Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka t Cha. Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 73 Leto XXIV Št. 24. Kranj, IS. junija 1940. Izhcja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 Rim je govoril Zadnji teden, ki je bil tako bogat na dogodkih, da so se vrstili drug za drugim, kakor scene v filmu, nam je prinesel končno rešitev iz labirinta ugibanj in razmišljanj, kam se bo obrnila Italija in kdaj pride v sedanji evropski tragediji tisti prizor, ko bo tudi Italija nastop.la na pozornici poleg ostalih partnerjev krvave vojne igre. „Kocka je padla'' je de-jal Mussoljni v svojem zadnjem govoru, ko je objavil vstop Italije v vojno. Našli so se preroki, ki so smatrali soudeležbo Itulije v sedanji vojni za nemiogjčo ter se menili, da itulijansko rožljanje z orožjem, vse grožnje in napovedi pomenijo le podkrepitev dipbmatičnjh intervencij, s katerimi bo Italija bodisi sedaj, ko sta zaveznika v stiski, bodi*: ob končani vojni uresničila svoje načrte in zahteve. Take in podobno prerokbe je Italija nešte-lokrat demantirala na najbolj jasen način, ko se ni nikdar deklarirala kot nevtralna država, ampak kot država, ki stoji trenutno ob strani, ki pa čaka primernega trenutka za napoved sovražnosti. Brez ozira na to njeno jasno stališče je pač vsak poznavalec notranjih razmer v ItaDji moral sklepati, da država, ki je vse svoje gospodarstvo preusmerila v' vojne namene, ki se je oboroževala in žrtvovala za vse te priprave težke milijarde, mora dati ventila tem pripravam na način, ki je edino možen in to je samo vojna. To je bil gotovo eden izmed glavnih in zelo realnih razlogov, da je Italija napovedala vojno Angliji in Franciji, kjer je sedaj slišati polno očitkov o izdajstvu in zahrbnosti. Mi pa vemo, da so vsi taki in podobni očitki deplasirani, kajti zaveznici sta imeli dovolj prilik, da bi zavrli imperializem m militarizem tako vNcmčijikot v Italiji. In če so se sedaj nju' ne kalkulacije izkazale za napačne in zmotne (" ' . l ' i ^ Iti zlasti v politi- ki ne jMizna ozira na prijateljstvo ali podob-ne zveze, še manj pa skrupuloznosti, če in kadar gre za dosego lastnih interesov, ki !-e nahajajo v območju dosegljivosti, potem gotovo njunih napačnih načunov nista krivi osišč-ni državi. Izbira trenutka, ko se je tudi Italija po premišljenem in hladnem računu odločila za vojno, pa nudi več prilik za razmišljanje in opazovanje. Ta napoved izdaja nek dogovor med obema zaveznicama Nemčijo in Italijo, ki dobi »vaj poudarek in |m>dkrepitov v trditvah ofieielnih krogov obeh držav, da se vse akcije zvršu-jejo po -.kupnem načrtu in dogovoru in da ni res. da bi bila dosedanja neaktivnost Italije pomenila neko zrahljan je vezi med občina dr-žavama kot so to hoteli tolmačiti nekateri di-plomntični krogi, ki so še nedavno mirovno stanje Italije smatrali kot znak. da obe osiščni zaveznici delata vsaka na svojo roko. Sev?da Deset let vladanja romunskega kralja Karola II. V soboto 8. junija je poteklo 10 tet, ko se je vrnil v domovino sedanji rumunski kralj Ka-rol II. in prevzel vodbtvo države v svoje roke. Pred njegovim povratkom je radi mladoletno-sti princa Mihaela vladal kronski svet. Nenaden prihod na čelo države eks — kralja Karola jo tedaj v političnem in diplomatskem ži\ljenju Evrope povzročil precejšnje zanima, nje. Narod pa je svojega kralja pričakoval z velikimi nadami in ga s splošnim navdušenjem sprejel v svojo sredo. Obenem poteka letos tudi 10 let, ko