Leto LXIX Stev. 163 a V Ljubljani, v nedeljo, 13. julija 1941-XIX *»«*'«■ * Prezzo — Cena L 0.70 Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — ne-Jeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicai Novo meeto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvor«: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. VENEC Izhaja vsak daa i|ntra| razen ponedeljka ln dneva po pratnfkn. g Uredništvo in sprava* Kopitarjeva 6, Ljubljana. g i Redazlon«, Amminittrazionci Kopitarjeva 6, Lnbiaaa. £ I Telefon 4001—4005. i Abbonamenti: Mete 12 Lire; Estero, me m 20 Lir«, Eduione domenica, uino 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubian. 10.650 per tfH abbo-namentir 10.349 pet 1« inserzioni. Filiale« . Novo me«to. Concessionaria escluslva per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Kraljevina Črna gora - obnovljena Črnogorska narodna skupščina je danes oklicala neodvisnost Črne gore, njen regentski svet pa bo imenoval Kralj in Cesar Cetfnje, 12. julija, lp. Besedilo proglasa o neodvisnosti Črne gore se glasi: Ustavodajna narodna skupščina, ki predstavlja črnogorski narod in zvesto tolmači njegovo voljo, zbrana na Cetinju dne 12. junija 1<>41-XI\, ukrene to, kur sledi: 1. Suženjstvo, vsiljeno po skupščini1 v Pod-gorici dne 26. novembra 1918 z zvezo med črno goro in Srbijo, je končano; 2. Odstranjen je režim, ki ga je v črni gori uvedla Jugoslavija in dinastija Karadjordjevi-čev; vidovdanska ustava in ustava z dne !5. septembra 1931 sta ukinjeni; 3. Črna gora se obnavlja kot suverena in neodvisna država v obliki ustavne monarhije; 4. Narodna ustavodajna skupščina proglaša, da vsi Črnogorci, hvaležni za osvoboditev svoje dežele oboroženim italijanskim silam, opominjajoč se tesnih vezi, ki vežejo dinastijo Pclrovič- Njegoš z dinastijo Savojske hiše, zaupajoč v obnovitveno delo, ki ga jc vedno povsod razvijal Uuce za Fašistično Italijo, sklenejo zve-zati življenje in bodočnost črne gore z Italijo, vpostnvljajoč z njo vezi zelo tesne vzajemnosti. Pogodbe, ki bodo sklenjene pod vtisom te vzajemnosti in ki so določene, da vpeljejo Črno goro v okvir Rima, bodo postopoma sklenjene med Italijo iu črno goro; 5. Narodna ustavodajna skupščina sklene zaradi odsotnosti naslovnika za najvišje mesto vladarja zaprositi za uvedbo regeutstva in zaprositi Nj. Vel. Kralja I talijo, da določi regenta za kraljevino črno goro, ki bo izvajal ta statut. Govor grofa Mazzolinija Cctinje, 12. julija. Ip. Potem ko je govoril poročevalec ustavodajne črnogorske narodne skupščine je Italijanski Visoki Komisar grof Mtt/.zolini v svojem govoru poudaril, da je razpad mozaične države Jugoslavije dovolil obnovo črnogorske neodvisnosti. Sile italijanske vojske so prišle, da bi izvedle nalogo pravicc, civilizacije in človcčan-stva in zmagovita Italija vrača svobodo in pravico črnogorskemu ljudstvu. Grof Mazzolini je nato opozoril, da jc bila Kalija edina država, ki jc na mirovni konferenci v Versaillesu branila pravice Črne gore. Visoki Komisar jc zaključil svoj govor dobesedno s temi besedami: »Ko sprejema Vaše želje, namerava Italija razvijati s Črno goro plodno zvezo in dejansko sodelovanje na vseh področjih. Ta dan pomeni za črno goro začetek novega evropskega reda, ki ga genij Mussolinlja in Hitlerja utrjuje in in bo z njim ustalil dobo pravice, miru in sodelovanja med narodi«. Položaj na vzhodnem bojišču: rave za glavni udar Berlin, 12. julija, mg. Zadnja poročila z vzhodnega bojišča dajejo jasno razumeti, da so boji na Vzhodu prešli v trenutno dobo, ki se lahko označi kot doba prehodnih priprav. Na fronti ie tako nastal tudi kratek strateški premor, čigar razlogi so bili že določeni in razloženi Priprave za odločilen in končni zlom »Stalinove črte« so neobhodno potrebne, da bi se določili in ustvarili bistveni predpogoji. Predvsem je potrebno pospešeno razbijanje in sestreljevanje postojank, prav tako pa je treba zbrati nove in sveže sile na vzhodnem bojišču. Vso to je razumljivo in popolnoma jasno in nemški naro-H za vse to prav gotovo ne zahteva In ne potrebuje nobenih osvetlitev. Vse to pa se seveda zelo različno razlaga in izrablja v kanalih, to je propagande, predvsem pa angleške in ameriške propagande. Ta propagandni učinek je seveda izrabil tudi Stalin, ki je svojemu zastopniku Bri ameriški vladi, sovjetskemu veleposlaniku manskemu naročil, naj gre k Rooseveltu in mu razloži položaj na bojišču v čim bolj optimistični obliki, Toda naročilo je Umanski izpolnil naravnost s služabniško točnostjo, po razgovoru pri Rooseveltu pa je Umanski izjavil časnikarjem, da je »predsedniku prinesel zelo dobra poročila o razvoju operacij na vzhodnem bojišču.« Ta poročila in take propagandne govorice pa seveda še povečujejo in napihujejo uradna poročila sovjetskega vrhovnega poveljstva. Sanjači v Londonu in v Washingtonu seveda nasedajo vsem tem govoricam in se zanašajo na točnost poročil češ da so bile izgube nemške vojske v zadnjih dneh velike in da nemško vrhovno poveljstvo pripravlja nove sile za končni zmagoviti napad na Stalinovo črto. Pisarji v angleškem propagandnem ministrstvu pa v svojih izmišljenih poročilih tudi navajajo nekakšne številke o izgubah nemške vojske pri Bialisto-ku in Minsku. Tako se angleška propaganda trudi, da bi dokazala, da je samg bitka pri Bialistoku končana in da se bitka pri Minsku še ni začela, dasi so sami širili novice, da se je bitka pri Minsku začela že v prejšnjem tednu. Vse te propagandne govorice pa so naravnost smešne, tako izjavljajo v Berlinu. Na ta način je namreč angleška propaganda vedno skušala tolažiti svoje poslušalce in čitatelje, kadar je bilo treba zabrisati najhujše udarce in poraze. Tako je angleška propaganda delala že tedaj, ko jc morala zakrivati poraze v Grčiji in na Kreti. Sovjetska propaganda pa jc šla v tem oziru seveda še dalje in je prekosila ameriško in angleško. Tako je moskovski radio posegel še dalje in je med drugim navajal tudi tole: »Nemško poveljstvo se je moralo odločiti, da pokliče na vzhodno bojišče posadke, ki so na švicarski meji, tiste posadke pa bodo nadomestili oddelki vojakov, ki so stari do 60 let in pa vojni invalidi.« Moskovska »Pravda« pa piše, da je sovjetsko letalstvo močnejše od nemškega, ki da nima poguma, da bi napadalo in to iz preprostega razloga, ker mu je to strogo prepovedalo nemško poveljstvo. Zgodbice, ki presegajo vse meje, Ko pa je bil sovjetski veleposlanik Umanski pri Rooseveltu, pa je moral tudi zahtevati razna pojasnila o ameriških dobavah in o vsem, kar je s tem v zvezi. Roosevelt je sovjetskemu diplomatu c-dgovoril najbrž pozitivno, kajti agencija Tass je že vedela povedati, da bodo naročila sovjetske vlade v Ameriki hitro izvršena. Pri tem pa je agencija lass rekla, da je ta naročila sovjetska vlada že dolgo izvrševala v Ameriki, to se pravi že tedaj, ko je Sovjetska zveza še izjavljala, da je sovražnica anglosaksonskih držav. Vse te govorice in izmišljotine o strateških potezah nemške vojske pa ne bodo niti najmanj vplivale na delo, ki ga opravlja nemška vojna sila na kopnem, na morju in v zraku. Poročila tuje propagande niso nič drugega ko izraz srčnih želja pristojnih krogov v Londonu ali v Washingtonu, ki pa se, kakor vedno, tudi tokrat ne bodo izpolnile. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 12. julija, lp. Madžarsko vrhovno poveljstvo poroča uradno: Naše čete nadaljujejo operacije po določenih načrtih. V madžarskih vojaških krogih poudarjajo zlasti vojna dejanja pionirjev in kolesarskih oddelkov. Ti so presegli vsako pričakovanje. Sovjeti so pri umiku spustili v zrak vse mostove, vse prehode in vse železniške proge. Madžarski pionirji so morali obnoviti nekaj sto mostov in prehodov. Ker se je zaradi tega napredovanja motoriziranih oddelkov zakasnilo, so povsod poslali naprej kolesarske oddelke, ki so v sedanjih bojih pokazali svoie velike vojaške vrline. Madžarske čete zasedle Kamenjec Podolsk Budimpešta, 12. julija, lp. Zvedelo fce je, da so motorizirane madžarske kolone zlomile sovražni odpor ob reki Zbrus in kljub slabemu vremenu napredovale ter zasedle mesto Kameniec Podolsk. Toda madžarske sprednje čete so že prodrle 50 km naprej in so onstran reke Studenka. Boji na vsem bojišču se nadaljujejo v popolnem soglasju z nemškimi silami. Finsko vojno poročilo Helsinki, 12. julija, lp. Glavni slan finske vojske poroča: Na karelijskem jugovzhodnem bojišču so se med izvidniškim delovanjem razvili boji in delovanje obojestranskega topništva je bilo zelo močno. Sovražnik je imel nove izgube na gradivu in moštvu. Na bojišču pri Lehdjenpohi pri jezeru Ladoga se je nadaljevala zasedba sovražnega ozemlja. Onstran Salle se boji nadaljujejo po določenem načrtu. Po Stalinovih ukazih so Rusi med temi umiki hoteli požgali vse hiše, toda finskim četam se je posrečilo zasesti nedotaknjene vasi. Finsko izvidniško letalstvo je še ugotovilo, da Sovjeli rušijo in razdirajo naprave v pokrajinah, kjer šc ni vojaških bojev. Finske pomorske silo so v teh dneh ovirale sovražne prometne zveze. Prav tako so zagotavljale miren promet v finskih vodah. Na vzhodnem bojišču in na ozemlju pri Han-giiju se nadaljuje delovanje izvidnic iu topništva. Finsko letalstvo je bombardiralo in z ognjem iz strojnic obsipalo vojaške vlake, vojaške motorizirane kolono in zbirališča sovjetskih čet. Delovanje sovražnega letalstva je bilo zelo slabotno. Stalin bi rad še eno bojišče Nazional Zeitung* poroča, da je Stalin britanskemu poslaniku Crippsu izrazil željo, da velika Britanija postavi še eno fronto proti Nemčiji, ker pod temi okoliščinami sovjetska llusija ne bo mogla dolgo zdržati. S poleti angleškega letalstva nad Nemčijo in rušenjem nemških mesi je Sovjetom malo poinagano. Treba bi bilo postaviti novo bojišče, ki bi razbremenilo sovjetske čele na vzhodu. »NeUc Ziiricher Zeilung pa poroča iz Londona, da so poslanci zelo ostro kritizirali oboroževalnega ministra zaradi pomankljive proizvodnje tankov. Poslanci so bili mnenja, da bi bilo Ireba vendar že enkrat napraviti red v proizvajalni industriji. Poslanec Hraber jc popisoval boj na Kreti, ki se ga je sam udeležil in omenjal izredno pomankljivo opremo angleških čet. Dokler ne bodo Združene ameriške države dosegle viška svoje proizvodnje, bo Anglija glede vojnega materiala absolutno inferiorna nasproti svojim sovražnikom. Ob takem stanju so bili poslanci mnenja, da bi bilo boljše, da se omeje ali na izdelavo samo lelal ali pa tankov, (mg.) Pregled položaja na vzhodu Nemci so prekinili z napadom na sovjetski obrambni pas ( Stalinova črta;), ker je treba iz zaledja dobiti težko topništvo, strelivo, predvsem pa zadosti bencina za gibanje oklepnih oddelkov Ducejeva zahvala in priznanje planincem divizije »Tridentine« Bari, 12. julija, lp. Duce je dopotoval v Barv in prinesel svoje pozdrave planinski diviziji >Tri-denlinat, ki so jc vrnila iz Albanije. Poveljnik divizije general Sanlovito je predstavil Duceju svoje oddelke na vojaškem vežbališču. Množica planincev v popolni bojni opravi jc bila vojaško strnjena in je vzbujala veličasten vtis. Duce je v počasnem obhodu pregledal vse oddelke in polk planinskega lopnišlva. Poleni je divizija brezhibno korakala po nabrežju med gostimi množicami ljudstva, ki je vzklikalo italijanskim planincem. Pri paradi divizije je Duce imel naslednji govor: >č'astniki, podčastniki, desetniki in planinci »Tridentine*! Prišel sem ined vas, da vam izkažem zasluženo čast. da vam izrečem svoj pozdrav in s svojim pozdravom še pozdrav in priznanje italijanskega naroda. Z vami iz »Tridentine«, ki ste hrabro in s svojo krvjo posvetili odsek pri Devo-liju, hočem počastili tudi vaše tovariše iz drugih divizij, ki sn se v vojni proti Anglo-Grkom vztrajno borili. Vsi ste potrdili slavno izročilo svojih bataljonov, izročilo, ki se izraža v neukrotljivi drznosti, v visokem smislu za dolžnost, r železni odločnosti mcil bojem. To so bile, so in bodo to-jaške vrline italijanskih planincev. Domovina računa na vas. ker sle ji dali in ker ji boste dali zmago. Pozdrav Kralju!< Polem je Duce obiskal nekaj vojaških bolnišnic in se ustavil pri vsakem ranjencu. Njegova navzočnost je vzbujala žive in navdušene manifestacije. Pregledal je tudi neko vojno letališče. Razen tega je obiskal neki rudnik, čigar izkoriščanje pomeni znaten prispevek h kovinski avtarkiji. Rudarji in nameščenci so Duceja navdušeno pozdravljali. iu pa hrane za milijonske armade. Nemške čclc so v treh tednih napredovale za 200 do 100 kilometrov in je tudi iz tega razloga treba uredili zaledje in ga očistiti raznih sovjetskih skrivačev, ki skušajo ovirati nemoteni dovoz vojaških potrebščin. Zastoj v bojih bo verjetno trajal nekaj dni, dokler se Nemci ne pripravijo za drugi, odločilni udarec. Vojno delovanje jo na obrh straneh v glavnem omejeno na letalsko delavnost. Obe armadi bosta verjetno tudi preosnovani. Rdeča armada jc razdeljena na tri oddelke: Severni, ki mu poveljuje maršal Vorošilov, čigar naloga je braniti mejo proti Finski in pa Leningrad. Prednji armadi, ki naj brani dohod na Moskvo, poveljuje maršal Tiniošenko, a južni armadi v V o l i n i i i in v Besarabiji stoji na čelu kazaški maršal Budjcni. Na nemški strani kakor znano, operira proti Sovjetom pet armad. Ardito ed impetuoso attacco sull'aeroporto di Malta U (Juartiere Generale delle Forze Armate comunica: Nostri reparti da caccia, in ardita ed im-pctuosa azionc conilotta a volo radente svol-tasi ieri nel ponicriggio, hanno attaccato 1'aero-porto di Mieabba (Malta). Sono stati distrutti al suolo numerosi velivoli nemiri, di cui 5 in fianunc. In duri rombattinicnti con la caccia avvcrsaria sono stati abbattuti 4 velivoli in-glcsi. Durantc la stessa azionc č stala pure mitragliata al largo di Malta una navc avviso. Tutti i nostri velivoli sono rientrati, con alcuni feriti a bordo. NelFAfrica se ttcntrionale notevole attivita di artiglicria sul fronte di Tobruk. Velivoli ilaliani e. gcrmanici hanno bombar-dato posizioni c battcric della piazza c gli im-pianti portiiali. AKrc unita aeree hanno col-pito la stazionc (li Fuka cd aeroporti ad est di Marsa Matruk. A nord di Sollum sono stati atlaccatc duc navi nemiclic. Ncll' A! r i c a o r i c n t a I c nostre forze usci-tc inricognizioiie da un rirlotto dclFAmara si sono scontrate con reparti nemiri c li hanno volti in fuga. (Štefani.) Vojno poročilo štev. 402: Drzen in silovit napad na Malto Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objavlja: Naša lovska letala so včeraj popoldne v nizkem poletu napadla letališče Mikabbo na Malti in so z drznim in silovitim napadom uničila mnogo sovražnih lelal, ki so bila na Letalski boji na zahodu Berlin, 12. julija, mg. Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo agencije DNB, ki pravi, da je bilo mesto Miinster na Weslfalskem pet noči zaporedoma (od 6. do 10. julija) bombardirano od angl. letalstva. Na mesto so letala motala šc letake, v katerih sc napovedujejo še nadaljnja bombardiranja. V mestu sploh ni vojaških ciljev. Miinster leži v sredini bogate poljedelske pokrajino, mesto pa jc po vsem svetu znano zaradi svojih zgodovinskih in umetnostnih dragocenosti. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni slan, 12. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Boji zavezniških čet na vzhodnem bojišču potekajo po načrtu. Oboroženo izvidiuštvo proti Angliji je jugozahodno od Plymoutha potopilo eno podmornico in zahodno od Portlcatha tovorni parnik z 2.000 tonami. Na Sredozemskem morju so nemška bojna letala uspešno napadla vojaške naprave pri Tobruku. Ponoči jc bilo bombardirano angleško oporišče Port Said ob Sueškem kanalu. V letalskih bojih ob obali Rokavskcga preliva jc sovražnik izgubil 12 lovskih letal vrste »Spitfirc«. Posamezna angleška letala so ponoči melala liombe na severozahodno nemško obrežno ozemlje. Letala pa so vrgla le malo število boinh. škoda ni omembe vredna. Miinster ni samo eno najlepših mest v Nemčiji, ampak tudi v vsej Evropi. Nato navaja DNB podatke o najpotrebnejših in največjih zgradbah in dosedanje bombardiranje je že zelo poškodovalo stolnico, škofijsko baročno palačo in oslalo pomembne zgradbe, vse lo pa se jc godilo v mesečnih nočeh, kar ne opravičuje nobene pomote. Tudi ta bombardiranja jasno kažejo, kakšne so metode angleškega vojskovanja. Bruselj. 12. julija, lp. Angleško letalstvo nadaljuje s svojimi napadi na civilno prebivalstvo, ki je brez obrambe. Tako je angleško letalstvo zopet bombardiralo Bruselj, Licge in Verdiers. V teh mestih živi samo civilno prebivalstvo in ni nikjer nobenih vojaških naprav. V Bruslju sicer ni bilo človeških žrtev, v l.iegcu pa jo bombardiranje zahtevalo 27 smrtnih žrlev in med lomi mnogo žen in olrok. 