje in pazite na to da nosi stsklenica ime „Diana" ter da ima zamašek in plomba gorenjo varstveno znamko. 3128 Hišni prijatelj v pravem pomenu besede se more imenovati naše Diana-Francovo žganje vsled svojih izbornih učinkov, nizke cene in vsestranske porabnosti. Cena mali stekl. 50 v, srednji stekl. K 1'20, veliki stekl. K 2'tO. Dobiva se povsod, kjer pa ne, naj se pa naroči naravnost pri „Diana - Franzbranntwein Produktion G. m. b. H. Dunaj I., Hohenstaufeng. 3 s. i* t&meri/co Jfateri Helij o *i&brt>. po ceni in Jtttmesl/iixrpotovali rta/se obrne/o nSimonJfi/fijietetea v £fubtjaju ifčblvdvors/ce ulice20. Wša/tourstrui(Po/asmlci tia/o se breyilačnl>. prva štajerska tovarna ur, ima veliko zalogo zlatnine in srebrnine, verižic, prstanov, uhanov itd. po najnižjih cenah. Nikelnaste ure od t kron naprej srebrne ure od 7 kron naprej. Za pristno zlato in srebro se jamčil Za vsako uro garantiram eno leto! Naročile novi veliki cenik s podobami od slov. krščanske tvrdke L. Stoječ v Gradcu, Stavkal r/ Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršujejo točno in po najnižjih cenah. Popolnoma varno naložen denar. Popolnoma varno naložen denar. Hranilnica in posolimica za H registrov, zadruga z neomejeno zavezo v lastnem Domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, /L 3 / O / na leto> brez odbitka rentnega davka, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po ™ /4 /O katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilne vloge, kakor za vse posojilnične obveznosti jamči poleg rezervnega zaklada in deležev čez 22C0 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da 2422 malokateri denarni zavod nudi tolike varnosti, kakor Kandijanska hranilnica. (1) zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinosti, ki omogočijo z jako majhno množino pofc"rvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah fldolf Hanpimann, ifubijana prva kranjsko tovarna oljnatih barv, firnežn, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustr. ceniki se dobe brezplačno. Čiistfsdm banka^f českych sporitelen 2253 podružnica v Trstu 21 — 1 obrestuje Piazza ffel Ponterosso 3 ■ vloge na knjižice 4'/t% M ■ premijove vloge 5 Vi % ■ ■ vloge v tekočem računu po dogovoru ■ —»» Poštne položnice se pošljejo na željo zastonj. Banfini posli vsake vrste. Vadijo in kavciji. Hranilnica in posojilnica v Kranju Poitno hran. fok. raf. it. 28,527. Obrestuje hran. vloge s W/o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica sama. Vloge na tekoči račun s 4°/0, od dne vloge do dne dviga. — Posojila na Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12., ter v reg. zadr. z neom. zav. Poštno hran. ček. raf. St. 28,527. vknjižbo po 5%, na osebni-kredit po 5 '/i%. Posojila na hipoteke potom amortizacije. — Hranilnica izdaja lične domače hranilnike, katere zlasti starišem priporočamo, da z njimi navajajo otroke k varč-1236 nosti. (1) do 3. ure. Hranilnica ie v LjudsKem domu. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni trn 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom K0IIQr6SDj tfi 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od Mfi W 1 / O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. nre dopoludne in jih obrestuje - I**' " /2 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (00 mesecih ali 390 lednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice. Od. 1« JSHUSrjfl 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po (t3/q°/o « ' Dr. Fr. Dolšak 1. r., Prelat A. Kalan 1. r. Kanonik I. SuSnik I. r., " 8J zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. Stev, 11 ="=E prejme ye£ UčeHCeV za strngarstvo s popolno oskrbo. - Vpraša se pri: Jos. Oberstar v Sodražici. 3265 Mm in topolsvi hlodi v dolžini do 2'/2 m in motni 30 cm in več, v vsaki množini se kupijo. Ponudbe s ceno od bližnje železniške pos aje proti takojšnjemu plačilu na S. M. Ktibner, veletrgovina z lesom, Dunaj, II 2, Kaiser Josefstrasse 39. 3199 Želodčne kapljice lekarnarja GJradir, prej Harijaceljske kapljice imenovane, s sliko arijaeeljske Matere Božje kot varstveno znamko so najboljše, nad 301et preiskušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. Varu e naj se pred podobni glasečimi ponarejanji i i pazi naj se na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom: 3268 ft/J*auy Dobi se v lekarnah — Razpošilja na deželo lekarnar C. Brady, Dunaj I., Fleischmarkt 2/Hb7. Steklenica za K 5-—, a dvojne steklenice za K 4 50 franko ELLH"- ■v' zajamčena oblastveno lr»Z\ Sf pomada neškodljiva zavarovana 2134 Strogo solidno, mrofrokrait libollJana, hitro učinkujoča. PospeJi rast obrvi, la! in brad:. Varuleorid prezgodnjo oslveloatjo, odstranjuje prhljaj. Odlikovana v Parizu 1909 z zlato kolajno, čait. diplomo In fast. križcem, Dobiva se pri gospej Kamili Hitzfcy, Maribor (tolarska) 6oetbe|im.2i Naročila samo proti povzetju ali Je se poilje denar UM naprej. — Cena: 1 lonček K 2— in K 3-50, c . 8 lončki K 5-- in K 8 50. 5—1 NAJBOLJŠA IN NAJ3IGURNEJSA PRILIKA ZA STEDENJE! 1£ai Lcnsrni promet co 31. decembra 19119 čez 83 milijonov kron. Lastna glavnica K 503.575*98 Stanje vlog dne 31. marci 1910 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Mošičeva cesta stev. 6, pritiiie, v lastni hiši nasproti hotela „Uoion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vlotje vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — ~~ brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so postno-hran položnice na razpolaganje Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. Dr. Ivar SušteršiC, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Si. Vidui n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni m deželni poslanec. Hnton Kobi, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani, lftatija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik Irg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. I, iS