je bil Karol II. kronan za ru-munskega kralja. Odločni kralj je izpolnil pričakovanja svojega naroda. Težka politična situacija, ki je tedaj v Rurauniji vladala, splošna politična zmeda in težka gospodarska kriza, ki se je pojavila kot posledica svetovne vojne, vse to jc bilo polagoma eno za drugim likvidirano. Rumunija je v 10 letih vladanja Karola K. dobila čisto drug ugled in nov odgovarjajoč položaj, ki ji pripada kot večji evropski državi, čeprav je po zgodovinskem razvoju to mlada država. Zato je prav, da ob tem jubileju rumun-ske države in njenega kralja omenimo samo nekaj glavnih reform, k! so delo kralja Karola IT. in kj so iz temeljev prerodile runi unsko državo. V prvi vrsti je Rumunija pod vlado kralja Karola II. dobila novo ustavo, ki je prekinila s preteklostjo in tradicijo in je organizirala nove temelje rumunske države v duhu m po potrebah sodobne državne organizacije. Ustanovila se je. „Fronta narodnega preporoda", bivše politične stranke so bile razpu-šcene, ustvarilo se je edinstvo naroda in države. Državna administracij« se je reorganizirala, vzgojil se je nov kader uradništva, ki je sposoben to administracijo izvrševati. Velike reforme na področju vzgoje in izobrazbe naroda so dvignile Rumunijo na stopnja velikih I kulturnih držav. Mladinska organizacija „Domovinska straža" je mnogo storila za rumun-sko mladino, da bo mogla nasledjtj v državni upravi starejšo generacijo. Gospodarsko in finančno ozdravljenje Rumunije je splošna karakteristika vladanja kralja Karola II., ki predstavlja uravnovešenje državnih proračunov in izredno organizacijo proizvodnje ter s tem v zvezi naglo naraščanje narodnega dohodka. Prav tako je bilo mnogo storjenega za kulturni iu umetniški napredek Rumunije. Kot krono modre uprave vladanja Karola II. pa lahko smatramo reorganizacijo in modernizacijo vojske, ki je iz romunskih armad napravila močno, dobro izvežbano in odlično opremljeno silo v obrambo domovine. Obramba domovine pa je tudi zagotovljena z močnimi utrdbami, ki se raztezajo na ogroženih mejah in ki nosijo ime po svojem usvaritelju kralju Karom II. Zato Rumunija danes slavi desetletnico prihoda na prestol njenega kralja z velikimi nadami m z velikim zaupanjem, da bo Nj. Vel. kralj Karol II. nadaljeval veliko delo reorganizacije naroda in države in skrbel za njen napredek na vseh poljih javnega življenja in očuva! njene meje in njeno suvereniteto. Kljub nemirnim časom v Evropi je bil jubilej desetletnega dela kralja Karola za svojo državo tudi po Evropi precej opažen in tudi svetovni tisk mu jje posvetil primerno pozornost. Ugodni in splošni razvoj in napredek sosednje Rumunije veseli tembolj Jugoslavijo, ki je v sorodstvenih vezeh z njeno vladarsko rodbino in v politični zvezanosti, kar služi najboljše garanciji, da se ohrani mir na Balkanu. Ljudski dom v Kranju bo povečan Izgleda, da danes vsa pota vodijo v Moskvo. Pred letom dni smo videli, kako sta se potegovali obe zapadni državi Anglija in Francija 2e par let je v teku. akcija, da bi se Ljudski dom v Kranju povečal sodobnim potrebam primerno, kajti sedanji prostori zdaleka več ne zadostujejo za uspešen razvoj in delo vseh naših marljivo delujočih prosvetnih in drugih organizacij, čeravno je bil dom za predvoj- ne čase. ko je bil zgrajen, v resnici nekaj im-pozantnega. Takrat podobnega prosvetnega doma niso imeli skoro nikjer drugje, danes pa imajo že vasi lepe prosvetne domove, ki so \ečji in prostornejši od