34 oseb pa jc bilo hudo ranjenih. V Verdiersu jc bilo dovef oseb ubitih, število ranjencev pa jc zelo veliko. Materialna škoda je velika in mnogo oseb je moralo zapustili svoje hiše, ker so preveč razdejane, ali pa so v bližini hiš bombe, ki še niso eksplodirale. tleli in pet jih jc zgorelo. V srditih bojih proti sovražnim lovccin jc bilo sestreljenih četvero angleških letal. Med istim napadom jc bila z ognjeni iz strojnic napadena izvidnica v bližini Malte. A sa naša letala so sc vrnila, med posadko jc bilo lc nekaj ranjenih. Severna Afrika: Pomembna delavnost topništva na bojišču pri Tobruku. Italijanska in nemška letala so bombardirala postojanke in baterije tc utrdbe in pristaniške naprave. Ostali letalski oddelki so z bombami zadeli postajo Fuka in letališča vzhodno od Marsa Malruha. Severno od SoHunia sta bili napadeni dve sovražni ladji. Vzhodna Afrika: Italijanske sile, ki sn izpadle za izvidniško delovanje v Anthari, so naletele na sovražne oddelke in jih pognale v beg. Čvrst tečaj lire Bitcnos Aircs, 12. jul. lp. Na borzi v Bucnos Airesu sc z liro popolnoma »vol>odno trguje. Toda dogaja sc celo to. da jo povpraševanje po liri od 1. julija naprej vedno večje in leča i lire dnevna rn«lr»_ })r>ianG|{n in /j.1 litji in »»JiprCj tCČSj lire od 22.23 naraste) na 24 pososov za 100 Ii» V sedanjem ča«u ima lo naraščanje tečaja lire izredno velik pomen. Sir« 2 ——m mil i .-i.imfc- nju Ordinanze dell'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana Nomina delfesperto per 1'Unione provinciale dei lavoratori L'Alto Commissario por la provincia di Lubiana, vist" la propria ordinanza H luglio 1911-XIX, 61, ^ decretai r II Fnscista Consigliere Nazionale Elio Vaglia-no e iucaricato di assistero. er la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli Neviden sovražnik: Zanimivosti o nemškem prodiranju v Litvi (mg) Voj. poročevalci poročajo o žilavi borbi, ki so jo morale nemške čete prestati v svojem zmagoslavnem pohodu v Litvi. Na milijone Nemcev, pravi med drugim pol- uradno poročilo, sledi po radiu z velikim zanimanjem našemu prodiranju, a nihče si ne more predstavljati, kako težko in trdo jc naše napredovanje in koliko žrtev zahteva. Pehotni vzhodno-pruski polk je dobil zapoved, da prodira. Dosegel je mesto Jura v neprestanem boju s sovjetskimi oddelki, ki so so vgnezdili po gozdovih in po močvirjih. Od Jure dalje je sovražnik zavzel močne postojanke na bregu nekega potoka. Te postojanke so bile spretno zakrite. Po kratki artilerijski pripravi je polk prešel v napad. Možje, obloženi s svojo prtljago, so prekoračili 20 do 30 ni široko reko in dosegli nasprotni breg ter naskočili sovražnikove utrdbe pod varstvom lastnega topniškega ognja. Sovražne postojanke so padle ol) prvem naskoku, vendar po Ijutem boju. Sovjetski vojaki so se branili kakor blazni, nihče ni prosil milosti, nobeden se ni predal. Rajši so se dali pobiti na mestu, kakor pa bi dvignili roke. Po osvojitvi položaja so se nemški vojaki podali dalje na vzhod Sedaj so videli, da je prehod čez reko stal življenje marsikaterega tovariša, mnogo pa je liilo ranjenih. Pred nami je bila temina gozda, s svojimi pastmi, dobro zakritimi v podrasi-ju. Toda treba je bilo napredovati za vsako ceno. Medtem, ko so naše tehnične čete krčile pot in se jo moštvo trudilo v gozdnatem terenu, je naenkrat sovražna baterija pričela streljali z besnim ognjeni. Naši možje so odkrili položaj baterije. Treba je bilo hitro postopati, ker sicer bi prišle v nevarnost tudi čete, ki so prihajalo za nami. Toda čim so se naši možje vrgli v napad, so se naenkrat nanje v6ule krogle sovjetskih vojakov, ki so bili poskrili v drevju. Proti njim so zaregljale nemške strojnice, ki so jih zbijale z dreves, da so padali na zemljo kakor muhe. Kmalu so napadalne čelo dospele do baterije, ki ni prenehala ve« čas streljati. V nekaj trenutkih je baterija bila zavzeta, potem, ko so jo ukrotili s strojnicami. Medlem je nastopil večer. Na neki višini je bataljon pripravljal prenočišča, toda ne dolgo pozneje smo opazili, da je začel goreti gozd. Polagoma je padala noč, ki k sreči ni dolga. Noč v Litvi traja komaj tri ure. Možje so so trudili, da bi zaspali vsaj eno uro, toda polovica bataljona je morala čuti, ker je vsak Čas iz gozda padel strel. Ob treh smo že zopet bili na poti. Pohod se nadaljuje med močvirji. Ob desetih smo morali prekoračiti drugo reko, kar ni lahko z vso opremo in težkim topništvom. Vsak top vleče 12 konj in vendar je to premalo. Pomagati mora moštvo. Za nami si utira pot tank in je zanimivo gledati, kako premaguje vse ovire. Ko so naše straže prispele na vrh, so javile sovjetske tanke, toda mi nismo imeli z njimi opravka, ker jib je hitro pregnalo naše topništvo. To je vojska na litavski zemlji. Kdor bere samo poročila vojnega poveljstva, da se operacije nadaljujejo po načrtu, si težko predstavlja, pod kakšnimi okoliščinami je treba napredovati. Bela Rusija in njeno divje Polesje Bela Rusija je že večkrat v zgodovini, bila krvavo bojišče, kjer je v bojih jioleklo mnogo človeške krvi. Iz novejše zgodovino omenjamo zgolj Napoleonovo vojsko, ki je tukaj šla proti Moskvi, krvave boje iz svetovne vojne ter rusko-poljske boje iz lota 1919/1920. Bola Rusija se imenuje tista dežela, ki je nekdaj pod carji bila sestavni del ruskih gubernij Minsk, Vilebsk, Orodno in deloma tudi Šmolensk ter Vilna. To je dežela, ki leži nekako med Latvijo in Litvo ter Poljsko in Ukrajino. Na vzhodu pa meji na Rusijo. Vsa Bela Rusija šteje kakih osem milijonov ljudi ter meri kaikih 200.000 kvadratnih kilometrov. Bela Rusija je dežela velikih razvodij, tukaj poteka veliko razvodje med Vzhodnim in Črnim morjem, številne reke, ki tukaj teko, Njenien, Pripet, Narev, Dvina, delajo velikanska močvirja, ki jih navadno imenujemo Polesje, Pripetska močvirja, Pinska močvirja, Rokitna močvirja itd. Reke so med seboj povezane z raznimi prekopi. Močvirja se delajo tam, kjer je zemlja docela ravna. So p.i v Beli Rusiji tudi položni hribčki 200 do 300 metrov visoki, kateri nekoliko spreminjajo enolično zunanjost to dežele. Ponekod so med temi griči nastala jezera, na severu Litvanska jezera, ki so nekako nadaljevanje dalje proti zahodu ležečih Mazurskih jezer. Zlasti Litvanska jezera so bila veokrajini po 6 albanskih frankov. Na podlagi te zamenjave se lahko poravnajo tudi kakršni koli dolgovi. Nemško hrvaški gospodarski dogovor. Pri zadnjih pogajanjih med Nemčijo in Hrvaško so razpravljali o tehnični in finančni pomoči, ki jo lahko Nemčija nudi za pospešenje hrvatskega gospodarstva. Za osnovo je služila trgovska pogodba z Jugoslavijo od 1. maja 1934. Od 1. junija do 30. septembra bo Nemčija uvozila iz Hrvaške blago v vrednosti 30 milijonov mark. Gre predvsem za les in poljedelske pridelke. Hrvaška bo uvažala iz Nemčije blago, ki ga potrebuje za obnovo hrvaškega gospodarstva in za popravo škode, ki jo je povzročila vojna. Plačilni promet se bo vršil po kliringu med Nemčijo in hrvaško narodno banko po tečaju 100 din za 5 inark. Švicarski indeks cen na drobno. Zveza švicarskih konsumnih društev je izdala indeks cen, ki priča o močnem porastu cen v trgovini na drobno. Indeks cen za živila in razne druge predmete, zlasti obleko, so je od 1. marca do 1. junija letošnjega leta povišal za 8.4%. Indeks cen se je zvišal v Švici od začetka sedanje vojne pa do danes za 37.2%. V enakem časovnem razdobju se je povišal mod prvo svetovno vojno indeks cen v Švici za 35.9%, čeprav takrat še ni bilo oblastne kontrole nad cenami v današnjem smislu. Nov napredek italijanske avtarkije v tekstilni industriji. Brez ozira na težave, s katerimi se mora sedaj borili tekstilna industrija, sta sedaj v gradnji dve italijanski tekstilni tovarni, in sicer v Novari ter v Verbaniji. Obe bosta že tekom letošnjega poletja začeli poslovati. Tovarna v Novari bo izdelovala nogavice iz nilona, ki jih se-dnj tudi v Ameriki izdelujejo že tri tovarne. Nadomestilo za svilo bo tudi na poseljen način izde-, lana žima. Karakteristično in nad vse važno zn Italijo pa je pri tem dejstvo, da uporablja Italija za te vrste izdelkov celulozo, ki jo sama produ-lifa in je ludi v tem pogledu popolnoma neodvisna od inozemstva, kar je brez dvoma nov napredek v stremljenju po čim večji avtarkiji. veže Varšavo z Moskvo. Od Varšave skozi Brest Litovsk, Sltick in Bobruisk vodi še ena cesla v Moskvo, medtem ko druga velika cesta veže Brest Litovsk s Kijevom skozi Kovel in Rovno. Sicer v teh krajih ni cest, kvečjemu le poljski kolovozi, ponekod pa še teh ni. Ljudje si tukaj pomagajo tako, da v čolnih veslajo po rekah, Pozimi seveda, ko močvirja zamrznejo, je prehod lahek. Bela Rusija ima velike gozdove, med katerimi je najbolj znamenit sloveči pragozd Bjeloveža. V tem gozdu, ki je nekdaj bilo lovišče poljskih kraljev, pozneje ruskih carjev, so se do svetovne vojne ohranili bizoni, ki so drugod v Evropi povsod izumrli. Kajpada Bjeloveža ni pragoed v prvotnem pomenu besede, ker je v njem že davno pela žaga in sekira ler gozdno gospodarstvo že davno urejajo gozdarji. Okoli Minska pa se je gozd umaknil rodovitnim njivam, kaitere pridni beloruski kmet lepo obdeluje, da prideluje na njih pšenico, rž, ovos, ječmen, krompir, ajdo in lan. Tudi živinoreja je tod lepo razvita. Sovjetski del Bele Rusije je zadnja desetletja postal celo precej industrializiran. Prej ko slej pa je glavno bogastvo Bele Rusije in Po-lesja gozd, divjad, lov m ribolov. Poleg bizona, srnjadi, jelenjadi in druge take divjadi je tod še mnogo divjih svinj, bobrov in celo losov. Te jelenu podobne živali, ki je v predzgodovinski dobi živela v Evropi, drugod skoraj nikjer več ni. Da so tu doma še medvedi in volkovi, je jasno. Zgodovina Bele Rusije je pestra. Beli Rusi so slovanski rod, ki je v prvih časih krščanstva med Slovani živel pod kijev6kimi ukrajinskimi velikimi knezi. Pod velikim knezom Vladimirjem so tudi Beli Rusi sprejeli krščanstvo ter stopili v območje vzhodne cerkve. Ko pa je kijevsko carstvo razpadlo, je Bela Rusija prišla pod veliko kneževino Litvo, kar se je zgodilo v 13. stoletju. Takrat so Litvini bili še pogani. Belorusi so bili kulturno mnogo višj.i kakor Litvini, kateri so se kmalu nato spreobrnili h krščanstvu ter ustanovili veliko državo. Pod Jagelom so Litvini s Poljaki ustanovili skupno državo, najprej personalno unijo, nato pa še realno. Tako je Bela Rusija prišla pod poljski vpliv. Tako je poljski jezik in poljska kultura prekvasila ta narod in deželo. To je trajalo do leta 1793., ko je bila ta dežela priključena Rusiji ob delitvi Poljske. Leta 1922. je bila Bela Rusija razdeljena med Rusijo in Poljsko, dokler leta 1939. ni spet vsa prišla pod Rusijo. Belorusi so baje najbolj čist slovanski rod. ker je v njem najmanj mešane krvi, kar ni čuda, saj so živeli v nedostopnih gozdovih in močvirjih. Dasi so Beli Rusi stopili v krščanstvo po vzhodni cerkvi, je vendarle več kot poltisočletno državno sožitje s katoliškimi Poljaiki zapustilo v njihovi narodni kulturi neizbrisne znake. Katoliška kultura je pronicala njihovo duhovno življenje, zlasti njihovo plemstvo in izobraženstvo. Kmet je slej ko prej ostal pri starem, dasi tudi mirno njega ta duhovni vpliv ni šel brez sledov. Tako so Beli Rusi v teku stoletij postali docela samosvoj slovanski rod, ki je soroden sicer Rusom in Ukrajincem, vendarle pa ni ne eno ne drugo. Ruski element je v teku dobrih sto let, kar je Bela Rusija bila pod ruskimi carji, od leta 1793. do 1918., med Belorusi zapustil le malo sledov. To tudi ni čudno, saj je Rus v Beli Rusiji v tem razdobju bil le ruski uradnik in ruski vojak, prišel je in spet odšel, narod pa je ostal, kar je bil prej. Največje mesto Bele Rusije je Minsk, ki šteje 180.000 prebivalcev ter je postal središče sedanjega beloruskega duhovnega življenja. Po delitvi Bele Rusije med Rusijo in Poljsko leta 1922. so Rusi v Minsku ustanoviil univerzo in druge šole. Drugo mesto je Vitebsk ob reki Dvini ter šteje nad 100.000 duš, Bj al i stok šteje blizu 100.000 prebivalcev. Druga večja mesta so Grodno, Mohilev. Homel ter trdnjavi Brest Litovsk ob Bugu ter Bobruisk ob Berezini. Vsa druga mesta so mnogo manjša ter bolj podobna podeželskim trgom. To je v kratkem Bela Rusija, sedanje krvavo bojišče na divjem in močvirnem Polesju. Pravijo, da je to Polesje divje, da je v njem še ostanek iz pradavnine, da pa je tako lepo, da ga ne more nihče več pozabiti, kdor ga je enkrat videl. Japonski tisk o vojaški zvezi med Anglijo in maršalom Čankajškom Tokio, 12. julija, lp. Japonski listi pišejo, da bo kmalu sklenjena vojaška zveza med Anglijo in maršalom Čankajškom. Ta zveza bi naj bila objavljena še v mesecu juliju, ko bo general Dnvvn, načelnik angleškega generalnega štaba na Daljnem vzhodu prišel v Cunking. Japonski listi opozarjajo vlado, da naj stori primerne korake, da se popolnoma izloči pogubni angleški vpliv v Aziji, pod vodstvom Japonske pa naj se ustvari območje koristnega sodelovanja med narodi vzhodne Azije, »Svet komisarjev« v Belgradu Bolgrad, 12. julija. Imenovanih je bilo devet komisarjev, ki bodo tvorili ministrski svet komisarjev. Njegov predsednik je Aciniovič. (mg.) Naredbe Vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino Preureditev strokovnih delavskih organizacij Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino glede na zakon o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. in nu poznejše spremembe ter smatrajoč za nujno potrebno, da se preuredijo v Ljubljanski pokrajini obstoječe strokovne organizacije, odreja: Člen 1. Delavska zbornica v Ljubljani se imenuje odslej Pokrajinska delavska zveza. Zbornica je juridična oseba in spada pod nadzorstvo Visokega Komisariata. Člen 2. Pokrajinska delavska zvoza je upravičena popolnoma in edina predstavljati koristi vseh delojemalcev Ljubljanske pokrajine. Vanjo spadajo vse obstoječo delavske strokovne organizacije. Zunaj Pokrajinske delavske zveze se delavske strokovne organizacije ne morejo ne dovoliti ne ustanavljati. Člen 3. Pokrajinsko delavsko zvezo vodi predsednik, ki ga imenuje Visoki Komisar, pomaga pa mu upravni odbor, sestavljen iz predsednikov strokovnih organizacij, iz katerih sestoji. Tajnika imenuje Visoki Komisar na predsednikov predlog. Člen 4. Pokrajinska delavska zveza izvršuje nadzorstvo nad vsem delovanjem podrejenih organizacij, odobruje proračune in obračune, določa prispevke in vobčo opravlja vsa dejanja, ki ne spadajo v redno upravo. Člen 5. Pri prvi uporabi ureditve, določene s to naredbo, poslujejo organi Pokrajinske delavske zveze ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki Komisar in ki ho imel nalogo usmerjati in vzporejati tako poslovanje zvez« kakor tudi pripadajočih strokovnih organizacij, l močjo, da pospešuje, prekliče ali spreminja ukrepe in da nadzoruje ohranitev zadevnih imetij ter izterjevanje in razdeljevanje prispevkov. Člen 6. Ta naredha stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 8. julija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Kirurški paviljon v bolnišnici prepuščen v uporabo ljubljanski univerzi Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se urede odnosi med univerzo in upravo bolnišnice, n a r e j a ; Novi zdravniško-kirurgični paviljon z avlo za klinična predavanja, ki je državna last, se izroči v uporabo ljubljanski univerzi v znanstvene namene ter za pouk notranjega zdravilstva in splošne kirurgije. Ravno tako se Izrože v inventarno shrambo ljubljanski univerzi oprava paviljona ter znanstveni inštrumenti. V posebnem dogovoru, ki se ima skleniti med upravo univerze ter upravo bolnišnice, bodo določeni pogoji in način poslovanja obeh klinik kot bolničnih razdelkov. Ljubljana 28 junija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Strokovnjak pri Pokrajinski delavski zvezi imenovan Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi svoje naredbe z dne 8. julija 1941-XIX, št. 61, odreja: Fašist, narodni svetnik Elio Vagliano je odrejen, da kot strokovnjak podpira organe Pokrajinske delavske zveze in sicer s področjem, določenim v členu 5. naredbe z dne 8. julija 1941-XIX, št. 61. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 9. julija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Predsednik Pokrajinske delavske zveze imenovan Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi svoje naredbe z dne 8. julija 1941-XIX, št. 61, odreja: Za predsednika Pokrajinske delavske zveze se imenuje g. dr. B r a n k o A1 u j e v i c h. