K.af vse pišefo o učlielf&tvu, 6oll, prosvett in JUU —1 Tudi v senatu razprava o celibatu učiteljic. Na seji senata 22. julija je predložil senator Vojislav Protič v imenu ve5je skupine senatorjev JNS predlog zakona glede izpremembe in dopolnitve-člena fin. zakona, ki odreja delni celibat za učiteljice. Apeliral je na vlado, da iz gotovih upravičenih razlogov sprejme predlagano zakonsko novelo in odgodi izvajanje teh dolo5b od 1. avgusta vsaj do 1. januarja 1938. Prosvetni minister je pristal na to odgoditev za gotove primere (poroke z oficirji, itd.). —1 Propadanje naših šol. Na zasedanju banovinskega sveta se je ugotovilo, da imamo Slovenci 885 šol; od teh jih je 129 v skrajno slabem stanju, 109 jih pa sploh več ne ustreza svojemu namenu! Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu brez šol. Sicer je pa delo z neizobraženci v javnem življenju baje prav udobno... (»Slovenska beseda«, 16. julija 1937. —1 Pionirji ljudske prosvete. V Ljubljani zboruje učiteljstvo, včlanjeno v Jugoslovanskem učiteljskem udruženju. Želje in težnje ter borbe našega poštenega učiteljstva kmetje vedno spremljamo z razumevanjem in skušamo njegove upravičene zahteve po svojih mo5eh tudi podpirati. Zato pozdravljamo na skupš5inskih sejah izraženo zahtevo, da bodi učiteljstvo neodvisno in na službenem mestu 5im bolj stalno, da se more tako čim tesneje povezati z narodom in okolico. Ta zahteva je- globoko utemeljena. S predlagatelji vred smo namreč prepričani, da bo samo tisti učitelj v svojem velevažnem poklicnem in narodno prosvetnem delu sploh dosegal uspehe, ki bo poznal 5im globlje vse razmere okolice, v kateri deluje. Veseli nas tudi ugotovitev, da poseben odsek udruženja deluje na preorientaciji miselnosti onega u5iteljstva, ki službuje v kmetsko-delavskih okrajih. Čim bliže narodu, tem bliže bodo učitelji svojim nalogam, tem lepši bodo sadovi njih dela, toliko več bo pa tudi med narodom razumevanja za njih prizadevanja in priznanja ter opore za njih trud. Presenetila nas je ugotovitev, da je slovensko u5iteljstvo zadolženo za celih 15 milijonov dinarjev! To je vsekakor prehudo breme in se popolnoma strinjamo z zahtevo po ureditvi učiteljskih pla5. Kajti med naše zahteve spada v prvi vrsti socialna praviSnost vseh stanov. Vemo, da 51ovek, ki mu ni socialno vsaj v temeljnih zahtevah zadoščeno, ne more nikoli vršiti svojih dolžnosti s tisto vnemo in uspehom, kakor socialno trden in neodvisen njegov tovariš. Vsakemu svoje, vsem pa toliko, da bomo mogli pošteno živeti! To je z učitelji vred tudi naša zahteva. Zato naj bodo naši vaški prosvetarji prepri5ani, da bodo v kmetskih in delavskih vrstah vedno našli soborce za pravico. (»Kmetski list«, 14. julija 1937). —1 Dajte nam katoliških šol. Pod tem naslovom prinaša dne 21. julija t. 1. »Domoljub« primer redovnice na Francoskem, ki je sama nabrala denar za katoliško gimnazijo za deklice. Potem piše sledeče: Ta primer je zelo poučen. Ne smemo samo zdihovati, kako so sedaj slabi časi in odlagati nujne zadeve za boljše čase. Tudi pri nas zelo cenimo samostanske šole. Ne glede na polit5no mišljenje pošiljajo v razne samostanske šole celo svobodnjaški starši svoje otroke, ker vedo, da so redovniške šole v vsakem pogledu najboljše. Ne smemo pa ostati na pol pota. Odločujoči naši činitelji naj poskrbe, da dobe naše redovnice popolne šole, tako osnovne in meš5anske, kakor gimnazije in zlasti še u5iteljišča in sicer s pravico javnosti. Brez katoliških učiteljišč ne bo katoliških učiteljev. Brez katoliških učiteljev ne more biti katoliške vzgoje. Brez katoliške vzgoje pa bo prej ali slej konec tudi slovenskega naroda. —1 Da naša domovinska Ijubezen do slovenske zetnlje in narodne države nikdar ne ugasne in še z večjim ognjem vzplapola v nas, kaj nam je treba? Katoliške prosvetne vzgoje in šole. (Podčrtal »Slovenec«). (Iz govora dr. Šmajde na prosvetnem taboru v Kranju dne 11. julija t. 1.).