kranjskega Ljudskega 1 doma. Berite in širite Gorenjca ii Seveda pa tudi z nastopom Italije v sedanji vojni še ni konec Anglije in Francije. Kljub vsem nemškim uspehom, kljub končani vojni na Norveškem in L- dbi Pariza, bo še vendar spričo energičnega odpora Francozov in Angležev ter spričo podpore Amerike tudi za Italijo še dovolj prilike, da si nabere lavorik zmage na bojnem polju. Tudi na področju napadov s strani Italije so zavezniki dokaj pripravljeni. Pač pa se je sedaj vojna prenesla na obale Sredozemlja, iz katerega tesnih objemov se hoče Italija osvoboditi, pa tudi na vso severno in deloma srednjo Afriko. Kakšen bo tukaj uspeh ene ali druge stranke, ne moremo prerokovati, podčrtamo pa lahko dej -stvo, da bo po vseh prognozah m zatrdilu Mussolmija samega mir na Balkanu še nadalje ostal intakten. Prosvetno delo v Kranju vsa povojna leta je bilo močno oviram* ravno radi pomanjkanja prostorov. Dobro se še spominjamo tistih let pred razpustom „Orla" in pozneje Prosvetnega društva, kako je bilo v Ljudskem domu živahno društveno življenje, v raznih odsekih, ki pa so bili drug drugemu v napotje. Kako težavno je bilo s telovadbo, če »3 bile na odru skušnje za igro. Moteno je bilo delo pevskega odseka in tamburaškega zbora ter knjižnice. Upoštevati je treba, da je v že itak premajhnih prostorih nastanjena še hranilnica in cerkovnikovo stanovanje. Vse te razmere so dale dovolj misliti vsem onim našim prosvetnim delavcem, ki jim je razvoj in rast naših prosvetnih organizacij pri srcu. Zato se je že par let pretresal načrt, kako bi se temu pomanjkanju odpomoglo ter zgradilo nov prosvetni dom, ali pa sedanjega pr merno povečalo. Prosvetno delto in pa razvoj modeme telovadbe nuJT.o zahtevata, da se gradita dve dvorani, ena za gledališke predstave, druga pa za telovadnico. Potrebni pa so seveda še razni drugi stranski prostori. Prvotno sta bila nameravana dva druga načrta. Eden je predvideval nadzidavo gledališke dvorane, kar bi otežilo razvoj v bodočnosti, drugi načrt pa je predvideval obe dvorani na nadarbinskem vrtu; toda ta načrt bi bil z ozi-rom na današnje razmere predrag. Zato se bo zidalo po tretjem načrtu ki predvideva razširitev sedanje gledališke dvorane ter gradnjo društvenih prostorov v II. nadstropju. Fasada bo dvignjena do drugega nadstropja in prenovljena da bo imela drugo lice. Ta teden so pričeli s prvimi deli. Zaenkrat podirajo zid nasproti župnišča, na vTtu pa kopljejo temelje za nov zid. Delo je prevzela stavbna tvrdka Oblak iz Kranja. Apno so pri-ptravili in ugasili že prej. Zelo potrebna bi bila akcija, da bi se po okolici pobralo les. Kmečki posestniki v bližnjih vaseh bi rade volje darovali vsak po eno aH dve smreki, če bi se kdo oglasil. V kolikor ne bodo lesa pobirali, naj posestniki sami javijo, da so ga pripravljeni darovati. Z združenimi močmi in sredstvi se bo napravil nov dom našim orga-7acijam. Cestna dela in licitacije Licitacija. Kot znano bo kranjski cestni odbor gradil v Lajhu nov železobetonski most čez Kokro na banovinski cesti Kranj—Hrastje. Podrobno o tem mostu in načrtu je „Goreujec" poročal že preteklo leto. Seveda preteče ved-nekaj časa, da so izvršeni vsi načrti in proračuni ter zagotovljena sredstva. Te priprave so sedaj toliko napredovale, da je za 21. junij raz|Vsuna prva licitacija za gradnjo mostu. Na ta način se bo z gradnje pričelo še letos in bomo jeseni videli, vkoliko bo ta napredovala do zime. Delom na državni cesti se bo