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana, dne 9. julija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Seja bolgarskega parlamenta Sofija, 12. julija, lp. Predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov sla pred klubom parlamentarne večine podala poročilo o zunanjem položaju Bolgarije. Danes bodo predložili parlamentu zakonski predlog o proračunskih poviških, ki so potrebni zaradi nastalih razmer. Ta proračunski povišek obsega 4 milijarde 289 milijonov levov. Parlament je razveljavil volitve devetih komunističnih poslancev in je bila poslancem imuniteta odvzeta zaradi njihovega protidržavnega delovanja. Dr. Adžija v Zagrebu ustreljen Zagreb, 12. julija. Kakor znano, je bil pred dnevi ubit hrvatski redar. Zaradi tega je, kakor je bilo uradno sporočeno, oblast dala prijeti ter je nato na smrt obsodila in ustrelila 10 znanih komunistov, ki so bili obdolženi, da so oni sokrivi tega zločina. Med obsojenimi in ustreljenimi je ludi znani dr. Adžija, uradnik bivšega SuZOR-j« v Zagrebu ter eden izmed komunističnih -ideologov. Eksc. Puzzolu |e obiskal vrhovne slovenske sodne ustanove Sprejem Eksc. Puzzoluja pred sodno palačo. Kakor smo že poročali, jo v petek opoldne prispel v Ljubljano državni 1'odtajnik v Ministrstvu za Milost in Pravico Eksc. Puzzolu. Obisk visokega dostojanstvenika dokazuje ponovno, kako veliko skrb posveča Italija Ljubljanski pokrajini in njenemu razvoju ne le v gospodarskih, ampak tudi v upravnih vprašanjih. Zato jc Eksc. Puzzolu že prvi dan svojega obiska v Ljubljani uporabil zato, da so je seznanil z razmerami v našem sodstvu. Ob petih popoldne je namreč obiskal najvišje sodne ustanove v sodni palači. Pred sodno palačo so pričakali visokega predstavnika Armadni general Eksc. Robotti iu Divizijskl Poveljnik general Orlando ter predstavniki upravnih oblasti. Eksc. Puzzolu je prispel pred sodno palačo v spremstvu Eksc. Vis. Komisarja. 01» vhodu jc bila postavljena rastna straža Kr. Karabinerjcv. na vratih pa jo sprejel visokega gosta predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, ki jc izrekel prisrčno dobrodošlico in tople pozdrave v imenu vsega sodniškega zbora. Državni 1'odtajnik Eksc. Puzzolu se je zahvalil za sprejem in nato odšel s spremstvom v palačo. V salonu so pričakovali Eksc. 1'uzzola komisariatni svetniki, okrožni in okrajni sodniki. Potem ko je predsednik apela-cije dr. Golia predstavil navzoče visokemu predstojniku, je izrazil prvi predsednik slovenskega kasacijskcga sodišča obrasla bele stene kapelic, razvilo se bo v»e rastlinstvo, da bodo Zalo prav kmalu vse v zelenju in cvetju Postale bodo pravi vrt notranje znranosii in naj-plemenitejši izraz naše srčne kulturo. Prvi vtrsi iz tržaškega živ lična Trst, v juliju. Prvi neposreden vtis, ki ga dobiš pri prihodu v Trst, ko so vzdramiš iz oinamljivega pogleda na morje in na mesto, i« — vročina. Julij je v Trstu res vroč mesec. Kadar nataknejo vozniki svojim konjem .klobuke:: na glavo, tedaj se Trža-čani zavedajo, da je postalo vroče. Ti klobuki , narejeni iz platna tako, da imajo posebne luknje za ušesa, čuvajo živali pred nevarnimi posledicami vročine. Konje in konjske klobuke pa je spravila v veljavo šele vojna, |K>prej so jih že pozabili, povsod, v osebnem in tovornem prometu iili je izpodrinil avto. Danes pa so avtomobili v Trstu redki. Velikih luksuznih osebnih vozil sploh ne vidiš, tudi avtotaksljev je malo, zato pa več izvoščkov in tovornih voz s konjsko vprego. Drugi vtis — vojna se v tem mestu skoraj no pozna. Na ulicah, v lokalih, pisarnah, povsod vidiš še vso polno mladih mož in fantov, v civilu. Zaveš se. da je Italija velika država in njen narod tako številen, da se lahko vojskuje na raz nih bojiščih, pa še ni izrabila vseh svojih rezerv. Zalo jo mesto silno živahno, ulice prepolne ljudi, prav tako lokali. Trgovine so polne raznega blaga. Tu še nič ne poznajo pomanjkanja, vsega je še dovolj. Cene niso pretirane, kajti izbira je zelo velika, poleg tega pa — če se malo spoznaš v mestu — odkriješ kmalu lokale v stranskih ulicah, kjer dobiš isto mnogo ceneje kakor v glavnih. Tudi glede hrane so Tržačani ne pritožujejo. Omejitev je samo glede mesa, ki se dobi dvakrat na teden, v soboto in nedeljo, ter makaronov in riža, ki sta na karte. Kruha pa je dovolj in brez kari, prav tako rib. ki pa so precej drage, ker se zelo izvažajo v notranjost. Sicer pa Tržačani sedaj vsega tega ne pogrešajo, ko imajo tako ogromno izbiro v zelenjavi in sadju. Trg je prepoln vsega tega. V gostilnah dobiš še veliko izbiro, kuhinja se je spretno prilagodila novim razmeram in ponuja mesto mesa razne druge zanimive specialitele, ki pa seveda ne ugajajo vsakemu želodcu. V mestu se zelo veliko dela. Znatno število novih zgradb se dovrsuje. Največje delo je gradnja nove univerze, ogromnega bloka, ki bo na visokem Scolietu dominiral nad mestom. Silno ie živahno industrijsko življenje. Vsa velika podjetja delajo noč in dan ter dajejo zaslužka tisočem in tisočem. Iz Hrvatske Prva slika nam kaže novi lestenec za molilnico na Žalah, ostale tri slike pa svetilke za posamezne kapelice na Žalah. Vse lestence in svetilke je po načrtih projektanta izdelala tvrdka bratov žjiiuc na Tyrševi cesti z mojstrskim znanjem, da nove svetilke res predstavljajo vrhunec slovenske umetnostne obrti. Ljubljana, 12. julija. Ta teden so naše svojstvene Zale praznovale obletnico, ko so bile blagoslovljene in izročene svojemu namenu. Lani 9 julija je bil pa z Žal prvi pogreb, ko je o pomenu Žal prav lepo govoril župnik Jenko iz Most, ki je z Žal spremil k Sv. Križu preužitkarja Antona 1'levnika. Mestni pogrebni zavod je svojomu prvemu gostu na Žalah priredil najslovesnejši pogreb popolnoma brezplačno. Vseh pogtebov z Žal je bilo v prvem letu 632 in pri pogrehih so se Ljubljančani navadili na Žale ter jih začeli hvaliti Zadovoljni so bili po-grebci, ker je slovo od pokojnih sedaj prav naglo opravljeno, pri pogrehih iz mesta je pa trajalo tudi po več ur. Se bolj so pa z Žalami Ljubljančani zadovoljni zato, ker kapelice in vse okolje Žal vliva v razbolena srca tolažbo in lajša bolečine težkega slovesa od dragih svojcev in prijateljev. Pogrebi z Žal so sedaj resnične slovesnosti, kjer se človek zatopi v misli na pokojnega in na slovo od njega ter ga pri tem nikdo ne moti, kakor se je to dogajalo pri dolgotrajnih pogrebih skozi vse mesto med največjim prometom in tudi med vrstami ljudi, ki se niso vedli prav nič 1P » V ; Pfev MM m ■ ; * V-- Ih ti \ ■ > . : ■ 1 f i^tiVV*^ -v • 'i i! i m ili^iSlPlI^ iE/SKf:J: • V .: X1. ■' 'SV-sMi: .»• - *: Il "> •• t jA - <" * v ' S h Drugi lestenec za molilnico r.a Žalah. pietetno. temveč navadno z najrazličnejšimi opazkami bolj ali manj tehtno prodajali zijala. Pogrebi z Zal so prava opravila pobožnosti in poglobitve. Na drugi strani pa Zale navdajajo po-grebce s plemenitimi občutki, ki jih v srcih zbuja že sama lepota našega Vseh svetih vrta. Že na Žalah občutimo tisto mistično odmaknjenost od onostranstva, izmučena srca pa hladi duh blaženosti v večnosti. Ni več potrebno spomhij-iti na neprijetnosti in zadrege, ki so jih imeli s\ojci umrlih, predno je Ljubljana dobila Zale Sedaj mrliči po stanovanjih ne povečujejo več potrtosti žalujočih do onemoglosti in prizorov obupa Zale so omilile, olepšale in oplemenitile slovo od naših dragih. Skratka, Ljubljančani =o zadovoljni z Žalami. Najlepši dokaz temu je 682 pogrebov z Zal, iz mesta je bilo pa samo 81 pogrebov. Pri teh pa moramo pomisliti zlasti na redovnice in redovnike ter sploh na duhovščino, ki pred pogrebom z pečino počivajo po cerkvah. Toda tudi redovniške hiše svoje sestre in brate že spremljajo z Zal k večnemu jiočitku. Zanimivo je, da je med temi 81 pogrebi iz mesta bilo največ pogrebov iz Trnovega in z Ga-ljevice, čeprav je naše prebivalstvo dobro poučeno, da so pogrebi z Žal za petino cenejši kakor iz mesta. Vsi pogrebi najodhčnejših in najuglednejših meščanov so bili z Zal. Med 682 umrlimi, ki so počivali na Žalah, je bilo tudi 6 pravoslavnih in 2 starokatolika. Tudi vsi ti so počivali na Žalah v istih kapelicah, kjer se je od svojih poslovilo 671 rimokatolikov. Žale so namreč na razpolago prav vsem veroizpovedim ter je Mestni pogrebni zavod vedno upošteval želje strank ter njih svojca položil v ono kapelico katero so želeli. Že prej smo omenili, da je bila večina pogrebov skozi mesto iz Trnovega in z Galjevice. Svojci so rekli, da na željo pokojnega, vendar se je pa pokazalo, da so naročali dražje pogrebe iz mesta posebno revnejši sloji, skoraj brez izjeme se pa Žal poslužujejo premožnejši sloji, čeprav so pogrebi z Žal cenejši, ter so svojci pri pogrebih z Žal prihranili natanko 36 088.50 lir stroškov. Zale so pa tudi vsak dan lepše, saj je danes urejenih že vseli 14 kapelic skoraj popolnoma, molilnica je pa dobila že prekrasen oltar, ki ga občudujejo domačini in tujci. Za posebno krasoto pa vsi obiskovalci smatrajo čudovito lepo oblikovana svelila po kapelicah. Te dni dobe spet tri kapelice nove svetilke izredno plemenitih oblik, v kratkem pa dobi tudi molilnica dvoje lestencev, Elektrifikacija železniške proge Budimpešta— .. .. Zagreb—Reka. Prometno ministrstvo v Zagrebu jc } rou 111 sklenilo elektrificirati hrvatski del železniške proge Budimpešta—Zagreb—Reka. Poziv delodajalcem za izplačilo vojaške podpore. Minister za zadružništvo dr. Lovro Sušič je pozval vse hrvatske delodajalce, da naj čim prej svojim uslužbenecem izplačajo posebne vojaške podpore ter jim na ta način pomorejo prebroditi današnje težke čase. Sklad za podeljevanje podpor ustaškim vdovam. Zagrebški župan Werncr je izdal odredbo o ustanovitvi sklada za podpiranje ustaških vdov in njihovih otrok. Mestni župan je kot prvi daroval v ta sklad 5000 dinarjev. »Ustaška mladost«. Za ustaško mladino je pričel v Zagrebu izhajati nov list »Ustafka mladost«. Potreba po ustanovitvi Kmečke banke v Zagrebu. Zaradi načrtnega dviganja hrvatskega kme- Naša narodna tradicija Narodna tradicija, izročilo preiluikov potomcem jc v vsakem narodu, ki hoče živeti svojo narodno življenje, dragocena dediščina. Brez nje narod neha bili narod. To ni le narodova zgodovina. katera pripoveduje o bojih in trpljenju davnih dedov, Io ni zgolj narodov jezik, ki g« je »e-ilanji rod sprejel od očetov, Io so tmli narodovo icgn in navade, njegove narodne iiosc, narodni pregovori, zraven pa tudi urejeno družinsko življenje. spoštovanje staršev in prednikov, nič manj pa vera iu versko življenje. To so tisli elementi, na katerih more iu mora vsak narod graditi svojo prihodnjo*!. Največji varuh teli svetinj jc pri nas bil včasih kmet. ki jc bil tej svoji tradiciji tako zvest, da ie ta zvestoba prehajala /c v okostene-losl. neke vrste konservativnost, katera napredka ni prenašala. . Moderna izobrazba pretekle in polpretekle dobe pa teh bistvenih narodnih elementov v njihovi važnosti ni hotela priznali ter jih v svojem delu ni vpoštevnla, s čimer je narodu mnogo škodovala. Poznejši razvoj našega narodnega življenja namreč je pokazal tole resnico: Kjer se narod začenja sramovati izročila svojih prednikov, narodnega izročila, se začenja sramovati končno tudi samega sebe ter postane izkoreninjena masa. Marsikaj, kar smo zadnje čase v našem narodu bridkega doživeli, ima svoje korenine prav v tem dejstvu. Gojili smo sicer pri paradah slovensko narodne nosiijo. ki pa niso bilo več stare, pristne, splošno slovenske, marveč smo se vrgli na izrazito gorenjske, ker so tc bile bolj bahate. Zato je mnogo mlajša avba pri ženskah izpodrinila pol tisočletja staro slovensko pečo. Niti (likaj nismo znali ohraniti, kaj šele poživiti stare slovenske tradicije. Prav tako so z modernim napredkom iz naših kmečkih domov skoraj docela izginile starodavne slovenske šege in navade, katere so naše prednike v žalosti in veselju spremljale dolga slolelja. Rečeno je že bilo. da bi bilo pretirano In konservativno, ko bi zaradi svojih narodnih tradicij hoteli zavračati vsakršen napredek. Toda povedati je tudi treba, da pri vsem napredku nikoli ne bi smeli pozabiti svojih narodnih tradicij. To valovanje med silami narodne tradicije in med silami napredka pomeni le ritem življenja, ki ga moramo znati prav iisoglasili. kakor v božjem stvarstvu soglasno delujeta dan in noč, zima in poletje. Vsi narodi so temu vprašanju že davno posvetili vso svojo pozornost. Sloveči možje vseli narodov se pečajo s tem vprašanjem ter naglašajo, da je pomen narodove tradicije globoko etičen, socialen in nacionalen, da je zdrava narodova tradicija življenjski temelj krščanske družine, temelj grudi zvestega kmeta ter o|K»ra mestnega delavca in obrtnika. Zilaj prihaja čas, da slovenski narod začne znova obnavljati in graditi svojo narodno tradicijo v vseli njenih plemenitih oblikah, če hočemo v sedanje zmatcrializirnnn gledanje sveta zanesti več luči. več idealizma. Ko pričenjamo graditi novo družbo, družbo zdravega slovenskega naroda, ne bomo mogli mimo teh idealističnih zasnov, če nočemo, da bomo v inatcrializmu poginili kot na- ta in preprečenja ohubožanja manjših hrvatskih kmetskih posestev, sc v Zagrebu bavijo z mislijo ustanovitve posebne Kmečke banke, ki bi morala najtesneje sodelovati z zadružnimi organizacijami in potom njih podpirati hrvatsko kmetijstvo s cenenim kreditom. Nova tramvajska proga. Zagrebška mestna občina gradi novo tramvajsko progo proti Šestinam. Novi karlovški župan. Za župana v Karlovcu je imenovan dr. Franjo Deak. Centrala okrajnih pomožnih zadrug za kreditiranje prehrane bosanskega prebivalstva se je preselila iz Zagreba v Sarajevo. Nemška konzervna industrija išče po Hrvatskem 100 novih delavk. Uitovlje - vipavski Jeruzalem Božjepotna cerkev Matere božje na Vitovljah. Iz Gorice, ki dremlje v znlišjti zelenečih, bohotnih vrtov, zgrnjenu okoli obnovljenega Grada, pelje bela cesta ven »na deželo«, tja proli Vipavski dolini, mimo Kronberga. Tu mora bili prva postaja pri našem Vinku, pri župniku in skladatelju Vinku Vodopivcu. čigar ljubke in sočne melodije se razlegajo po vsej slovenski zemlji in še daleč naokoli. V naslonjaču sedi, popolna flegnia. pa cigaro vleče in modruje — in iz preprostega modrovanja se bliskajo bistre, ostre strele duha o umetnosti in o smeri bodočnosti. Šempasl To je obcestna vas, ime ii ie dal sveti Bas. Tu se že začne Podgorje, to je deželica ob vznožju Trnovske planote in le vašča-ne zmerjajo drugi Vipavci za Podgorce. Za hrbtom ima Šenipas kršno pobočje, pred sabo pa plodno in liuli močvirno ravnino, ki jo namaka Lijak. Pozdravim staro, a trdno grčo gospoda Miha in se pomaknem naprej proti Ose-kti. Nad vasjo strmi oseka, ogromna skala, kakor da bi jo potresni škrat bil odsekal, v bregovih zelene pa vinogradi z vrstami plemenitih trt, pravo znamenje vinogradniškega napredka. Bog daj. gospod France iz rodil kranjskih Fran-ketov, ki todi župniku ješ in ovce paseš že skoraj 40 let. Saj si že hotel v penzijon. pa so le očanci pridušali. da moraš še naprej regirati, da jim otroke pokrstiš in izučiš in iim Še električno luč v vil s spel ješ. večni, zdravi optimist. V tvojo faro rinem, v tvojo podružnico Vilovlje, ne zameni Iz Oseka se vije pol v strmino, debelo uro, tja gori proti skalnatemu griču, ki se dviga sredi pobočja f.avna in nosi kamenito krono — široko in trdno cerkev Matere božje na Vi-tovljiih. O Vilovlje, vipavski Jeruzalem! Tu so bili zgradili naši slovenski Vipavci v 15. stoletju tabor proli turškim tolpam, ki so se ^večkrat valile po Vipavski dolini proli Soči. Se vidiš na vrhu trdnjavsko obzidje in zavetišče — stoletja so prešla, naš rod živi še tod. Sedi, fant, v senco borovega gozdička pod cerkvijo in premišljaj, kako trdoživo in močno je slovensko pleme in kako Bog nad njim čuva, ker mu ie tisoč let in že več zveslo — pa razpri oči in poglej krasoto, ki se odpira pod teboj. Vasice sredi zelenice, grički vipavski, za njimi zobčali greben sivega Krasa, vmes pa leče krotka Vipava. Koliko naših ljudi ie črpalo na Vilovljah vero, resnico, lepolo, ko so se dvignili nad utrudljivi in oglušljivi ritem vsakdanjosti! Ti moj prijatelj Lojze Homec. poet. goriških punlarjev in slovenski pisatelj in župan. Iz Oseka, tvoje domačije, si romal stokrat, deček in študeht, na Vilovlje in si lod vsrkaval moč in idealizem. Tvoj pobratim Venceslav Bele. skromni pisaleli in veliki ljubitelj umetnosti, dekan kanalski, je v letu 1938 vsak mesec enkrat maševal na Vilovljah za naš narod, kot da bi slutil, da se, bliža velika potreba. Vipavec: STAN'F. LE I) LIH • OBSEGAL HO 0EZ 2211 STKANI • OBLIKA POLOVICA STRANI -SLOVENCA"! • NAROČITE UA TAKOJ! Policijska ura v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na pudingi svoje naredbe z dne 21. junija 194t-XIX, št. 50, glede predpisov o prometu in javnih obratih, smatrajoč za umestno, da določi policijsko nro javnih obratov po zadevnih kategorijah, po zaslišanju Kvestorja, odrejal Cl. t. Policijska ura javnih obratov, odrejena s čl. 2 naredbe z dne 21. junija 1941-X1X, št. 50, se določa sledeče: za prenočišča, restavracije in kavarne do 2t. ure v ljubljanski občini in do 23. ure v vseh drugih krajih pokrujinc; za ostale javne obrate (buffete, gostilne, točilnice, pivnice itd.) do 23. ure v ljubljanski občini in do 22. ure v vseh ostalih krajih pokrajine. Cl. 2. Prekrški se kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ter eventuelno tudi z odvzemom ali razveljavljenjem obrtnega lista. Cl. 6. naredbe z dne 29. aprila 194l-XIX, št. 13, «e s tem razveljavlja. Cl. 