pridružila še gradnja v Lajhu, tako da bodo letos v Kranju ce-te res prav na vseh kancih in krajin razkopane. Na Jelenovem klancu so pred Jelenom poglo-b li še (SrugO polovico ceste, nasuli z gramozom in zvaljali. Na ostalem delu klanca od Majdi-ča do ovinka in pa od Stare pošte navzgor polagajo vse do Prešernove tovarne debelo kamenje iz Majdičevega kamnoloma na Gorenji Sav:. To kamenje bo služilo za podlago, na katero pride še gramoz, pesek in kocke. Neuspela licitacija. Na tehničnem oddelk.i banske uprave v Ljubljani se je v sreda, vršila 11'citacija za oddajo zemeljskin, zidarskih, ključavničarskih, mizarskih, steklarskih in pleskarskih del II. etape pri gradnji preizkuševalca mlekarskega zavoda v Čirčičah pri Kranju. Vsa navedena dela so bila preračunana na skupno vsoto din 280.000.— .- Ker ni bilo nobenega ponudnika, licitacija ni uspela. Zaprta cesta. V smslu čl. 7 občega cestnega reda in na prošnjo režijskega odbora za ureditev banovinskih cest v okolici Brda je odrejena zapora ban. ceste št. II'! 13 nu odseku Kokrica — Naklo za ves promet. Zapora omenjene ceste velja do preklica. Promet je usmeriti po vzporednih javnih cestah. STRAN 2 Garjupova slikarska razstava odprta V nedeljo ogled raastave pod »Ukarjevim vodstvom Otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja in prof. g. Tineta Gorjupa, o kateri smo deloma poročali že v zadnji Številki, se je na prav slovesen način izvršila v nedeljo dopoldne ob 11 uri in je pomenila v kulturnem življenju Kranja pomemben dogodek. Otvoritvi je prisostvovalo okrog 150 ljudi, kar je za Kranj redkost, udeležil pa *e je tudi okrajni načelnik g. dr. Vidic, ravnatelj gimnazije g: Korbar s profesorskim zborom, slikar g- Šantel iz Ljubljane ter še več drugih udličnikov. Otvoritveni govor je imel g. prof. ''ortuna. ki je uvodoma poudaril smer, katero slikar zastopa ter ugotovil, da je ves aranžma razstave s prostorom vred zelo ugoden m posrečen. V nadaljnem govoru je g. prof. Fortuna zlasti podčrtal dejstvo, da ne slika slikar svojih slik radi slikanja samega, marveč zato, da jih občinstvo kupuje, kajti ravno z nakupom se daje slikarju možnost, da ne ostane sredi pota radi pomanjkanja gmotnih sredstev, marveč da se lahko razvija in izpopolnjuje naprej. Večina slikarjev tudi zelo slavnih, znajo ljudje ceniti šele po njihovi smrti. Prav tako žalostno je tudi dejstvo, da od slikarjevega de'a navadno žanjejo koristi le trgovci, ne pa umetniki sami. Dogajajo se slučaji, da je slikar v stisk1, pa proda umetnino za par sto din, dočim dob' trgovec zanjo par tisoč. Zato je dolžnost občinstva, da kupuje slike od slikarja samega, da mu pomaga do napredka, ne pa da podpira trgovca, aH zbiralen u-metnih. Tudi imajo ljudje grdo navado, da se na razstavi ne morejo rdločiti za nakup, ampak si slike samo ogledujejo. Kakor hitro jih dobi v roke trgovec, se pa lahko odločijo. S tem da ljudje kupijo slike že na razstavi, dajo slikarju zasluženo priznanje za njegovo delo, za njegovo n**1 >tnost. Če hočemo pedar. našim čitateljem še kratek opis razstave, moramo omeniti, da slikar Tine C.orjup to pot razstavlja nekaj starejših portretov, posebno veliko pa je pokraj;nskih slik Tako je zlasti markantna pokrajinska sl:ka Kranja z Gašteja. dalje Roženvenska cerkev dva zanimiva in zelo posrečena motiva z Rupe, tovarna Jugobrnnn, dva motiva .-. Okroglega, več pokrajinskih motivov iz Triglavskih jezer, potem iz Ljubljane in okolice Viča. Med slikami je tudi nekaj tihožitij. Razstavljenih je tudi več portretov, med ka- K razpisu tekmovanja pevcev in pevk, h kateremu se lahko priglasi vsak, ki ima lep glas in namen posvetiti se gledališču, objavljamo še sledeče zanimive podrobnosti: Kakor je bilo že objavljeno, gre za to, da spoznajo gledališki strokovnjaki lepe glasove in jih obdrže v evidenci, oziroma jim dajo vzpodbudo za nadaljni študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakršnihkoli pevskih oziroma cerkvenih zborih. Ker je zanimanj« za to tek: mo vel ko in ?a se pričeli pevci že priglašati, sporoča uprava Narodnega gledališča V Ljubljani, da zadostujeta za udeležbo pri tekmi dve pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljav« bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega sio- Ivun Oman: 1 SIROTA MARTA Marta je postala že v svojem desetem letu sirota. Takrat se je zasmilila vsem v soseščini. P« je Že tako. da val usmiljenja pri ljudeh pljuska kaj malo časa; pora/gubi se kot dež v pesku in vsak se zopet usmeri po svoje. Tako nekako se je zgodilo z Marto. Sosedje so sveto Zagotavljali, da bo odslej kot njrhov otrok, tete so jo zelo pomilovale, sestra in brata pa so skoraj prisegli, da ji ne bo nič hudega in da bodo skrbeli za njo, kot je skrbela mati. Marta je vse te izraze naklonjenosti sprejemala z začudenimi očmi saj poprej ni nikdo takšne pažnje obračal nanjo — razen matere. Oče je bil že precej star, pa se je izgubljal \ delu in se že zelo odmaknil od svoje mladosti, zato tudi Martine večkrat ni razumel. Sedaj pa se je nekoliko spremenil. Večkrat je bil pri Marti in jo gladil po laseh takole v jutranjih urah, preden je odhajal na delo. Pa njene mlade, bistre oči' so opazile, da se mu čeito ustne tresejo, kot bi mu šlo na jok. Marta ni vpraševala očeta zakaj, temveč je svojo glavico mehko naslonila na njegove prsi in prosilo, da bi ji pripovedoval povesti, povesti o zakletih gradovih in mrzli kači, ki se nlazi tam. — „Veš druga moja Martica, sedajle pa nimam časa. K sosedu moram na polje.' Tedaj se je Marta spominjala, da ji je mat. terirni naj omenimo Corjupov avtoportret, dalje portret njegove matere in dijakinje Pleš-kove Prav zelo ljubek in vsem všeč pa je portret Brede z medvedkom. Med slikami se nahaja tudi zanimivo m zelo posrečeno zgodovinsko delo: Kmečka sodba (veće), ki predstavlja zgodovinski moment, kako so kmetje sami sodili odpadnike iz svojih vrst, razpravljali pa so tudi o drugih skupnih zadevah kot o cestah in podobno. Take sedbe in razprave so se vršile navadno zvečer pod lipo. V bližini zborujočih očancev je naslikan tudi sramotni steber h kateremu so take odpadnike privezovali. Vsebin«ko je slika vzeta iz zgodovine in ima glavno zaslugo za nasinnefc piof g. dr. Zontar, ki je dal pobudo, da se ta zgodovinski moment upodobi na sliki. Ta slika bi bila zelo primerna za kako večjo privatno sobo, ali pa za kako javno dvorano. Precej številno so zastopane na razstavi tudi risbe, pri katerih slikar ni izbiral sižeja, ampak je risal vse, kar mu je prišlo na misel, od portretov do tihožitij, morje pristanišča itd. ker risbe le služijo boljši pripravi, ki je potrebna pri oljnatih slikah. Občinstvo in pa vse ljubitelje sljkarske u-metnosti opozarjamo, da bo v nedeljo 16. junija dopoldne ob 11.30 imel vodstvo po razstavi slikar g. Gorjup sam, ne morda iz namena, da priporoča svoja dela, ampak zato, da bo ljudem, ki ne poznajo umetnosti, pokazal in razložil tiste kriterije ki so potrebni pri presoj,! in pravilnem gledanju kake umetnine. Pri tem slikar ne bo morda podal kritike svojih del, ampak bo povedal, kako je on kot umetnik to ali ono umetnino občutil in doživljal. Laik na pr. sam celo težko dol?