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 14. julija 1941-XIX. Ljubljana 12. julija 194t-XIX. Vioski komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI. L'Allo Commissario per la provincia di Lubiana, vista la propria ordinanza 21 glugnn 1!»41-XIX, n. 50, sulla disciplina della circolazione e ilf-gli esercizi puhhliri, ritenuta 1'nppnrtunita di stabilire Forario di rhiusiira degli esercizi pubblici in relazione alla rispettiva categoria, sentilo il Ouestore, ordina: Art. 1. L'orario di rhiusiira degli esercizi i>ub-hliei. di cui all'art. 2 derordinanza 21 giugno I941-X1X. n. 50, e stabilito come segue: per gli alberrghi, ristoranti e ealle alle ore 24 nella vitla di Lubiana c alle ore 23 nelle altre localita della provincia; per gli altri esercizi pubblici (bullet. osterie, mescite di vino, birrerie. erc.) alle ore 23 nella cilta di Lubiana e alle ore 22 nelle altre localita della provincia. Art. 2. I enntravventori sono piiniti con l'am-menda (la 100 a 1000 lire ed eventualmente con la sospensiono o rcvoca della licenza d'esercizio. E revoeato l'art. 6 dell'ordinanza 29 aprile 1941-X1X, n. 13. Art. 3. La presente ordinanza entra in vigore 14 luglio 1941-XIX. Lubiana, 12 luglio 194t-XIX. L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli Ne pozabite na rok za dvojezične napise Odkar je Visoki Komisar Eksc. Grazioli izdal nnredno o obveznih dvojezičnih tablah in napisih, so Ljubljančani hitro začeli izvajati navodala naredbe, tako da vidimo po mestu /e sedaj velik del napisov, ki so izdelani tako, kakor določba predpisuje. Nekateri doslej še niso uredili napisnih tabel in napisov. Naredba pravi, da je čas do vštetega 31. jul. Po tem času bodo morali biti vsi napisi dvojezični. Table, razglasi in napisi, ki se v tem roku ne bi preuredili skladno z določbami naredbe o dvojezičnih napisih, bodo odstranile občinske upruve na stroške obveznikov, ki bodo poleg tega še denarno kaznovani v znesku od 380 do 3.800 lir. Opozarjamo ponovno na to nnredbo vse prizadete. ker v zadnjih dnevih določenega roka obrtniki, kj izvršujejo table in napise, nikakor ne bodo mogli pravočasno izvršiti vseh naročil zamudnikov, ki bodo hoteli v zadnjem trenotku popraviti napise in table. 40 letnica mašništva msgr. dr. Jakoba Ukmarja Trst, 12. julija. V ponedeljek, 14. julija bo proslavil eden najzaslužnejših duhovnikov tržaške škofi je msgr. dr. Jakob Ukmar pomemben jubilej. Pred štiridesetimi leti dne 14. julija 1901 je bil v Trstu posvečen v mašil i ka. Kot duhovnik deluje ves čas v tržaškem mestu zu blagor škofi je in zveličan ja duš. Sprva je bil kaplan v Bojanu in pri Starem sv. Antonu, |>otem profesor nn gimnaziji, sedaj ima pa odgovorno mesto pri škofijskem ordinariatu; poleg tega pn še pridno pridiguje in ga jc najti vsak dan v spovednici. Od svojih predstojnikov je bil odlikovan 7 visokimi cerkvenimi častmi: častni knnzistorinlni svetnik in hišni prelat papežev. Zaradi svoje ljubeznivosti, gorečnosti in ponižnosti je pri svojih sobratih priljubljen kakor malokdo, med tržaškimi meščani pa uživa velik ugled. Zvestemu služabniku sv. Cerkve, uvidevnemu svetovalcu svojim sobratom in modremu vodniku pobožnim dušam nuj Bog da ufakati v zdravju, zadovoljnosti in sreči še zlati mašniški jubilej in še čez. Koledar Nedelja. 13. julija: 0. pobinkoštna; Frančišek Soljui, spoznavalec; JopI in Ezdra, preroka. Ponedeljek, 14. julija: Groznata, spoznavalka; Bonaventura, škof in cerkveni učenik; Cir, škof; Just, mučenec. Torek, 15. julija: Henrik I., cesar; Vladimir, kralj; Bonoza, mučenica. Osebne novice Poročila sta se g. Petrič Jože. uradnik univerze, in gdč. Kocjan Jožica, poslovodkinja. Poročil ju ie nevestni stric p. Oton Kocjan. Obilo sreče! Kavi grobovi t Hedvika Kalin V Ljubljani ie v četrtek v starosti 73 let mirno v Gospodu zaspala gospa Hedvika Kalili rojena Zvokelj, mali priznanih slovenskih kiparjev Borisa in Zdenka Kalina. Hodila se ie v Šturijiih pri Vipavi. Kot pošlarica je službovala v Ajdovščini, kjer se ie poročila z g. Tomom Kalinom, ki živi sedaj kot upokojeni računski liadsvelnik v Ljubljani. V zakonu se jima ie rodilo sedem sinov, od katerih i i h živi še pet. Najstarejši Ivo je geomeler v Litiji, Danilo stavbenik pri Stavbni družbi v Ljubljani, Marijan bnnovinski gradbeni tehnik in ob:i kiparja Boris in Zdenko. Vse svoje življenje je posvetila vzgoji svojih otrok, katere je s pravo materinsko požrtvovalnostjo spravila do uglednih položajev. Blago gospo in dobro mater so pokopali v soboto popoldne na pokopališču nri Sv. Križu Na i ji sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje. • — Nova maša na Borovnici. V nedeljo, 20. julij*, bo na Borovnici nova sv, uia.-a. 11 Gospodovemu oltnrjti bo prvič pristopil tamkajšnji rojak salezijanec g. Jakob T u r š i č. Sprejem uovomai- nika bo na predvečer ob 8. V nedeljo se začne novomašua slovesnost ob 10. Pridigal bo salezijanec g. dr. Alojzij Tome. Popoldne bodo pete litanije v cerkvici na Zabočevem. Gospodu novo-mašniku vsi rojaki iskreno čestitamo. — Tečaj italijanščine — nov — se na željo mnogih interesentov otvori 14. julija. Honorar nizek. Prospekt daje: »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Sprejem v zavod sv. Stanislava. Ljubljansko škofijstvo je premestilo zavod sv. Stanislava z gimnazijo vred v Ljubljano. Dosedanji gojenci naj pošljejo prošnje za zopetni sprejem škofijskemu ordinariatu do 1. avgusta. Prošnji morajo priložiti tudi zadnje šolsko spričevalo. Pojasnila glede sprejemnih pogojev dobijo starši od 25. julija naprej vsak delavnik od 10 do 12 v Slomškovem domu, Poljanska cesta št. 6. Prav tam posluje tudi ravnateljstvo škofijske klasične gimnazije. — Duhovne vaje za duhovnike. V Domu duhovnih vaj v Ljubljani bo prihodnji tečaj za duhovnike od 21. do 25. julija. Oskrbnina se lahko poravna z intencijami, ki bodo na razpolago v Domu. Prosimo preč. gg., da se dovoli zgodaj priglasijo. Vodstvo Doma duh. vaj v Ljubljani, Zrinj-skega 9. — Vincencijeva konferenca za akademike se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in obenem prosi za nadaljnjo blagohotno naklonjenost, da bo mogla vsaj deloma lajšati stisko mnogih akademikov in drugih študentov, ki so tudi med počitnicami ostali v Ljubljani. — Vincencijeva konferenca za akademike, Semeniška ulica 2. II. št. ček. rač. 15.838. — Letošnja pevska tekma bo v nedeljo ob 20 zvečer v Operi. Na njej bodo tekmovali dame in gospodje vsake lege glasu. Vsak tekmovalec bo zapel dve pesmi, izmed katerih bo po možnosti ena narodna, druga pa umetna ali operna arija. Dopoldne ob 10 istega dno se bo vršila javna pevska preziktišnja. katere se mora udeležiti vsak tekmovalec. Note naj prinese po možnosti s seboj. Pri klavirju jih bodo spremljali operni dirigenti, vendar pa lahko tekmovalec pripelje spremljevalca na klavir s seboj. Posehno razsodišče gledaliških strokovnjakov bo prisodilo nagrade najboljšim pevcem, za katere bo glasovalo občinstvo. — V drugem delu večera bodo nastopili pevci, ki so bili izvoljeni na lanski pevski tekmi kot najboljši in bodo pokazali svoj napredek. Tudi ti naj se pravočasno prijavijo. Pester izbor pesmi in arij, ki jih bodo peli tekmovalci iz najrazličnejših slanov, jamči za nenavadno zanimiv večer. Darujte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! čekovni račun št. 14.672 - »Dom slepih«. Ljubljana — 15. julija izide sodobna nova knjižica: »Zakaj?«. Izmed zadnjih knjižic posebno priporočamo: Dolores in Dekleta. Vse povojne knjižice so izredno sodobne in se same priporočajo. Sedaj je cena knjižic 50 c. Letna naročnina je 12 lir. — Uprava »Knjižic«, Rakovnik. t — Filateliste, ki se zanimajo za znamke, ki jih je dobil na razpolago Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani, vabimo, da stavijo pismene ponudbe bodisi za celotno množino, bodisi za manjšo količino najkasneje do 19. julija 1941 v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska c. 2/II. Seznami razpoložljivih znamk, prodajni pogoji in vzorci za ponudbe so na razpolago proti odškodnini 2 lir ravno tam vsak dan od 11 do 12 in od 16 do 18. Na ponudbe, ki bodo dospele po gorenjem terminu, se ne bo mogoče ozirati. — Pokrajinski odbor Rdečega križa v Ljubljani. Ljubljana Karmel na Selu V sredo, 16. julija, je praznik Karmelske Matere božje. V karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani bo v torek, na predvečer, izpostavljeno Najsvetejše od pol (i. do pol S. zvečer. Ob četrt na 8 zvečer bodo litanije Matere božje. Nato blagoslov z Najsvetejšim. V sredo, na praznik, bo ob pol 6 tiha sv. maša Ob 6 slovesna sv. maša. Nato sv. maša ob 7, po! 8, ob 8, pol 0 in 9. Popoldne od pol 0 do 7 bo izpostavljeno Najsvetejše. Ob 7 govor in pete litanije z blagoslovom. Vsak, ki obišče karmeličan-sko cerkev od 15. julija opoldne do 16. julija opolnoči, prejme pod navadnimi pogoji popolni odpustek, kakor o porcijunkuli — kolikorkrat obišče cerkev. * 1 Nova maša. V ponedeljek ob 6 bo imel svojo novo mašo g. Franc Sodja C. M., v cerkvi Srca Jezusovega, kjer je bil danes zjutraj ob 7 po pre-vzv. g. dr. Gr. Rožmanu v mašnika posvečen. Pridigoval mu bo njegov rojak g. vseuč. prof. dr. Al. Odar. Danes popoldne po pridigi ob 5 bo imel g. novomašnik slovesne pete litanije in bo na koncu podelil svoj novomašniški blagoslov. 1 Spored violinskega koncerta, ki bo v ponedeljek 14. t. m. pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja v veliki lilharmonični dvorani in ga bo izvajala slovita italijanska violinska virtuozi-nja Pina Carmirelli, ki jo bo spremljala na klavirju pianistka Marija Sala. Prvi del koncerta prinaša naslednje skladbe: Frescobaldi: Arija, Vi-valdi-Respighi: Sonata v d-duru, Bruch: Koncert v g-molu, op. 26. Drugi del pa naslednja dela: Schiamovski: La fontana d'Aretosa, Sckubert: L'a-pp. De Falla: Jota, Paganini: Dva capricia za violinski solo, Strauss: Alla sorgente solitaria, Casella: Danza siciliana. — Velik lep spored, ki ga bo izvajala priznana umetnica, zasluži zanimanje našega koncertnega občinstva. Začetek koncerta bo točno ob pol 9 zvečer. Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. I Strojepisni tečaji — novi — prično 15. julija. Na razpolago prospekt: Trgovsko učilišče »Čhristofov učili zavod«, Domobranska 15. Telefon 43-82. — Dnevni in večerni tečaji. Karbid za vse svrhe A. GOREČ poleg nebotičnika 1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 prične razdeljevati riž, testenine in drugo dne 15. julija t. 1. z začetno črko E do H, 10. julija I do K, 17. julija L do N, 18. julija O do R, 19. julija S do T, 21. julija U do Z, 22. julija A do 1). 1 Duhovne voje in tečaj KA bodo pri uršu-linkah od 21. do 26. julija. Ker bodo polzaprte, se jih lahko udeleže vse, ki stanujejo doma ali pri znancih. Pridite, prosimo I 1 Ponavljalni tečaj za popravne izpite Društva brezposelnih profesorskih kandidatov se bo vršil na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Še danes, v nedeljo, od 8 do 12 lahko vpišete svojega otroka v tečaj. Poznejši vpisi le izjemoma. Učnina zmerna, za revnejše popust. 1 Ob smrti blagopokojne gospe Hedvike Ka-Iinove, matere naših priznanih kiparjev Borisa in Zdenka, je Društvo slovenskih likovnih umetnikov naklonilo namesto cvetja na krsto blage po-kojnice za Bolniški sklad svojih članov 100 lir. 1 Popravni izpiti. Redni pouk v tečajih za popravne izpite se prične v torek, 15. julija ob 8 zjutraj na Poljanski gimnaziji. Nadaljnje vpise sprejema g. Bombač, islotam. 1 Vljudno opozarjamo vse telefonske naročnike avtomatske telefonske centrale, da poravnajo naročnino za III. četrtletje do vključno 15. julija t. 1. Naročniku, ki bi naročnine do tega dne ne poravnal, bo pošla po predpisih pravilnika telefon začasno izključila iz prometa, za zopelno vključitev telefona pa mora vsak naročnik plačali poleg naročnine še priključitveno pristojbino 38 lir. Event. reklamacije uredite telefonično na štev. 43-07. — Pošta Ljubljana 1. 1 Prosim gospoda, ki je dne 4. t. m. poleg mene videl, da je neki gospod v družbi mlade dame pobral s tal za semeniščem šop bankovcev po 50 lir, naj se proti nagradi javi v slaščičarni Novotnv, Gosposvetska c. 2 v Ljubljani. — J. L. I Nesreče. 33 letnega kolarskega pomočnika Mirka Jereba je zgrabil stroj za levo roko in mu jo zmečkal. 5n letni laborant v glavni carinarnici Anton Pleeko je padel s tramvaja in dobil notranje poškodbe. Nezavesti!egi so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 45 letni slit-žitelj Vid Prepodec je padel z odra in dobil notranje poškodbe. 1 Vsi kmetovalci v mestni občini ljubljanski, ki rede krave in posredno ali neposredno prodajajo mleko mlekarnam ali zasebnikom, morajo prijaviti trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva v Lingarjevi ulici št. 1, 1. nadstropje, torej v Krosi j i ob tromostovju. najpozneje do sobote 19. t. m. 1. število krav mlekaric in 2. koliko litrov mleka prodajo na dan na navedeni način mlekarnam in NE POZABITE NA NAJLEPŠO LETOS NJO KNJIGO NA LOVENCEV KOLEDAR PO VSEBINI BO PREKAŠAL LANSKEGA! • NAROČITE GA TAKOJ! • STANE ZA NAROČNIKE NAŠIH LISTOV LE 9 LIR ZA NENAR0ČN1KE PA 20 LIR LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob IS., 17., >9. in 21. uri Železna maska (Masctiera >11 ferro) Sijajen in valenapel film po R. Dumaiovem romanu. Bor-hn dvph hrato" dvojčkov za Irarcoakl pre,tol. Louls Hayward, loan Bonnett. I. Schildkraut> FIlm v celoti opremljen b »loveuskinil napisi Kino Union, telefon 22 21 Robln Hood Zapada Fantastična zgodba, ki lo prevaja ljubezen in Junaštvo Kino Slog: a, telefon 2 7-30 Velika Ijubezeuska drama dveh stoletij Polnočni Car (Incanto dl mezzanotte) Culdo No arl - Germana Paoltarl - Nerio Bernardi Kino Matica, telefon 22-41 Danes ob 14 30, .17 30 in 20 30 Anui Ondra v pevskem filmu Netopir in Ken Maynard v puotolovskem filmu Vitez iz prerlle Kino Kodeljevo, leleton 41-B4_ sploh •potrošnikom v območju ljubljanske občine. Prijave sprejema trošarinski oddelek od ponedeljka do sobote, t. j. od 14. do 19. julija med uradnimi urami od 8 do 13 v sobi št. 22. Da ne bo nepotreb-. nih sitnosti ali celo glob in kazni, morajo biti seveda vse prijave zanesljive, resnične iin natančne! 1 V juh! jn n i umrli od 4. julija do 10. julija t. 1. šušteršič Marija, roj. Trampuž, 87 let, vdova po-streščka, Tyrševa cesta 33; Čerin Katarina, rojena Bajda, 77 let, užitkarica, Litijska cesta 0; Porenta Jakob, 65 let, poslovodja tvrdke Saturnus, Hrenova ulica 9; Drolc Franc, 47 let. gostilničar, Vi-dovdanska cesta 9; Lah Silva, roj. Prevc, 76 let, vdova mag. nadsvetnika v p., Gradišče 8 a; Merjasec Marija, roj. Peternelj, 71 let, žena žel. kurjača v p., Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Pavlovec. Milan, 43 let. šolski upravitelj, Ig 26, pri Ljubljani; Krklec Ignacij, 40 let, steklarski pomočnik, Gosposvetska cesta, Del. dom; Verbič Ana, 70 let, zasebnica, Vižmarje št. 28, obč. Št. Vid pri Stični; Žagar Marija, 67 let, užitkarica, Ježa 13, pri Črnučah; Grbec Marija, roj. Michitscll, 25 let, žena železostrugarja, Herber-steinova ulica 26; Trušnovič Marija, roj. Gostiša, 70 let, Tyrševa cesta 129; Kačar Franc, 61 let, zasebni upok., Tvrševa cesla 170; Gjurič Sima, 49 let, kolar, 1'rijedor. Gledališče Drama; Nedelja, 13. julija: »Via Mala«. Izven. Cene od 7.00 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Opera: Nedelja. 13. julija ob 10 dopoldne: Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 Lit navzdol. — Ob 20 Pevska tekma. Izven. Cene od 10 Lit navzdol. — Ponedeljek, 14. julija: »Ero z onega sveta«. Red A. — Torek, 15. julija: »Pri treh mladenkah«. Red Torek. — Sreda, 16. julija: »Ero z onega sveta«. Red Sreda. Lekarne Nočno službo imajo: v nedeljo: mr. Ba-karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinc ded., Rimska cesla 31. Poizvedovanja Zgubila se je grlica. Kdor jo je ujel, naj jo proti nagradi izroči na naslov: Študenlovska ulica št. 9-11. Iz Goriške pokrajine Duhovniški jubileji. V zadnjem času so praznovali 25 letnico mašništva gospodje Alojzij Pavlin, dekan v Kobaridu, Ciril Munih, župnik na šentviški gori, in Franc Širaj, župnik v Lokovcu. Na praznik sv. Ane 26. julija bodo obhajali 30 letnico mašniškega posvečenja gg. Oskar Pahor, dekan v Mirim pri Gorici, msgr Alojzij Filipič, dekan v Grgarju, in Ivan Pišot, župnik na Planini na Vipavskem. 