Č;, iž katere distance mora gledati to ali ;ino sliko. Ogled razstave pod umetnikovim "vodstvom ima značaj zaupanja do slikarja. Poudariti moramo tudi še razveseljivo dejstvo da je razstava zelo posrečno aranžirana in da je zelo dobro obiskana. Vsak dan jo obišče polno ljudi, ki z zanimanjem ogledujejo slike Če bi se pod.,bne razstave večkrat prirejale bi se obiskovalce lahko tudi vzgajalo v tem smislu, da obiskujejo razstave stalno in da dobijo potrebno znanje za pravilno presojo in oceno slikarske umetnosti. V teh nemirnih časih je zanimanje za umetnost gotovo vse pohvale vredno. venskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni arji eJi eno in drugo. Opozarjamo, da bo pevska tekma v Operi dne 23. junija ob 20. nri zvečer in da bo javna prireditev, pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo isti dan dopoldne ob 11. uri, tisti, ki pa pridejo šele s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa ob 17. uri popoldne V Operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo. Posebno raz-sodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec Ima rajlep-ši glas in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledališča štud'jsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani. kar sama od sebe pripovedovala čudovite zgodbe in zaželela je, da bi zopet tako bilo. Oče Mihael je odšel in mala Marta je ostala sama v izbi. Zazrla se je s svojimi sinjemodri-mi očmi skozi ozko okno preko meje, ki je rastla ob poti. Otroci so se podili po pokošenom travniku in v vriskajočem smehu uživali čar mladih dni. Tudi Marta je bila njihovih let, tudi ona bi po pravici morala letati po travn kili kot drugi in se skrivati! med mejami ter prejeti \>e razkošje od mladosti. Pa je še pri desetih letih bila slaboten otrok, podoben šestim letom. Mnogo bolezni je prišlo v tej dobi nad njo. Parkratso ji že svečoprižgali, no, in jo tudi ugasnili. Trdoke. Izmed ljudskošolskih so nastopili zbori iz Škofje Loke, Zobnice, Reteć, Bukovice, Sele, Ga-brka. Poljan, Trate in Trebije ter dekliške ljudske šole v Skofji Loki. Koncert jc uspel v vsakem oziru. Pričel se je malo po četrti uri. Kot prvi je nastopil zbor ife škofjeloške ljudske šole. Ze ta nustop je prav mogočno izzvenel. Zapeli so *Mi mladi pevci" in „Ta vojaški boben". Veliko boljši pa je bil nastop zbora iz. Selc, ki je žel za svoje res dobro zivajanje ogromen aplavz. Nič slabši če ne boljši, je bil nastop zbora iz Trehij, ki je bil prav dovršen. Res ogromno dovršenost je pokazal zbor iz meščanske šole v Skofji Loki. Zbor iz Bukovice nam je vpričo ivoje maloštevilnosti res lepo in krepko zapel. Tudi Poljanci so se kaj krepko odrezali. Višek koncerta pa je bil dosežen z nastopom pevskega Poziv Rdečega kriza Sreski odbor društva Rdečega križa v Kranju opozarja občinstvo, da sprejema prijave za pomožno delovno osobje za prostovvoljno službo pri Rdečem križti. Vabimo vse moške, ki niso vojni obvezniki, zlasti pa rodoljubne žene in dekleta, da se prijavijo za razne prostovoljne službe za primer večje elementarne nesreče, epidemije, posebno pa za primer vojne, kakor za administrativno—računske posle pri bolnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih u-stanovah Rdečega križa, za razne druge posle pri teh ustanovah, n. pr.: kuhanje, pranje, za vzdrževanje reda in čistoče ter skladiščno službo, za izdelavo perilo, za prevzemanje perila in brigo beguncev, za zbiranje daril v gotovini in naravi. Odveč bi bilo omenjati važno nalogo, ki jo vrši Rdeči križ. Danes je nastopil tak čas, ko si moramo prizadevati, da je naša prva dr-žuvna človekoljubna ustanova na vse pripravljena. Prijave sprejema društveni tajnik g. Vidic učitelj na srezkem načelstvu, prosvetni oddelek. Prijavi se lahko ustno ali pismeno. Prijava naj vsebuje: ime in priimek, poklic, bivališče, rojstne podatke, pristojnost, predizo-brazbo in za katero vrsto pomožnega dela se priglaša. Šolski izleti V naše mesto jako radi prihajajo šolski izletniki. Lo prevečkrat pa jih vidimo v deževnem vremenu. Takrat se nam po pravici smilijo, a razigranci se jim še smejejo, ko izletniki iščejo strehe pod kapom, v cerkvi in pod drevjem. Vprašal sem takega izletnika: „Za-kaj si pa niste izbrali lepšega dne za izlet?" ..Ravnatelj nam je določil izletni dan, pa naj bo lep ali grd; že par mescev smo se iz.leta veselil , pa smo ga raje naredili v dežju, kakor da bi bili ostali doma." Tuk je bil odgovor. Neki učitelj mi je razlagal: „šolski izlet b; bil lepa reč, ko bi ne bilo vednega strahu človek z nekom, ki je mnogo, mnog) izgubil na poti. V prostih urah je oče sedel k njej na posteljo in ji lepo pr povedoval kar sam od sebe, lie da bi Marta prosila. Tako sta se zatopila v svet bajk in skrivnosti, da so ure pretekle, prodno sta se vrnilo med temačne in vlažne stene, ki so dajale izbi žalosten in ubožcu izraz. Oče ji je lajšal težke dni, ko ni moglu iz postelje, svetil ji je v mladosti, na čudovito lepa potu. Hotel ji je za vsako ceno nadomestiti mater, po kateri1 jo bilo otroku hudo. da je včasih ihtela in pod odejo skrila jokajoči obrazek. Še tolažil jo je, da Se je pomirila. In ko so se potem tiste lepe modre oči ozrle vanj. je Marta videla, da se mu ustnici bolj treseta kot kdaj poprej. Tako je preteklo mnogo, mnogo dni in Marto je trpelo, očeta pa je v srcu bolelo. Nekoč je prišel oče Mihael utrujen s polja domov in stopil k Marti, ki je že ležala v postelji. Zopet jo je nežno pobožal kot vsak chin, ona pa se ni nasmehnila. Obraz ji je bil namočen v trpki bolečini, ker jo je rana na nogi zelo bolela, da se je nemirno premetavala po postelji in jokala. ..Kaj je, moja draga Marta." je pohiho vpraša! oče. „Boli, boli," se je izvilo iz nje. Sedel je zopet k njej in tedaj — tedaj je Marto poljubil na čelo. Pa Martine mlade oči s ; takrat na očetovem razriterr. licu opazile solze, ki so polzele in padale na odejo. Nikdar še ni Marta videla v očetovem očesu solz. Ko je trpM, so se ^^^^^^^^ »GORENJEC« mladine v Škof ji Loki I zlx>ra iz Trate v Poljanski dolini. Ze prva pesem je dala slutiti, da stoji /.bor nu izredni vi-š ni. Diugu pesem ..Majdica moli" pa je občinstvo kar eleku-izirulu. Občinstvo je kar prisluhu,lo, ko je zadonel po dvorani, krepak, čist kuk >r ziato, sopran male deklice. Pesem so morali ponoviti. Gabrčani so zlasti lepo zapeli zadnjo pesem ..Žabja svudba". 