30 letnico praznuje letos tudi g. David Doktoric, ki je šel za izseljenci v Južno Ameriko in biva v Buenos Airesu. Vsem slavljencem, tistim, ki so že praznovali, in tistim, ki šele bodo, želimo, da nam jih Vsemogočni ohrani krepke in pogumne še dolgo vrsto let in blagoslovi njih delo! Rovo mesto Istrska vina za novomeške gostilničarje. Ka Dolenjskem se ponekod že pojavlja pomanjkanje vina, tako da gostilničarji že ne morejo ustreči povpraševanju. Ker se tudi letos ne obeta prav dobra letina, se je združenje gostilničarjev v Novem mestu odločilo, da bo organiziralo za svoje člane nakup in dobavo istrskih vin. V la namen je združenje pozvalo svoje člane, naj takoj prijavijo količino vina, ki bi ga želeli kupiti. Novomeščani bodo torej v bližnji bodočnosti imeli priliko pokušati istrska vina. Nesreča pri slikanju za ptičjim gnezdom. 7 letni Rudolf Saje iz Goriške vasi v občini Mirna peč je po drevju stikal za ptičjimi gnezdi. Zlezel je tudi na visok oreh Čim pa je segel po gnezdu, se mu je pod nogami zlomila veja in je fant z gnezdom vred treščil v globino, kjer je obležal z zlomljeno desno roko. Sedaj se zdravi v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Žaga mu je odrezala tri prste. 10 letni Franc Stalcer iz Novega Tabora je bil zaposlen na žagi. Nesreča je hotela, da je z roko po naključju segel do clrkularke, ki mu je odrezala tri prste. Ponesrečenca so takoj prepeljali v knndijsko bolnišnico. Živahna nogometna tekma na stadionu. Ze nekaj večerov so sp na novomeškem slad ionu odigravale živahne nogometne tekme, pri katerih nastopajo mošt»a posameznih vodov vojske tukajšnje Soške divizije Moštva tekmujejo za pokal, ki ga je daroval divizijski poveljnik general F. Romero. Tekmam prisostvuje veliko število vojakov, pa tudi Novomeščani sp radi zberpjo pri teh tekmah, ki nudijo dober športni užitek Med igralci-vojaki je namreč kar lepo število mojstrov nogoinpta in zato tudi razvajen ljubitelj nogometnega šporla pridu na svoj račun. Kontrola na živilskem trgu. Nn novomeškem živilskem trgu je bilo po zamenjavi dinarjev v lire opaziti velik pornst cen. kPr prodajalci pri naslavljanju cen v lirah niso nič upoštevali razmerja med riinarjpm in liro. Organi tukajšnje državno policije =n r nnloU nrrvlprvldne v tpni 07.iru na trgu nnsre-] dovali in prekontrollrnU cpnp. ki *o jih prodajalci i morali znižati ua višino pred zamenjavo dinarjev. Za družino in mladino ■■■,■........ mili UMIIHIIMIIII i.............i 11—* Wl kin oče. Ne, ne, pasje življenje jo mnogo lepše; to pa jii/. dobro vem. Mene so pustili doma. Sprijazniti se bo treba s psom-čuvnjem, drugega mi ne I10 kazalo. Zinka me tolaži, da se ne l>i jokal in 1111 obljublja, da bo vsaj prej minilo, ko ga že mora imeti vsak otrok!« A zdravnik govori drugače. Ta pravi na podlagi najnovejših izkustev na tozadevnih zdravniških zavodih, da je oslovski kašelj tista nalezljiva bolezen prvih otroških let, ki še zmeraj zahteva največ žrtev. Neki zdravnik-učenjak je že pred leti dejal, da je oslovski kašelj pri dojenčkih bolj nevaren kot so ošpice, škrlatinka in davica skupaj. Saj ni prav nič vseeno, ali dobi oslovski kašelj dojenček, ali pa kak šest- do osemletni otrok. Res da se malokdaj pripeti, da bi otrok umrl zaradi oslovskega kašlja. Toda povzročitelji te bolezni poškodujejo tkivo, posebno pljuča in sluznice v zgornjem delu pljuč in pripravijo tako tla za razna vnetja na pljučih in za druge težke bolezni. Zatorej ne moremo kar reči, da bi hil oslovski kašelj »potrebno zlo«. Zdravniki tudi niso zadovoljni le s tem, da bi otroku samo olajšali tisto dobo bolezni, ki traja po več mučnih tednov. — Vprav v poslednjih letih so napravili več poskusov, kako bi se dala moč povzročiteljev oslovskega kašlja hitro prekiniti in skrajšati dobo bolezni. Žal, je bilo le malo uspehov pri poletih v višino 3000—4000 metrov, ko zmanjšani zračni tlak in manjša potreba po kisiku povzročijo velik preobrat in obnovitev v zalogah krvi, dasi so vsi upali, da bo takšno zdravljenje največ zaleglo. Že nekaj časa pa se dozdeva, da se oslovski kašelj izboljša tam, kjer se taki otroci igrajo v bližini tvoriiic s koksom. Mogoče vsebuje ozračje pri takih delavnicah kakšne snovi, ki ugodno vplivajo na pljuča, ki so jih napadli povzročitelji oslovskega kašlja? Natančnih podatkov o tem še nimamo. Budimpeštanski zdravnik 7. otroške klinike poroča o modernem zdravljenju te bolezni 7, ultra kratkimi valovi. Zakaj, oslovski kašelj je vnetje in ultra kratki valovi so se že v drugih primerili obnesli, da zavirajo vsakršno vnetje. Izmed -0 otrok, ki so imeli oslovski kašelj in so se zdravili s temi valovi po dvanajst — do šestnajstkrat, so izgubili kašelj. Seveda pa se to še ne pravi, da bi bilo takšno zdravljenje že splošno priznano iu da bi zmeraj učinkovalo. Toda — ali je res potrebno, da dobi otrok oslovski kašelj? Saj spada vendar k nalezljivim boleznim in njenega povzročitelja so našli v bacilu »Bordet-Oengout. Če torej vemo, kdo bolezen povzroči, bi bilo vendar moči dobiti cepivo, kakor ga imamo proti kozam, davici in krču. Seveda si ne smemo predstavljati, da je mogoče tako izlahka pripraviti cepivo /.oper bacile, zakaj različni bacili vsebujejo različne lastnosti in se vsak po svoje širi po telesu. Človeško telo se brani bacilov s krvjo, ki vsebuje razne strupe v obrambo proti boleznim. Čeprav še ni bilo moči do dna proučiti oslovskega kašlja in njegovega povzročilel.ja, se je vendar po dolgih letih napornega raziskovanja posrečilo pripraviti cepivo zoper oslovski kašelj. Ko je na otokih Farfir razsajala huda epidemija oslovskega kašlja, so cepili z novim cepivom 180'2 bolnikov, 446 pa ji" niso cepili. Od cepljenih bolnikov jih 458 sploh ni več dobile oslovskega kaš-lia. in Dri 1336 ie bila bolezen innoeo bolj lahka, a tisti, ki niso bili cepljeni, so močno trpeli. Cepivo torej ne prežene zmeraj te bolezni, vendar stanje jako izboljša in bolezen skrajša. Ker je cepljenje tem bolj vplivno, čim prej je otrok cepljen, zato je treba spoznati bolezen že prej, ko je še v stanju katarja. Zatorej naj mati pri slehernem katarju olroka v sopilih, takoj vpraša zdravnika, ali ne grozi oslovski kašelj. Ali naj posteljnino sončimo Mnogo gospodinj že koj ob prvih sončnih dneh brž razprostre pernice na sonce. To se jim dozdeva jako dobro, dasi se kruto motijo. Žgoče sonce vzame perju inaščobnost in zato postanejo peresca krhka in se bolj navzamejo prahu. Če že hočemo dati pernice na zrak, tedaj jih dajmo v senco, ali pa jih pokrijmo z rjuho. Na sonce damo posteljnino le takrat, če zračimo perilo bolnikov. posebno še v nalezljivih boleznih, h katerim spada tudi nahod in vnetje v grlu. Perilo in posteljnina pljučnih bolnikov pa itak spada na sonce, saj sončni žarki razkužijo perilo in uničijo bakterije. Zinka spravlja svoje knjige. Njen bratec leži v svojem vozičku na vrtu, kot majhen psiček. Samo jaz, Koks Miki, kašljam kakor človek. Dobil sem vnetje pljučnih vršičkov. Naj se le odpravljajo na potovanje! Jaz že nočem iti v Pariz — za vse na svetu nočem. Skril se bom v steljo h kravi in me ne bo našla živa duša. Ali veste, kaj vse je v Parizu? Enkrat sam-krat sem bil tam, odpeljali so me k pasjemu zdravniku. Tam je milijon ulic in cest, a milijon jo še več kot deset. Kamor koli se ozreš: same noge in noge. Avtomobili divjajo okoli kakor pijani nosorogi in vsi — kar name! Z zobmi sem !-e zagrizol v Zinkino krilo in je nisem hotel izpustiti. Le kako morejo živeti ljudje v takšnem mravljišču! Za vse na svelu ne bi hotel biti ondi. Ali mogoče zato, da bi sedel na oknu in gledal v tisto izložbo samih nog? Pa da ini dajejo same brce in me nahrulijo s psovkami? Pa da me podijo iz sobe v sobo in mi prigovarjajo, naj si v kuhinji obiram bolhe? Ali jih mogoče jaz izdelujem? Saj se same množijo... Pa koliko je tam lačnih psov! Tam vidiš buldoga z razkrečenimi šapami in sestradanim smrčkom. In koliko je tam tistih trapastih mopsov, ki so kakor žabe v pasji koži! Fej te bodi! Hov, hov! Le počemu so psi tako raznovrstni, mačke pa so vse enake? Pa veste, kaj je rekla Zinka? Da so psi podobni gospodarjem! No — pa jaz, Miki, in Zinka? Pa sva si le podobna, le da jo njena pentljica zelena, moja pa rdeča. Uf, kako smrdi skozi vrata! Plašč leži na zofi, a jaz se ne znam pokriti 7. njim. Veste, recite, kar hočete, a roke so le jako potrebna priprava. Kovčege imajo že pripravljene. Le zakaj se ljudje toliko selijo! »Pasje življenje!« pravi Zin- Ali sta ti te dve moderni poletni ohleki všei — Oohnvi zrezki: Osnažene gohe nareži, popnri in odrejene na masti 7. drobno zrezano čebulo po-duši, da se mokrota osuši. Sedaj jih drobno sesekljaj, pridaj soli, zdrobljenega česna, popra, ze lenega petršilja, kako jajce in nekaj drobtin. Iz delaj zrezke, jih povaljaj v moki in speci na masti. Pečenim odlij masi in jih daj s pražeuim rižem ali s krompirjevo solato na mizo. ali pa mogoče te dve? Verjetno je, da so tudi naši davni pradedje odložili svoja težka oblačila, ki so sestajala iz kož divjih živali, kadar je sonce v Levu pripekalo, kakor bi streljal iz puščice in so se zatekli v osvežujočo senco gozdov, da so zapuščali razgreta zidovja mest in se selili čez poletje v hladnejše predele svoje dežele. Že stari Egipčani so se kopali v Nilu; bogati grški trgovci so imeli svo je lelne dvorce v Tesali ji, Rimljani so zapustili čez poletje svoje razkošne domove In so se razpršili po deželi, kjer je bilo manj vroče in je bila prilika za kopanje. In to, kar dela današnji moderni človek, ni nič drugega, kakor da posnema davne pradede, njihove navade in običaje, ki pa so v bistvu vedno isti, četudi 6e izpieniinjajo iz stoletja v stoletje. Zadnje čase je postala morska kopel in bivanje ob morju ne le moderna, temveč za zdravje neobhodno potrebna zadeva. Vpliv morske kopeli, ki je trajala kakšnih 5—C tednov, okrepi naše zdravje in utrdi naš organizem; obenem si odpočije tudi naš duh. Za odraslega človeka je važno, da vsaj za kak teden spremeni svoje okolje, da se za nekaj časa otrese dela in skrbi in da posveti nekaj prostega časa izključno svojemu zdravju, pa naj si bo to delavec ali intelektualec. Mestnemu otroku je življenje na prostem, na svežem zraku, v svobodi, na soncu, daleč stran Od šolskih brig, pravo nebeško veselje. Za otroke revnejših slojev, ki prihajajo k morju v kolonijah, je zelo važna zadeva — zdrava in zh-zadostuu prehrana. Posebno skrb je treba posvečati slabotnim in slabokrvnim otrokom ter onim, ki se jih loteva jetika. Pri otrocih izpod dveh let, ki so nervozni, dedno obremenjeni ali pa podvrženi kakšni posebni bolezni, je potreben skrben zdravniški pregled, preden jih pošljemo k morju. Ako upoštevamo vse zdravniške nasvete, bo tudi takemu otroku morska kopel v korist. Sončenje na terasi v mestu iiinia nikoli tolikšnega učinka, kakor en sam teden sončenja ob morju. Marsikdo, ki se je zdravil v kakšnem mestnem zavodu, je ozdravil šele tedaj, ko se jo zdravil ob morju. Saj je znano, da se vpliv morske vode in zraka razblini že tedaj, ko je morski zrak preskočil kakšni dve, tri vrste dreves. Na vse te okoliščine treba pomisliti, kadar gremo k morju izključno zaradi zdravljenja. Ako pa gremo k morju le zaradi odpočitka in oddiha, ie za,-deva bolj enostavna. V tem primeru je dovoli, ako vemo, da se smemo kopati, da nam to ne škoduje. Seveda moramo imeti v vsakem primeru možnost resničnega odpočitka in vsaj delne udobnosti, sicer je bolje, da prebijemo počitnice doma, kjer imamo na razpolago svojo običajno udobnost, ki smo je vajeni. Le tako nam bodo počitnice v korisl in okrepitev zdravja za nove napore pri našem delu in snovanju. Po dr. B. M. Kako so dokončavali kupolo na cerkvi sv. Petra v Rimu Na ureditvi cerkve sv. Petra v Rimu je delalo skoraj 170 let veliko svetovno/minili stavbenikov in umetnikov, ki so se od leta 1452 pa do 1614 lela trudili, da bi v Rimu postavili sv. Petru najlepšo cerkev na svetu. Tudi posamezni papeži so si mnogo prizadevali, da bi čimprej končali Kupola cerkve sv. Petra popravljena začeta dela. Posebno papež Sikst V., ki je v zgodovino prišel tudi kol -graditelj novega Rima«. Živel je od leta 1521—90. Za vsako ceno je hotel dokončati kupolo slavnega svetišča. To se mu je posrečilo in je v 15 mesecih spravil pod streho največjo kupolo ua svetu. Poročni obredi pri divjakih v amazonskih gozdovih Med malo raziskanimi kraji so še vedno tudi prostrani amazonski gozdovi, ki so še vedno polni nevarnosti za razne znanstvene ekspedicije, ki prihajajo v ta malo znani svet. Znano je, da so amazonski gozdovi polni škorpijonov, strupenih kač in vsemogočega mrčesa. Tujcem so pa razen tega zelo nevarna tudi še nekatera divja plemena. Pred časom se je Italijanski znanstveni eks-pediciji posrečilo priti do zgornjega toka ama/.on-skega veleloka. Ekspedicija je tu izsledila neko divje pleme, katerega način življenja in nekatere njegove navade so za kulturnega človeka naravnost strašne. Divjaki žive zelo preprosto. Možje se skrivajo po duplinah dreves, žene pa hodijo na lov. Moški se prikažejo samo v primeru nevarnosti. Vsak si lahko že vnaprej misli, da se človeku, ki ga vjamejo ne more najboljše goditi. Strahotni so ludi poročni obredi pri divjakih, ki so znani pod imenom lluitoti. Ko dekle spolno dozori, ga zapro v posebno duplino. V njej je mladenka zaprla tako dolgo, dokler se ne pojavi moški, ki jo hoče vzeti za ženo. Dan pred poroko odpelje ženin svojo nevesto rislo nago iz dupline ter jo priveze na drevo. Nato prično poročni obredi, ki so za nevestino kaj malo prijetni. Ne-vestin oče namreč splete bič, s katerim nato vsi po vrsti bičajo za drevo privezano dekle. Pretepanje traja tako dolgo, dokler nesrečno dekle ne omedli. Nezavestno nevesto nato sname ženin z drevesa ter jo položi na tla. Med tem se pa začno povabljeni gosti veselili in plesati. In se vesele tako dolgo, dokler nezavestno dekle ne pride zopet k sebi. Tedaj je pa vsega veselja konec, lluitoti z hiranjem namreč preganjajo iz deklet hudobne duhove. Ker pa njihova vera uči, da se po bičanju hudobni duh preseli iz dekleta v drevo, na katerem je bila privezana nevesta, mora ženin zažgati tudi drevo. V prvi poročni noči mladi ženi obrijejo obrvi in glavo. Ko je tako očiščena vseh hudobnih duhov, jo vzame mož na svoja kolena. poljubi v lice ter ji zapoje pesem o življenjski sreči. Vse svoje življenje je popisal V Tresfjordu na Norveškem, živi 86 let star mnž, ki je pričel že leta 1870 pisati svoj dnevnik ter ga je zaključil 1931 leta. Zanimivo je to, da prvotno sploh ni maral pisati dnevnika ter se je hotel samo uriti v lepopisju in pravopis ju. Graditev te kupole je bila po poročilu Paoln Lionese, ki je njeno zgodovino popisal v Vita e Pensiero* zelo dramatična. V Rimu so namreč splošno računali, da bodo za dovršitev lako velikega in težkega dela rabili najmanj deset let. Predvsem je bilo treba najti okoli milijon zlatih dukatov za kritje vseh stroškov in premagati na oko vse polno tehničnih težav. Toda vse te težkoče je papež Sikst V. premagal v rekordno kratkem času. Dne 23. januarja 1588. lota je objavil v tedniku »Avviso , ki je bil tedaj uradno vatikansko glasilo, svojo željo, da ■ >i naj že naslednjega meseca s polno paro pričela dela za dovršitev kupole na vatikanski cerkvi. Februarja meseca dela ros še niso mogli pričeti, toda avgusta meseca istega leta je pa omenjeni papež že lahko naročil svojima arhitektoma Giacomu della Porta in Fon-taua, da naj kupolo dokončala. Od kupole, katere načrte so večkrat spreminjali, so tedaj stali santo glavni stebri s spojnimi loki. 22. decembra istega leta sta arhitekta pričela z delom. Po podatkih Avvisai je od marca meseca 1589 dalje delalo dan in noč nad 800 delavcev. Dela niso prekinjali uiti ob nedeljah in praznikih. Isti list je že dne 15. marca 1589 poročal, da se papeževo naročilo glede dovršitve kupole izvršuje tako vestno, da je računati, da bo kupola končana že do prvega Božiča. 26. aprila pa Avviso omenja, da bo kupola gotova tekom enega leta kljub okolnosti, da je prejšnji papeži v tolikih letih niso mogli dovršiti, papež Sikst jo bo pa le zgotovil do božičnih praznikov. Prvega novembra so bili Rimljani znova opozorjeni, da bo sv. oče v kratkem lahko tnaševal pod kupolo sv. Petra, toda »Avviso« jo mogel šele 12. maja 1590 končno veljavno sporočiti veselo vest: >Naš gospod Sikst V. je dovršil z neumrlo slavo veliko graditev kupole Sv. Petra.1 V ponedeljek, 15. maja so po slovesni službi božji postavili še zadnji kamen. Dne 18. julija istega iela je kupola prestala prvo večjo preizkušnjo. Nad Rimom je divjalo strahovito neurje. Kupola je to preizkušnjo dobro vzdržala in je bila samo malo poškodovana. Osmega avgusta je pa »Avviso' objavil, da dovršujejo tudi »laternot: s 36 stebri. Devetnajst dni nolem je papež Sikst V. umrl. Pred smrtjo je dal še na vrhu kupole vklesati besede: Sancli Potri gloriae — V slavo sv. Petra. Od tedaj je minilo več kakor pa tri in pol stoleljn in kupola še vedno sloji nepoškodovana in kljubuje dalje času. Igra narave V Kojeteinu na Sudetskem je koza pri neki družini skotila kozlička s tremi očmi. Tretje oko leži nad desnim normalnim očesom. Vsa očesa so normalna razvita. V vasi Baren na Severnem Češkem je koklja iz račjega jajca izvalila bitje, ki je pol piščanček, po! pa račka. Prednji del telesa je podoben piščancu, zadnji pa tačici. Glava in vrat sta podobni kokoši, medlem, ko ima živaliva na nogah račje plavuti. V bližini mesta Mondoni v provinci Piemont se je pa iz velikega 13 cm dolgega kokošjega jajca izleglo pet življenja zmožnih piščančkov. Starost živih bitij in rastlin V časopisju večkrat čitamo o visoki starosti, ki jo je doživel kje na svetu kak starček ali pa starka. Nekateri od njih so celo trdili, da so doživeli starost do 150 ali pa še več let. Vse takšne novice več ali manj ne odgovarja jo resnici, ker je večinoma meja človeškega življenju pri 100 letih. Višjo starost dosežejo samo redki izbranci. Toda kaj je tudi ta visoka starost v primerjavi s starostjo, ki jo dosežejo rastline in nekatere živali. Znano je, da cipresa lahko zeleni 5000 let, tisa lahko živi 3000 let. cedra in kostanj pa dočakata starost tudi do 2000 let. Hrasti in bukve lahko žive do 1000 let. topoli 700 let, vrtnice pa nad 900 let. Iglasto drevje dočaka starost do 400 let, vinska trta pa lahko raste do 130 let. Živali niso tako trdožive. Želvi sicer pripisujejo 300 let, ščuki 250, slonu 200, papigi 150 let, kar je /elo mnogo v primeri s človeškim življenjem. Trdoživi je tudi kit, ki doseže 500 let starosti. Ujede dožive 100 let, medvedi 45, levi in tigri po 25 let. Kon j in velblod dočakata prafv tako starost do 45 let, krava in vol 25 let. ovce in koze pa do 15 let. trdožive so pa tudi štorklje, ki dočakajo starost do 70 let, nekatere vrane pa celo do 1 CM) let. Hoiyvoodska preziralka smrti Pred kratkim se je v Hollywoodu smrtno ponesrečila Marcella Arnold, dekle, ki je kot dvojnik znanih in slavnih kinoigralk nastopala v filmu v najnevarnejših scenah. Radi svoje neustraSenosti in hladnokrvnosti', s katero je nastopala v takšnih prizorih, so jo vsi imenovali »preziralko« smrti. Stara .je bila komaj 26 let ter je v teh letih doživela več, kakor pa marsikateri stoletnik. Tako je za filmsko družbo skakala iz gorečega letala, se metala , na ulico iz desetega nadstropja, skakala iz vi- sokih mostov v reke. najmanj dvajsetkrat ie doživela trčenje avtomobilov ali je pa morala skočiti z drvečega ekspresnega vlaka. Vse to je delala v maskah slavnih in dobro plačanih igralk Grawford| Dietricli. Colbert in drugih. Pred kratkim je družba zopet izdelovala nov filin, ki bi bil moral prikazati vožnjo z avtomobilom proti mostu in nato avtomobilsko nesrečo. Avtomobil bi bil moral strmoglaviti v prepad. Marcella Arnold je hladnokrvno, kakor vedno sedla v avtomobil, ki gu jc vodila sama in odigrala svojo sceno. Režiser pa le ui bil povsem zadovoljen s prvim poskusom ter jo je naprosil, da naj prizor ponovi. Arnaldova je to tudi storila ter je sceno res temeljito odigrala. Pri padcu avtomobila v prepad, jo je vozilo pokopalo pod sabo in zmečkalo. Namesto poroke pogreb V madžarskem mestu kecskemet je bila zbrana vesela družba fantov na fantovščini svojega prijatelja, ki se je mislil naslednjega jutra poročiti s svjo izvoljenko. Vsi so bili razigrani ter se poslavljali od svojega tovariša. V takšnem razpoloženju je najboljši ženinov prijatelj potegnil iz žepa revolver in hotel izstreliti v znak veselja in razigranosti nekaj strelov. Ženin, ki je videl, da je vino prijatelja že precej omamilo, mu je to branil in mu jiotel odvzeti orožje. Pri tem se je revolver sprožil. Krogla je zadela ženina, ki se je težko zadet zgrudil na tla ter je zadoblje-nitn poškodbam kmalu podlegel v bližnji bolnišnici. V zgodnjih jutranjih urah so pričeli prihajati na ženinov dom že povabljeni gostje ter prinašati ženitovanjska darila. Novica 'o nesrečni smrti priljubljenega fanta, jih je globoko zadela. Vsi potrti so ga nato šli kropit ter so ga skupno s cigansko kapelo, ki je prav tako prišla že na svatbo, spremili do zadnjega počivališča. Steber z zlato glavo Blizu opati je St. Vito pri Neapelju je stal še v začetku 19. stoletja kamenit steber, ki je imel na zahodni strani sledeč zanimiv napis: »Prvega maja vsako leto imam ob šestih zjutraj zlato glavo«. Leta in leta so se ob navedenem času zbirali okoli stebra številni radovedneži in čakali trenutka, ko I>q steber pokazal svojo zlato glavo. Pa ga niso nikdar doživeli in pričakali. Zato so tudi opustili nadaljnje prihajanje k stebru in se sploh niso več zanimali za rešitev te uganke, ki jim ji; prej tako belila glave. Sčasoma so na steber celo pozabili. Leta 1841 je po isti cesti stopal berač ter jc obstal ob omenjenem napisu. Dolgo je razmišljal nato je pa sam pri selii dejal, da je skrivnost že rešil. Nekaj tednov potem se jc na dan prvega maja točno ob šestih zopet znašel pred stebrom. Bil je čisto sam. Točno ob šestih je šel na mesto, na katerega je metal senco vrli kame.nitega stebra. Pričel je kopati ter je kmalu naletel na tornistro, v kateri je bilo 80.000 zlatih frankov. /. denarjem si je nato kupil lepo posestvo v bližini stebra in je nato še živel dolgo v miru in sreči ter se vedno hvaležno spominjal stebra, ki ga je rešil prejšnjega pomanjkanja in trpljenja. Človek brez prstnih odtisov Že pred več leti so v republiki Argentiniji uvedli prakso, da vzamejo prstne odtise vsakemu državljanu ter jih nato hranijo v arhivu za potne liste. Pri odvzemu takih odtisov, so uradniki pred kratkim naleteli na zanimiv medicinski pojav. Prsti mizarja Rayinonda Mouir ta, ki je prosil za potni list, so bili tako gladki, da pri odvzemu njihovih odtisov, niso pokazali prav nobenih črt in zarez. Sanje živali Marsikdo se je že ustavil ob vprašanju, če tudi živali sanjajo. To zagonetko je proučeval že pred Kristusovim rojstvom Aristotel, ki je trdil, da vsa živa bilja tudi sanjajo. Znanost je pozneje ugotovila, da je sedež sna tudi pri živalih, kakor pri ljudeh v velikih možganih. Da živali res sanjajo, se lahko prepričale na domačem psu. Lovci svoje pse tako dobro poznajo, da približno ugo-tove tudi sanje svojega psa. Psi v snu ovohavajo, premikajo glavo, kakor pri zasledovanju ter tudi pregibajo noge, kakor da bi tekli. Dobra vrsta lovskih psov tudi tako izrazito laja, cvili ali bovška v spanju, da lovec prav lahko ugane, katero divjačino lovi v sanjah njegov pes. Prav tako je dognano, da imajo psi lahke, težke in mučne sanje. Kakor človek. Če psa zbudiš iz težkega sna, boš takoj opazil, kako veselo se bo muzal okoli tebe in se opletal tvojih nog. Pravijo, da je za psa najtežji sen, če misli, da je zapuščen in da je ostai sam. Ne sanjajo pa samo psi, temveč tudi druge živali. Opazili so že, da tele v spanju premika gobec, kakor da bi sesalo. Ovca v spanju bleje, več ptic pa v spanju tiho cvrkota. Race in goske premikajo noge, kakor pri plavanju. Živali delajo v spanju iste gibe kakor v budnem stanju, če jih je n. pr. strah, če jih kdo preganja, če so lačne ali dobro razpoložene. Izražanje v snu je samo manj izrazito. Motorji so pričeli Izpodrivati pravljice Praški dnevnik »Novi Večernik« poroča, da je češko učiteljstvo na enem svojih zadnjih sestankov ugotovilo, da so se pričeli otroci bolj zanimati za tehniko, kakor pa za pravljice. Otroci sedanjega časa se mnogo več bavijo z avtomobilizmom in letalstvom. Dečki kažejo veliko zanimanje za naravo in zgodovino. Na istem sestanku so češki učitelji tudi ugotovili, da mladina najrazličnejše starostne dobe zelo rada posluša pripovedke o junaških podvigih. Lastavica je zelo požrešna ptica Vsi vemo, da so lastavice zelo koristne |)tiee, ki uničujejo na milijone in milijone škodljivih muh in ostalega mrčesa. Pred časom je našel na tleh ranjeno lastavico neki prirocloslovec ter jo je odnesel na svoj dom in skrbno negoval. Prirodoslovec ji je dal pri vsakem obroku 40 do 60 muh. Jedilnih obrokov je imela lastavica dnevno dvanajst in je po-zobala do 600 muh! Pa še ni bila zadovoljna! Sedaj si lahko mislimo, koliko muh pobere v prosti naravi, ko vsa vesela v ostrih poletUi šviga nad našimi glavami in lovi mušice zuse in svoje nenasitne mladiče! Delovna skupnost v Bolgariji Ker je bolgarski kmet letošnjo pomlad moral oddati svojo živino za potrebe bolgarske vojske, so si iiolgarski kmetje pri obdelavi svojih posestev pomagali na ta način, da je po deset vasi napravilo po eno delovno skupnost. Vsaka taka skupina je pod enotnim vodstvom ter opravlja vse dela v dotičnih vaseh. Bolgarsko časopisje poroča, da se je delovna skupnost zelo obnesla ter je tudi tesneje povezala ljudi iu vasi med sabo. Križanka 1 234Sfi780 10 11 I Besede pomenijo: Vodoravno: I. Eden izmed prstov. — 2. Kratica od »relativen« — tujka za kavarno. — 3. Lesena posoda — zdravilna rastlina. — 4. Pri-hodnjik — spleteni lasje — izkop, luknja. — 5. Časovna enota —..oblika osebnega zaimka — v resnici. — 6. Vrsta avtomobilov, radioapar«-tov itd. —» ptič tiebeloglavec. — S. oblika kisika — pošta, telgraf, tefelon (kratica) — prislov kraja. — 8. Kocina, izrastek — tropska žival. — 9. Član staroslovanskega plemena — najdragocenejša tekočina — poliožen. — 10. Pivska mera — nadut, ošaben. — II. Bartolova gledališka igra — enojka na karti. — 12. Smuči — dvojica. Navpično: 1. škatljica z magnetno iglo. — — 2. Naša vsakdanja hrana — obrnjena naslovna kratica. — 3. Slovenski pisatelj in dramatik — Gospodov učenec. — 4. Samo eden — na las sličen — preprosto orožje. — 5. Obrtnik — Napis na Kristusovem križu — grška črk«. — 6. Ribje jajčece — kratica Športnega društva — vrsta živali — pesniška oblika. — 7. Nabrati, postaviti drugo za drugim — staro slovensko ime za ječo. 8 Starogrški izdajalec — ogrski operetni skladatelj. — 9. Pletena torba — moško krstno ime — žuželka. — 10. »Tako je!« (iz očenaša) — znamka avtomobilov, — 11. Vrtna cvetlica. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: a. ca. ci, de, e, go, i, ist, ja. ja, je, ju, le. lenk, li, ma, ini, mur, ni, na k. o, re, ta, ti, toč, vež besede sledečega pomena: Shramba za led — skupina otokov — slavni mongolski vladar — samopašen, sebičen človek — ubožec — ponarejenost — plemenit, hraber mož — žensko krstno ime. Prve črke dobl jenih besed ti povedo_ be^ sedo, ki pomeni srečo!o.v, tretje črke ua roistni kraj, narodovo vekovno bivaliSče. ČETRTI GOST 18 Roinan. Toda sir Stanley je imel zdaj drugačne skrbi. Zehajoč in vzdihujoč je vstal in je zaklical: »Dajte mi moje liiače! Saj je neumno, da zaradi vas prezebam I Še pljučnico bom dobil in boin predčasno umrl Potem se ne bi vi, Masters, na večne čase izmotali iz te štrene. Saj, kar se tiče afere s Heyem, ne vidite niti za prst daleč predse, toliko vam je menda vendarle jasno?« »Tega pač ne bi dejal, dragi moj Stanley,« se je s poudarkom in nasmehom odzval Masters. »Rajši bi dejal, da mi je vsa zadeva do... recimo do nekih podrobnosti... povsem jasna. Toda vi še ne poznate vsega materiala, ki sem ga bil ta dan že zbral.« Nato je na kratko povedal, kaj je dognal pri posameznih obiskih. »Slišite, Masters,« je dejal sir Stanlev, zvito smehljajoč se, »jaz bi vam mogel prav do pičice povedati, kaj da vatn je jasno in kaj ne. Skoraj vse podrobnosti so vam znane, ne veste pa, v kakšni zvezi so z gospo Sincl.firovo. Kar se pa tiče tistega Fergussona, če je sploh kje kak Fer-gusson, |>a se vam še ne sanja ne, v kakšni zvezi je z vso zadevo, da niti ne omenim tega, da je Izginili« Merrywall se je za nekaj hipov zagledal v krmilo avta, nato je nadaljeval: »Tako je, Fergusson pa Rinclairova ... Teh 'dveh nimate kam dati, niti ne veste, kaj hi z njima počeli. Ali vam smem nekaj svetovati? Nikar teh dveh ne opazujte vsakega zase, ampak •kupno...« , „ ^ »Skupno? Kako pa to mislite, sir S>lanley?< Merrywall je s svojimi drobnimi očmi pome-žiknil Sandersu: »1'ovejle mi vi, doktor, kajne, da ste vi prvi po odkritju zločina govorili s Fergussonom?« »Kolikor vem, je to res.« »Zdaj pa dobro premislite. Ali je ta Fergusson kaj rekel, kar vam je posebno ostalo v spominu?« Sanders se je zamislil. Mahoma se je nečesa spomnil: »Če dobro premislim, se mi dozdeva, da je hil s posebnim poudarkom vprašal: .Kako pa je s tisto damo?' Takrat sem bil menil, da je mislil na gospodično Blystoneovo, ki je bila z menoj. Pa mi je povsem razločno dejal, da misli na temnolaso damo. ki je bila zgoraj v Heyevein stanovanju. In koj poleni jc odšel navzgor.« »Tako, tako... No, Masters, ali nismo našli zdaj neko zvezo med tema dvema? Zdaj pa še enkrat dobro premislite, kar veste o Fergusonu in kar o Sinclairovi! Potem vse to in oslalo povežite lepo v šopek in nato se niti malo ne bomo začudili, če nam ne boste nenadoma izjavili, kdo da je tisti Ferguson in kako da je izginil.« Vsi so molčali. Tedajri je Masters mahoma vzkliknil: >Res je! Saj drugače ni mogoče!« Sanders in Murcia sta gledala zdaj tega zdaj onega in nista mogla ničesar razumeti. Slednjič je vprašala Murcia: »Oprostile, da sem tako radovedna, a recite mi, kaj pa ni sploh drugače mogoče? Vem, da me vse to nič ne briga, a ker ste že toliko povedali, bi se vendar še malo bol j jasno izrazili I« -Saj pride tudi to. je zamrmral sir Slanley. »Pojdite v avto. gosjiodična !< | A vso vožnjo je sede! nepremično na svojem sedežu in je nemo gledal skozi šipe ven. Molčal je tudi, ko ie izstopil pred gimnastično šolo go- spoda Giovannija. Pa tudi ko je dajal lastniku sadja denar za razdrti voz, je skozi njegove stisnjene ustnice komaj ušla kaka besedica. Spregovoril je šele takrat, ko se je avto ob dveh popoldne ustavil pred Heyevim stanovanjem na Great Russel Streeiu. »Vse, kar sem dejal, sem dejal zato, ker bi rad, da bi govorili resnico, dragi moj otrok,« je rekel Murciji. »Ali velja?« »Da bi govorila resnico?« je vzkliknila osuplo. »Kaj mislile, da se lažem? Zakaj pa tako mislite?« »Sinoči ste bili tam pred hišo, li ne?« »Seveda.« »Koliko časa prej ste pa bili tam, preden je prišel Sanders?« »Približno eno uro.« »No.« je dejal sir Stanlpy, »tedaj ste brez dvoma videli morilca. Na vsak način ste ga videli!« OSMO POGLAVJE. Pet zavitkov. Uslužbenec Peelard iz Scotland Yarda je bil vse to dopoldne hodil okoli, da bi karkoli pozve-del o vseh tistih osebah, ki so bile soudeležene jiri aferi s lleyem. Uspeli tega truda pa je bil precej majhen in prav nič jasen. V uredništvih različnih časnikov so mu povedali, da ni ime sira Dennisa Blystonea niti najmanj omadeževano. Res, da so nekaj govorili o nekakšnem razmerju z gospo Sinrlairovo, to pa je bilo tudi vse. Bil je jako ugleden kot kirurg in je veliko storil za svoje revne pacijente. Tudi ni živel čez svoje razmere in se ni nikdar vozil s taksijem, če je ime! zadosti časa, da prispel kam z avtobusom. In tako dalje in tako dalje. Ker sta bila Hernard Human in Sinclairova znana kot trgovca z umetninami, mu ni bilo težko zvedeti prav izčrpne vesti o teh dveh, In vsi prav zanesljivi strokovnjaki in najbolj verodostojni kritiki so se čim najlepše izrazili o gospej Sinclairovi. Po njihovih'besedah je bil Šuman pošten trgovec in nobene slabe besede ni bilo o njem. Pred nekaj leti je bila v Kairu zgorela njegova podružnica trgovine z umetninami, ki ni bila zavarovana, a je bila vredna velikansko vsoto denarja. Tudi rajni Hey je imel med borznimi krogi najboljše ime. Zgodaj zjutraj je Peelard najprej zaslišal upravitelja Heyeve hiše, ki je bil prejšnji dan le malo govoril z njim. Timotej Reorden se je pri-dušal, da prav ničesar ne ve o dogodkih prošle noči. Da ni ničesar ne videl, ne slišal. Da je Heya zadnjikrat videl pred kakimi šestimi urami, preden je bil odšel iz hiše večerjat v restavracijo. Srečal ga je bil na stopnicah in Hey mu je bil tedaj naročil, da naj mu pripravi stanovanje za sprejem gostov. Ali je bil ta ukaz izvršil? Seveda ga jel Ko je bil zgoraj vse uredil, je odšel dol v prlzemlje. Gostov ni videl, kdaj bi bili prišli, ker je šel že ob polenajstih spat. Če pozna dežnik z bodalom? Da ga seveda pozna, saj je bil last gospoda Heya, in je bil še sinodi, kol zmeraj, na svojem mestu v predsobi. To se je dozdevalo Peelardu najbolj važno in po njegoviii mislih se je Masters preveč ukvarjal 7. atropinom in se je premalo zanimal za orožje, s katerim je bil umor izvršen. A čemu je bilo morilcu sploh to orožje, ko bi hil mnogo laže JIeya zastrupil tako, da bi bil v njegov kozarec dal malo več strupa? In počomu je le potem, ko je izvršil zločin, pustil tisti čudni dežnik na stopnišču, ko ga je moral vendar vsakdo koj zagle. dati, namesto, da bi bii obrisal bodalo iu bi dežnik postavil nazaj na prejšnje mesto. Spori še nekaj o mitingu SK Planine V nedeljo 13. julija dopoldne bo na stadionu miting, ki bo gotovo presegal vse dosedanje v tej sezoni, tako po številu tekmovalcev, kakor po organizaciji. Po prijavah sodeč bo na njem res nastopila vsa slovenska lahkoatletska elita. Lanski balkanski prvak v metu kopja Darko Mavsar, član SK Planine, je napovedal izboljšanje svojega dosedanjega rekorda. Prvič bomo videli na startu tudi rekorderja inž. Stepišnika. Vsi nastopajoči bodo prav gotovo vložili vse sile za dosego najboljših rezultatov, ker bo po tem mitingu objavljena petorica najboljših v vsaki disciplini. Poleg atletov bodo nastopile še atletinje ŽSK Hermesa i>n SK Planine. Ta novost bo gotovo pritegnila mnogo ljubiteljev športa. Vsi, ki ljubite to najlepšo športno panogo, ne zamudite današnje prilike. Miting se začne točno ob 9, spored, ki ga bo vsakdo dobil pri vhodu za en dinar, bo veljal kot vstopnica. • 'Akademski športni klub priredi v nedeljo, 13 julija izlet v Ccrknico in k Cerkniškemu jezeru. Odhod z vlakom ob 12.15. Povratek ob 21. Polovična voznima na obe strani slane 9 lir. — Vabljeni člani, članice, starešine in prijatelji kluba. Slovenski touring klub javlja, da je občni zbor, ki je bil napovedan za ponedeljek 14. t. m., zaradi tehničnih zaprek preložen za pozneje. Zbor plavalnih sodnikov. Pozivam vse gospode sodnike, da se zanesljivo udeleže plavalne tekme SK Ilirije, ki bo v torek, dne 15. t. m. ob 20.30 na kopališču SK Ilirije. Vsi gg. sodniki naj se zglase točno ob 20 pod stolpom na kopališču, kjer se bodo vsem navzočim razdelile funkcije. — Tajnik. Barcelona : Stuttgart — 2:1 (1:0). Prvo nedeljo v mesecu je bila odigrana medmestna nogometna tekma med Barcelono in Stuttgartom v Stutl-gartu. Tekme se je udeležilo 15.000 gledalcev, zmagali pa so Španci, ki so pokazali lepo in hitro igro, pa tudi v igri z glavo so bili boljši. Kongres FIS-e šele po vojni. V zadnjih dnevih je skandinavsko časopisje poročalo o sklepu, da naj bi bil v kratkem kongres FIS-e v Malmoju. Predsednik Hamilton (Švedska) je k tem poročilom zavzel stališče in izjavil naslednje: »Nemčija in Italija želita v bližnji prihodnosti kongres FIS-e. Zastopstva drugih dežel pa so me naprosila, naj bi bil kongres sklican šele po sklenitvi miru. Zaradi tega sem pisal zastopnikom vseh držav in prosil za odgovor do 1. avgusta. V Zedinjene države Severne Amerike je bilo prav tako poslano pismo, v katerem je točno obrazložen položaj, tako da je ameriški smučarski strokovnjak Langley popolnoma obveščen. Upati moremo, da bo zaradi tega sklep Amerike, da izstopi iz FIS-e, razveljavljeni Srečna družina Žena nekega Arendta v Rosenbergu v Zahodni Pruski je rodila ianuarja lanskega leta zdravega fantička in deklico. Ista žena je rodila dvojčke tudi meseca maja letošnjega leta. Slovencev totednr urnimi 11111111111111111111111 to pa radi tega, ker se cene tiskarskim potrebščinam kakor tudi papirju večajo in moremo ceno koledarju obdržati le, če že sedaj nakupimo vse potrebno za tisk. V tem času boste za tako lepo in pomembno našo knjigo storili največ, če »Slovenčev koledar« naročite in predplačatel naročite člmpcdc polnimi Italijanščina brez učitelja 62 Mesto elektrotehničnega vajenca išče 16 leten fant z malo maturo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9623. (v Dobro blago za dve obleki prodam. Mikuš, Wolfova ulica 10, I. nadstropje. Za konje 87, 154, 4171, 221, 61, 166, 79, 87, 253, 49, 38, 189, 63, 58; brez: prani vis. 146 cm, črn, vitek, 160 cm fuks, dolga ozka lisa, na desno oko slep, 6 let, prani, mala lisa, 170 cm, pram brez znakov, 165 cm. rumen pram, težka prama, fuks zv. nos., bela, 160 cm, prain lis., zadnje noge bele, pram, rdeč, mala lisa, zadnja noga v vinc. bela, rdeča prama, zv. 153 cm, fuksa na eno oko slepa, fuksa vel. lisa, 150 cm. fuks belogrivec, prama zv., na nosu bela pika, temen pram, mala zv., 5 let, rol-šimel 145 cm, fuksa, vel., ozka lisa, 6 let, šinila ruj. pike — vam pošljem, kje se nahajajo. Pišite v upravo »Slovenca« pod »Hitro«. Liro v znamkah za stroške priložite. Stopnice teraco, fasadne kamne in plošče, betonska okna, steklobetonske nadsvetiobe „Luxfer" in vsa betonsko-kamnoseška dela izvršuje redno po dogovorjeni zaključni ceni IOS. CIHLAR Ljubljana, Tyr5eva cesta S9 - Tal. 27-33 Velika zaloga betonskih cevi za kanale in kame-ninastih za stranišča, drobljeni marmor in dr. TRI IN DVAJSETA LEKCIJA. Seznanili se bomo s passatom remotom in — stopili u kavarno . .. Od preteklih časov poznamo doslej imperfetto kot nedovršni pretekli čas in passato prossimo kot dovršni pretekli čas. Prvi je nesestavljen, drugi je sestavljen. Čas, ki ga v pogovornem jeziku navadno ne rabimo, pač pa ga stalno srečujemo v knjižnem jeziku, je passato remoto — nesestavljeni dovrSnt pretekla čas. Od pravilnih glagolov ga tvorimo tako, da dodamo osnovi (dobimo jo, če odbijemo nedoločni-kovo končnico: -dre, -ere, -ere, -tre!) določene končnice. I. Parl-ire. Izgovoril, spregovoril (ne: govorili) sem: parl-4i, parl-isti, parl-o, parl-ammo, parl-aste, parl-arono. Vsi pravilni glagoli prve spregatve na -are dodajajo torej pri tvorbi passata remota osnovi naslednje končnice: -ki -asti, -oj -4ste, -6rono. n Tem-žre. Zbal (ne: bal) sem se: tem-či, tem-esti, tem-č; tem-emmo, tem-este, tem-črono. — Lahko pa tudi takole: tem-etti, tem-žsti, tem-ettej tem-čmmo, tem-este, tem-ettero. Pravilni glagoli druge spregatve dodajajo torej pri tvorbi passata remota osnovi naslednje končnice: -či ali -4ttl, -čsti, -6 ali -čttei -emmo, -este, -črono ali -ettero. in. Crčd-ere. (Za hip) sem verjel: cred-či, cred-čsti, cred-ž; crd-emmo, cred-čste, cred-črono. — Lahko pa tudi — enako kakor v II. spregatvi —: cred-etti, cred-čsti, cred-ette; cred-emmo, cred-este, cred-ettero. Končnice so torej iste kakor pri II. spregatvi! IV. a) sent-Ire in b) lin-ire ga tvorita enako. Začutil, zaslišal (ne; čutil, slišali sem: sent-fi, sent-isti, sent-ij sent-immo, sent-lsti, sent-irono. Pravilni glagoli četrte spregatve dodajajo torej pri tvorbi passata remota osnovi naslednje končnice: -il, -isti, -i; immo, iste, -irono. O razliki med passatom remotom in passatom prossimom. — Prvo razliko, ki je bolj razlika v rabi, smo že omenili: passato remoto se v pogovornem jeziku na splošno ne rabi. Nadomešča ga passato prossimol Druga razlika je važ- nejša, ker zadeva smisel. Passato remoto izraža kakšno preteklo dejanje brez ozira na sedanjost, najrajši kakšno dejanje, ki se je v preteklosti zgodilo in se za njegove posledice v sedanjosti ne brigamo več. Passato prossimo pa rabimo takrat, če izražamo preteklo dejanje, čigar posledice so še v sedanjosti opazne, in če nam je do tega, da na-značimo zvezo tistega dejanja s sedanjostjo. — Na primer: Dio creo il mondo. Dio ha creato il mondo. Slovenski prevod: ,Bog je ustvaril svet' ne izraža obeh odtenkov, ki jih iahko povemo po italijansko s passatom remotom v prvem, in s passatom prossimom v drugem stavku. Prvega stavka smisel je: Bog je ustvaril svet — ugotovitev, ki nas dalje ne zanima. Drugega stavka smisel pa je: Bog je ustvaril svet in to dejstvo ie zdaj pred nami. Berilo. Aiuto oicendeoole. Augusto ando1 con suo padre a vedere una pittura espčsta nello studio d un artista. — »Chi e quel cieco?« domando a suo padre, accennando il dipinto. — »E' Belisario", antico soldato, pieno di virtu e di disgrazie.« — »E quel giovinetto che gli sta3 penzolčne3 sulle spžlle, chi e?« — »E' la siia guida.« — »Bella guida, che si fa portare!« — »Non vedi il poverino com'e pallido e malato? Eppiire, mčntre il cieco lo porta, egli segna la strada sicura, e in qučsto modo si aiutano con amicizia scambievole.« — »Oh, babbo, quanto vogli o1 bene4 a questi affettuosi amici, e quanto mi piace codesta pittura!« — »Certacnente dever' pia-ceere, perche insdgna virtu!« — »Sentimi, babbo, se faro" il" pittore", vfiglio dipingere sempre dei fatti virtuosi.« — E cosi sarai un artista che adempira7 il suo dovčre.« (Salvator Muzzi.) 1 pass. remoto glagola andare = iti, ki si>ada med edino tri nepravilno glagole, prve spregatve (an-diire. ddre, stare). — 2 bellzar (505—565 po Kr.) je bil slaven vojskovodja vzhodnorimskeg* cesarstva, ki ga je sprva spremljala sreča (zmaga nad Vaudalt, zavzetje .lužne Italije in H,ima), a se je nato brezuspešno boril z Vzhodnimi Goti v Italiji in je bedno končni kot slepec. — ' star penzolono = sedeti Stuporamo. — 4 volere bene = boteti dobro; običajni smisel: ljubiti, rnd imeti — 6 od glagolu dove.re — morali. — " far il. .. — biti. postati... (poklici), -t 7 adem.oire, adem-pisco — iziH>iuiti. Pripomba -i Ker se bomo v naslednjem ukvarjali v glavnem le Se z glagolom in smo ostalo slovniško snov (razen prislovov in predlogov) prilično predelali, lahko tndt spremenimo dosedanji način lekcij. Z nocojšnjo lekcijo uvajamo berila, končujem« pa tudi z navajanjem neznanih besed na koncu vsake lekcije. Ker imamo izvrstni Ilajec-Kaianov Italijansko-slovcnslci slovar (Ljudska, bivša Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1941, str. VII +v platno vez. 1,5..ifl lir) in nihče, kdor se hoče italijanščine naučiti, brez slovarja ne bo mogel izhajali, priporočamo vsem, ki zasledujejo naš tečaj, naj si slovar takoj nabavijo, ako ga še nimajo. — Besede bomo navajali le. pri slovensko-ilalijanskih vajah. Pri berilih bomo v Pripombah opozarjali le na posebnosti in na stvari, ki v našem tečaju še niso prišle na vrsto. E' arrivata l ACOlIA e ARANCIATA S. Pellegffiio Chiedetela ovunque! Deposito: n. Gerovac, L|ub3|ana Kolodvorska ulica št. 8, — Tel. 28-95 Danes je prispela MINERALNA VODA ln Oranlatia 5. Pellcgnno Zahtevajte jih povsod! Glavna zaloga: Pl. Gerovac, Lfoblfana Kolodvorska ulica št, 8. — Tel. 28-95 E. I. A. R. - Radio Lubiana Parliamo 1'italiano. Schema della XI. lezione che venk tenuta dal Vzhodu prešli v trenutno dobo, ki se lahko označi ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Zato je porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vselej ob 19. uri zvečer. Lezione undlcesima Metafore animalesehe. Se siamo tardi d'ingegno, ci chiamano buci; se sudici e eorpulenti, porci; se villani e selvatici, orsi; se ignoranti, asini. Chi ripete i diseorsi altrui e un papagallo; chi riproduce le altrui azioni e una spimmia; chi esercita un poco di usura a sol-lievo dei disperati, i una sanguisuga. Patite lc distrazioni? vi dan deli' allocco. Siete uomo di tutti i colori? vi dicono camaleonte. Siete astuto? oh che volpcl Siete vorace? oh che lupo! Oh che talpa, se non vedete le cose piu chiarel Oh che mulo, se siete pevtinace! Oh che gufo, se aborrite la luce della verita! La donna iraconda e vendi-tiva e una vipera, la volubile č farfalla, civetta la lusinghiera... Ma qui, osservera taluno, non si tratta che di qualita viziose. Oh .. la forza con generosita (e anehe senza) ha 1'eterno suo modello nel lconc. La fedelta e 1'amicizia hanno por tipo inevitabile il cane. Gli amanti teneri si dicono eolombo; gl'in-gegni sublimi aquile; buoni poeti cigni. Chi ha acuto l'occhio della mente, vien paragonato alla lince; 1'uomo mansueto si onora col titolo di agnel-lo; chi fa risparmio per i futuri bisogni, si chiama provvido come la formica; perfino l'eclettico e un ape che succhia il miele da ogni fiore. Insomma stimo bravo chi mi sa trovare un individuo solo che in bene o in male, non rassomigli a tre o quattro bestie almeno. ( Giovanni Rajberti.) Esercizio Traducete: Ta pisalni stroj (macchina da seri-vere) je (costare) predrag. — Preveč besed rabijo (usare). — Kako dolgočasna (noioso) je ta revija! — To jabolko je še premalo zrelo (mature). — Z nikomur ne izpregovorijo. — V tem mestu je preveč odvetnikov (avvocato). Kaj ti je? Ali ti je? Ali si bolan? — Nisem; zakaj? — Zelo rdeča lica (guancia) imaš in čelo (la fronte) zelo vroče. —• To vino mi (mi) ne ugaja (piacere); presladko je. Cravattlficio Gluntini, Via Vitruvio 7. Milano Specialista In cravale tinte unite e fantasie. ingunl-cibili, športi ve. per bauibi-ni, lstituti e divise. Sclnrpe e fazzoletti da eollo por uomoedonnR.Campionnrio oontro assegno anticipo. Izdelo valnlca kravat Giuntlni Via Vitruvio 7. Milano Specialist za enotno in vzorčasto barvane kravate, se ne mečkaio. Športne, za otroke, zavode in uniforme, ^ali in ovrat.ne rute za dame in gospode. — Vzorci proti predplačilu. STAVBNO OKOVJE vseh vrst, MRZLI LIM, VODNE in GATER-ŽAUE z zobmi in brez zob, CIRKULARKE in TRAČNE ŽAGE, KOPALNE PECI in STRANIŠČNE naprave dobavlja POCENI IN HITRO INTRA D. Z O. Z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih tehničnih potrebščin Ljubljana - Svetosavska IS Zahvala Vsem, ki ste spremili na njegovi zadnji poti gospoda Jakoba Porenta iskrena zahvala.. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, stanovskim tovarišem in delavstvu tovarne Sa-turnus. — Bog plačaj! Žalujoči ostali. Matija Malešič 18 V zelenem polju roža Izvirna povest Vožnja po morju — užitek za tistega, ki tolika leta sanja o tem. V Crikvenici je menda največje razkošje na severnem Jadranu, z njo se menda more meriti le Opatija. Rab je otok, ki je ves pogozden. Zader je glavno mesto Dalmacije. V Šibeniku bi izstopila. Popeljala bi se na slapove reke Krke, ki so lepota, da je ni blizu. V Splitu bi morala ostati več dni, da bi si mogla vse ogledati. Rimski cesar Dioklecijan si je tu zgradil palačo, v kateri je sedaj mesto. Knjige ne morejo prehvaliti mesta v palači rimskega cesarja. Blizu Splita so razvaline Solina. Kar so tu vse izgrebli iz zemlje, si na vsak način mora vsak ogledati, kdor je že v Splitu. Le odkod ima vse to Vekoslav? Govori in opisuje, ko da je že bil tam in vse videl na svoje oči. Vekoslav je prebral vsako knjigo o teh krajih, ki jo je mogel kje zaslediti. Leta in leta že misli na to, da napravi tja ženitovanjsko potovanje Iz drugih krajev romajo novoporočenci v Italijo, Vekoslav pohiti s svojo žeuko v Dalmacijo. Dubrovnik! Kaka slava leži v obzidju in stolpih tega ponosnega mesta, včasih samostojne republike, ki je vkljubovala Benetkam. O otoku Lokrumu pred Dubrovnikom pravijo, da je biser Jadrana. Boka Kotorska je menda taka kot so fjordi v Skandinaviji. Nad njo bedi Lovčen, čigar vrli je črnogorski. Če bi se ponudila primerna prilika in bi ne imela preveč sitnosti pri prehodu čez mejo, bi skočila pogledat na Cetinje, glavno mesto skalnate Črne gore. Zaskrbi Metko: Tako potovanje mora veljati Bog ve koliko denarja... Skrivnosten je Vekoslav: Stane, seveda stane, ali... To je njegova skrb. Ne pije Vekoslav, kadi manj, kot bi rad. Hrani in si pritrguje, da napravi svoji ženki veselje, ki ga ne pozabi svoj živ dan. Vse je že natanko premišljeno, vse postaje določene. Denar se bo dobil... Metka je morala Vekoslava občudovati. V Bosni in Hercegovini ni toliko železnic ko drugod, ozkotirne so tam doli. Vožnje v tistih malih vozičkih niso najprijetnejše, ali človek si enkrat v življenju privošči tudi tako posebnost. Sicer bi pa izstopila v Mostarju. Most čez Neretvo — en sam velik lok. Minareti, stolpi turških mo-lilnic, ki jim pravijo mošeje. Zakrile Turkinje. Izstopila bi tudi v Sarajevu. Še lepše in zanimivejše mesto ko Mostar! Čaršija, tržišče, da mu ga ni para tja do Carigrada. V bližini llidže, moderno urejeno kopališče. Ce bi bilo denarja in časa, bi se vrnila mesto čez Bosanski Brod iz Sarajeva na Jajce. Tam je lep vodopad reke Plive. Doline reke Vrbasa od tu do Banjaluke potopisci ■e morejo prehvaliti. Zagreb bi si ogledala natanko ... Ko je videl, kako rada posluša, je Vekoslav pri vsakem svojem obisku začel o svojem potovanju. Zdaj je bil v Zagrebu, o tem, kako so posadili Matiji Gubcu razbeljeno železno krono na glavo, je pravil. Zdaj se je b svojo ženo povzpe-njal po serpentinah na Lovčen. Včasih sta občudovala stolnico v Šibeniku. včasih sta se skoraj izgubila po ozkih ulicah Dioklecijanove palače v Splitu. Razgled s Trsata je tako opisoval, da bi mogla Metka zapreti oči, pa bi videla tja na zapadli otok Krk, na severu Učko, Opatijo, Levra-no, Reko, Sušak. Metka je zvedela, kdo je bil Gundulič, kako in kod vse so se pretepali slovenski fnntie po Rosni in Cercegoviui s Turki. Ba-njaluka. Jajce, Livno ... Oče ju je puščal sama, ko je videl, kako vneto in verno ga Metka posluša. Ali Vekoslav je bil obziren. Nikdar se mu ni zareklo, da bi prijel Metko za roko in jo vprašal, ali bi hotela iti na tisto potovanje. Samo o svoji mladi ženki je govoril, katera bo tista srečna, ni niti namignil. Metka bi mu že radi tega morala biti naklonjena. Ali bo res Metka nosila klobuk, ko druge žene pisarjev na sodišču? Vse kaže tako ... Z očetom je Vekoslav že govoril o gospodinjstvu v mestu: Denarja bi ne porabil tak zakonski par Bog ve koliko. Posušeno meso, mast, zelenjavo, moko, krompir bi dobivala od doma, mesečno plačo, razen kar bi izdala za stanovanje, polagala na kupček. Po letih bi se nakupilo primerno zemljišče, na njem postavila hišica. Uradniku ne potolče nikdar toča, suša ga nobeno leto ne preseneti. V najhujšem primeru, če umre, ni vdova reva ko pri kmetih. Pokojnino dobi. Včasih si je Melka res mislila: Le kako bo zmencal Vekoslav svojo prošnjo, ko je tako obziren in se boji njene zamere? Ali ga ima rada? Metka si menda sama ne bi mogla odgovoriti. Ali namenoma zavleče Vekoslav vsaki večer svoj odhod, ker mora popravljati svoje kolo? Metka ga je sumila nekaj večerov, pozneje je videla iz njegove zadrege, da mu je delala krivico. Ali kdo bi skoraj redno vsak večer sunil s šivanko v njegova kolesa in mu izpustil sapo? Da bi mu kateri brat ali sestra nagajala, Metka ni verjela. Vekoslava so imeli vsi radi. ker ni skoraj nikdar prišel prazen k hiši. Kdo bi torej bil? Metki je srce narekovalo sum. Popazila je tudi sama na kolo pred hišo. Kadar je pazila, ni nihče suni! v kolo, Vekoslav se je mogpl mirno odpeljati. Kadar ni pazila, pa je ostal do mraka pri njih; moral je. iskati luknjice po gumiju, skozi katere je utekla sapa. Ko da bi odrezal, je nehal hoditi Vekoslav k Metki. Kaj se je zgodilo? Prišel je v nedeljo zopet. Peš je prišel. Ves obtolčen je bil po obrazu, roko je imel izvinjeno. In vendar je bil Vekoslav ponosen na lo, kako lepo in varno vodi svoje kolo. Le nerad je priznal, da je padel s kolesa. O tem sploh ni hotel govoriti. Melka pa je hotela priti stvari do dna. Napeljala je pogovor na Franceta. Ni se varala. Vekoslavu so vzdrjitele nozdrvi, mrak je legel v njegov pogled. Metka je vedela dovolj. Le s kako pravico si prisvaja France nadzorstvo nad njo in tistimi, s katerimi govori? Ubogi Vekoslav! Potolaži se! Glej, kako se smiliš Metki I Zdaj pa nalašč! To je Melkin odgovor na tvojo surovost, France! In to je Metkin odgovor na tvoje muhe, pesnik Tine tam v Ljubljani! Vekoslav je razumel njeno usmiljenje. Rahlo, rahlo je omenil, da bi že sedaj mogel dobiti dopust, pa ga hrani tja za konec julija, za začetek avgusta. V tisti vročini so vožnje po morju najlepše ... Ali ti je žal, Metka, da bi bilo to že tako kmalu, ko bi se odločil Vekoslav? Ali se bojiš odločitve? Ce bi bil Vekoslav tako napačen ženin, bi ne bilo toliko zavisti po vasi I In zopet je hotela Metka popraviti vtis svojega sočutja. Samo da ne pride še tako kmalu do odločitve! Ali kar je Vekoslav rekel, je rekel. Poroči se poleti, da bo tista vožnja po morju pesem ... Ko je Metka najmanj pričakovala, je prinesel pismonoša razglednico. Za tnafuro. za maturo, mi se gulimo... Vse so naše misli v molu... lir n rr i na «e veni in Podpisan jo bil na razglednici: Lisjakov Ga-Sper, MALI OGLASI V malih oglasih velja pr| iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovan|tkih oglatih |c beseda po L 1,—, pri vieh ostalih malih oglasih pa |e beseda po L 0.60. Davek »« računa posebej. Male oglas« je treba plačati lako) pri naročila. | Službi | Jttelc: Trgovska pomočnica pridna, poštena, marljiva, z večletno prakso, vešča tudi pisarniškega dela. išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9119. (a Kuharica čista, varčna, z daljšimi spričevali, ki opravlja tudi druga hišna dela, Išče mesto v župnlšču ali kjer koli. Naslov v upr. »Si.« pod št. 9509. Sluga zmožen kavcije, z večletnimi spričevali - Išče kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9394. Šofer išče službo aH kakšno drugo zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod 9598 Stanovanje ene sobe ali sobe s kuhinjo išče samska oseba. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9575. (e Obubožan dijak sprejme vsako delo proti hrani ali skromni plači. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9558. (a Mlada postrežnica Išče službo za dopoldne nll za nekaj dni v tedtiu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena iri pridna« št. 9557. (a Hlapec srednje starosti, zmožen vseh kmečkih del, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca, pod št. 9582. Službo hlapca k par konjem želim menjati. Sem trezen ln nekadilec. Naslov v upravi •»Slov.« pod št. 956S. (a Učiteljica R šestimi leti službe, išče primerne zaposlitve, najraje k otrokom kot vzgojiteljica aH mesto mamice ali tudi v pisarni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubiteljica otrok,-9570. (a § Službi H Dobe: Trgovsko pomočnico mlajšo moč, iščem na Dolenjsko. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9512. Hlapca za kmečka dela sprejmem. Plača 133 lir. Ricl Franc, Sp. Kašelj št. 14, Dev. Mar. v Polju. Kravar ki se dobro razume pri goveji živini, trezen, pošten, priden in zanesljiv, se sprejme na večje posestvo blizu Ljubljane. Nastop službe ta mesec. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kravar« št. 9529. Logar kot pomočnik upravitelja, na večjem gozdnem posestvu na Spod. štajerskem, se Išče za takojšnji nastop. Ponudbe Nem-cev-arljcev z navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevkov v upravo »Slov.« v Ljubljani pod »Logar« št. 9800. Služkinjo za pomoč v kuhinji sprejmem. Klorijanska 16. Postrcžnico za dva dneva v tednu sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« št. 9587. Kuharico gospodinjo resno osebo z večletnimi spričevali, pošteno In čisto, ki zna opravljati tudi druga hišna dela, sprejmeta, zakonca brez otrok. Ponudbe na upr. »Slovenca« pnd »Kuharica-gospodinja« št. 9563. Enosobno stanovanje oddam takoj v prenovlje nI hišici. Vprašati : Re plč, LJubljana, Trnovo. Cvetličarna sprejme veščo ln prvovrstno prodajalko. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 95 65. (b iu.in.NI Vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj. Habicht Ciril, mizarstvo, Triglavska št. 6, Ljubljana. (v Vajenca sprejmem. Viktor Kleš nik, sedlar, Poljanska cesta 49, Ljubljana. (v Vajenko z dežele pridno, pošteno, z dokončano meščansko šolo — sprejmem v špecerijo. Voljna pomagati v gospodinjstvu. Dobi hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 9155. (v ur* i ur. Oddajo: Enosobno stanovanje oddani s 1. avgustom. — Dolinšek. Ižanska c. 46. V novi stavbi v sredini Ljubljane oddamo enosobno, dvosobno in trisobno stanovanje. Person«, poštni predal 307. Dvosobno stanovanje s kopalnico, lepo. oddam takoj čisti mirni stranki za 285 lir mesečno. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sončno« št. 9578. I Sebe S 2 opremljeni sobi enn v drug^o, ? 4 posteljami In s sotiporabo kopalnice oddam 4 osebam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9554. (s □ESEJ Lokal primeren za trgovino, obrt ali skladišče, se odda. Polzve se: Kralj, Streliška 5. Pouk Nemščino in italijanščino poučujem po zmerni ceni. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9621. Monograme za robce in perilo, gumbe, guinb-nice. enlel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. FrandJkanska ulica nasproti hotela Union 7 letna deklica-sirota se odda za svojo. Naslov se izve v upravi »Slov.« pod št. 9609. Po 2kg koruzne moke dajem za 1 kg koruznega zdroba, vsak dan od 5 ure dalje. Jožeta Rus — Klorijanska 2 4, dvorišče. Potujem v Zagreb, Beograd ln Vrnjačko Banjo okoli 20. t. m. Vrnem se skozi Sarajevo. Prevzamem vsa naročila tudi za druge krnje ob tej progi. Zorko Edl, Novo mesto aH Ljubljana, Resljeva cesta R. pri g. Spuntu. (r Oblastv. koncesionirana šoferska šola za poklirne šoferje in amaterje I. CJaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. -13 Telefon štev. 28-28 Denar naložite najbolje ako kupite travnik ali njivo na prometnem kraju, lepa lega. Polzve se pri Frane Berlič, posestnik, Ljubljana, Dravlje, Koroška cesta. Prodaja - kupuje vsakovrstne hiše, parcele, njive, travnike ln ozdove Zajec Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. 35-64. Kmečko posestvo tudi v hribih, s studencem, kupim. Cok, Ljubljana, Bohoričeva ul. "o. Hišo z vrtom v Rožni dolini, blizu tobačne tovarne, 500 kvad. metrov vrta, prodam. — Vprašati telefonično tudi v nedeljo, tel. št. 27-73. IŽiimllB Kravo s teletom prodam. Ivan Lončar, Log št. lo, p. Brezovica. Kravo dobro mlekarlco, s teličkom ali brez telička, prodam. — Camcrnlk Ivan, Dragomer IS, p. Brezovica. Par težkih konj z opremo (4 komati) — proda splošna bolnišnica v Ljubljani. Konje se lahko ogleda v bolnišnici dnevno do 18. julija od 11. do 13 po predhodni prijavi v ekonomatu. — Kolkovane ponudbe je poslati ekonomatu v zaprtem ovitku do 19. julija do 11. ure. Pse mlade volčjake, prodam. Sv. Petra c. 81, dvorišče. Kravo s teletom prodam. Tomačevo 17. Filatelija Modrijan, Ljubljana, Miklošičev« e. St 84, Tel. 20-37, prevzema naročila r.a kataloge Mlchel, yvert, Zum-steln, Sent Zastopstvo za Dr. Slmlčev Album hrvatskih znamk. Urrr ki je kupil od starlnarlee za Ljubljanico nov rujav suknjič (rekele) z belimi črtkami, se poziva, da javi svoj naslov v upravo »Slov.« RUMIANCA anehe nel campo agricolo ha affermato la sua grande efficienza, con diversi prodotti; per la migliore difesa delle piante eoltivate, dai parassiti vegetali ed ani-inali, realizzando: ANTICRITTOCAMICI: Ramital a base di rame (8%) per la lotta contro la pero-nospora delle viti, delle patate, del pomorloro, ecc. Granovit h basse di furfurolo e mercurio per la disinfezione del grano da seine. INSETTICIDI AGRICOLI: Arseniato di piombo colloidale in polvere bianca «norinalc». Arseniato di piombo colloidale in polvere azzurra «neutro». Arsicida Rumianca speciiilita brevettata arsenicale per trattenimenti a seceo. Vertox Rumianca polvere verde a base di arsenico, per la preparazio-ne delle esehe avvelenate. Cuscutos Rumianca a base di arsenito di sodio per la lotta contro la euseuta ed il cent'occhi dell'erba medica, del tri-foglio, ecc. Argille arsenicali a base di arseniato di calcio, specialita arsenicale brevettata. Arsenito di sodie per la preparazione di lirjuidi destinati alla lotta contro la niosca dell olivo e la mosca domestica. Vertox antianofele per la lotta contro le larvp delTanofele, in sostitu-zione dei prodotti a base di rame. Tiloli di purezza garantiti ai limiti massimi. Qualita fisiche portute ai livelli piii elevati. se je uspešno obnesla tudi na področju poljpdelstva, in sicer z raznimi sredstvi za zuščito rastlin in uničenje škodljivcev. V ta namen je realizirala v svoji proizvodnji sledeče izdelke: SREDSTVA PROTI PLESNIs Ramital bakrova spojina (8%) za boj proti peronospori trte, krompirja, paradižnika itd. Granovit spojina lurfuričnega aldezida in živega srebra za razkuževanje semenskega žita. SREDSTVA PROTI POLJSKEMU MRČESU: Svinčeni koloidni arzenik v prašku bele barve »nor-male«. Svinčeni koloidni arzenik v prašku modre barve »neutro«. Arsicida Rumianca patentirana arzenikova specialiteta za uporabo na suho. Vertox Rumianca zeleni prašek, arzenikova spojina, za izdelovanje strupenih nastav. Cuscutox Rumianca spojina natrijeveg medene detelje, nemške detelje it spojina natrijevega arzenika za boj proti predenici Arzenikove ilovice spojina kalcijevega arzenika, arzenikova patentirana specialiteta. Natrijev arzenik za pripravo strupov proti vsakovrstnim muham. Protimalaričen Vertox za boj proti komarjevim ličinkam v nadomestilo izdelkov bakrove spojine. Največja čistost in kakovost izdelkov sta zajamčeni RUMIANCA SOCIETA PER L'INDUSTR1A CHIMICA E MINERARIA Anonima — Capitale L. 150,000.000 — Versato L. 122,500.000 TORINO - Corso Monlevecchto N. 39 Moško športno kolo še popolnoma novo, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 9550. Kolesa Nekaj novih ln rabljenih je poceni naprodaj pri Prometu (nasproti Kri-žansko cerkve). Kolesa moška ln ženska, nova, poceni prodam. Fantini, mehanična delavnica, Celovška cesta 42. Trrrn Vojno škodo kakor tudi Investicijsko posojilo, ki je pri banki položeno, kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. (d Delnice Trboveljske premogokop-ne družbe kupimo proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. (d Družbo z o. z. popolnoma prosto vsakih obveznosti, prodamo. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul. 12. (d italijanske, volnene, vseh velikosti se dobe pri zastopstvu MIZARSTVO „8ava" MIKLOŠIČEVA C. Pilarna Ivan Figar LJUBLJANA Stalna zaloea, izdelovanje iti popravila vsakovrstnih pil (turuljn) In mšiinl. - Vošnjakova nI. štev. 12 Telefon 39-42 Prvovrstna izdelava In konkurenčne cene. Prevzamemo tudi stare pile v nakup Pisarniško omaro z rolojem, iz hrastovega ali bukovega lesa, v svetli izdelavi, novo ali dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Rolo-omara« št. 9508. Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Couche - Zofe fotelje otomane solidno in poceni DANILO PUC tapetnik Ljubljana, Slomškova 9. ~ 'efon itev. 85-71 Nekaj kuhinjske oprave posodo in posteljno odejo prodam. Lampetova 13. Visoko omaro za obleko še dobro ohranjeno, kupim. Polzve se v trgovini Vrtačnlk, Tržaška c. 19 Pohištvo kompletna kuhinja In nekaj kosov sobe, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9596. B ženite B čedna mlada gospodična Inteligentna, dobrosrčna, želi poročiti starejšega dobro sltuirancga gospoda. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Osamljena« 9148. I a orehova jedrca popolnoma lzčlščena, dobite najceneje v Medar-nl, Ljubljana, Židovska ulica 6. (1 Betonsko železo 6, 8, 16, prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Betonsko železo« 9500. Prodam otroško posteljico, dobro ohranjeno, in štiri žni-daršičeve panje, nove. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9515. Športni voziček prodam, štembal, Studenec št. 2, p. Dev. Mar. v Polju. Prodam več ženskih oblek ln plašč. Polzve se: Ilolz-apflova ulica 21. Krasen pisalni pribor srebrn, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9593. Kislo zelje novo, vsako količino - oddaja Homan, Sv. Petra cesta 81. (l Novi naslovi Frančiškanska al. 3. Telefon 4H3, Posteljo z mrežo dobro ohranjeno, prodam. Marmontova 42, visoko pritličje. (1 Jesenov les suh, žagan, prodam ali zamenjam za bukova drva. A. Sojar, Vič 3 6. Otroški voziček globok, čevlje, nove, ženske, št. 37, ln star šivalni stroj naprodaj. Zore, Marenčičeva 3, Moste. Perzijske preproge prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9546. (1 Storo zlate, zlato zobovte In srebrne krmne kupujem pa >•]višjih Mask A. KAJFE2 trgovina a urami in slatirims prečisti a delavnica ca popravila vsakovrstnih ar čjnbljana. Miklošičeva 14 3 nT desk 20 mm, za opaž, late 3/5 cm, kupim. Prodam Trboveljski cement. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Novo mesto« 9588. Pisalni stroj »Portabel« v kovčegu, najnovejši model, še popolnoma nov, zelo ugodno prodam, Kovačlč, Cl-galetova 11/IV. (1 Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO briurnte smrrogdc srfirie rubike aiSERS ITD. STARINSKE HRKITI TIR UHETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH strrr tvrdktt ' 3os EBERLE VsafrovrsfnS zlato kupule po najvišjih eenan CERNE, Jnvelir, Ljubljana WoJfova ulica it a Drva za kurjavo kupim ln dobavljam cement. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9589. Vsakovrstno zlato brlljante In srebra kupule po najvišjih eenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska nlics 8 Tricikel z nosilnostjo ck. 200 kg, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na Niklsbacher, Tyrševa cesta 3 6. (k Vsako količino medu kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Med« št. 9329. ' (k B Poizvedbe B za živali: Visoko nagrado dam onemu, ki ml pove, kje se nahaja kobila, črna prama, brez žiga, na glavi par belih dlak, spodaj ne čeljusti za lešnik debela bradavica, obseg 174-156 cm. Janez švigelj,, Mirke 7, Vrhnika. Vem za kobilo staro 8 let, fukso, na levi strani stegna Ima okroglo belo liso v velikosti 30 cm. Naslov v upr. »Sl.c pod št. 9492. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar!? Izdajatelj: !r.i Jože Sodiš Urednik: Viktor Cenčli