2ubničani< so tudi krepko rezali. Najboljši v celoti in po izvajanju vsega programu pa je bil gotovo dekliški zbor iz utšulinske ljudske šole. Deklice so žele ogromen aplavz. Kot zaključek pu je nastopil zbor iz Reteč, ki se lahko postav-kar krepko vštric zbora iz Trate. Kot zadnji dogodek pa je bil nastop vseh "500 pevcev hkratu. Mogočno je zadonela ..Gorenjska na-rodna" preko dvorane. Zbori so dokazali, da so izpolnili vse upe, ki smo jih vanje polagali. Velvk trud, ki so ga učitelji — pevovodje vložili, se je obilno izplačal in učenci so izpolnili vse nade. pred negotovim vremenom. Po predpisih prijavimo izlet, pa pride dež; ko ga odpovemo. je lepo vreme. Tako včasih prijavljamo in odpovedujemo, da i z majniških izletov nastanejo junijski, ali pa jih sploh ni!" — „Pa bi se dalo pomagati?" sem vprašal. ..Seveda bi sedalo, saj imamo brzojav in telefon. Izletn: kraj naj bi se po predpisih naznanil en teden prej, čas izleta pa naj bi bilo dovoljeno ob nenadnem ugodnem vremenu prijaviti tudi en dan prej po telefonu ali brzojavno. Izletniki bi radi zbrali1 za pristojbino, samo da bi se jim ne bilo treba bati za vreme in izlet sam." Pritrdil sem mu ;n premišljal, zakaj se tako ne uredi. Gimnazijske novice Izpiti. Ta teden delajo četrtošolci nižji tečajni izpit, ki se vrši od 10. do 15. junija. Od 14. do K', junija se vrši v gimnaziji razstava r;sarskih in ročnih del. Višji tečajni izpit se bo vršil od 13. do 21. junija iu sicer pismeni od 13. do 15., ustmeni pn od 17. do 21. Sprejemni izpiti bodo 24. junija ob 8 uri. Posebnega ministrskega odposlanca letos ne bo, ampak bo tečajnim izpitom predsedoval ravnatelj g. Korbar. Popravni izpiti za 4. in 8. razred so se vršili 7. junija in so bili večinoma opravljeni z dobrim uspehom. Šolski uspeh ob koncu leta. Z odličnim uspehom je izdelalo zavod letos 26 učencev in 18 učenk, skupaj 43, ali 6.74"/o; s piav dobrim 90 učencev in 8:> učenk, skupaj 175, ali 27.43*/*; 7. dobrim 137 učencev in 74 učenk, skupaj 212, aH 33.23%: skupaj izdelalo 245 učencev in 177 učenk, to je 430, ali 67.40%. Popravni izpit imajo 104 učenci in 45 učenk, skupaj 149, ali 23.35%. Izdelalo ni 40 učencev in 14 učenk, skupaj 54, ali 8.47%. Pravico do rednega šolanja so izgubili 4 učenci in 1 učenka. Na zavodu je bilo v letu 1939/40 401 učenec in 237 učenk, skupno torej 638. Luni je štela gimnazija ob koncu leta 659 učencev in učenk, torej 21 več. Padanju je vzrok vpliv meščanske šole, kamor se vpiše precej dečkov in deklic, ki bi drugače posečali gimnazijo vsaj do četrtega razreda. ustne premikale in se skreinžile v boleč kot. Nocoj pa so padale solze, nekaj debelih, težkih solz iz grenkosti porojenih. V obrazu se je bralo, da je bolelo, da s0 bile ure grenke kot žolč in vse to trpljenje je moralo ven v očetovskih solzah, ker bi preveč dušilo zakopano globoko v srcu. Oče Mihael se je dvignil in odšel iz izbe in starejša sestra Lucija je drugi dan rekla, da oče ni nič večerjal. Marta pa je tisti večer bridko trpela i/, bolečino in ljubezni. Ti pela vsled onih solz, ki so se sušile na njeni odeji. Spoznala je, da je oče mnogo trpel, ne radi sebe, temveč radi nje, ki je bila bolna; dvakrat sirota, še otrok v petnajstem letu. Takšen otrok še po telesu, pa jc že to ostro spoznanje globoko in bujno pi'salo sledi v njeno dušo. Od tedaj naprej se je vselej nasmehnila uče-tu, ko je prišel. On ji je vračal s smehom. Mnogo je bilo med njima doživetega od tistega večera, u nista se niti od daleč dotaknila vsega tega. kajti, kdo bi odpiral težke rane, da bi zopet in zopet bolelo. Ljubezen je sijala iz smeha pri pozdruvu in toplo zvenela iz njegu v jutrih ko je oče odhajal z doma. „Moju zlata, dobra Marta," je mrmral večkrat med delom ..Moj ljubljeni, skrbni oče," je dozorelo v Marti. In Murta je odslej sama trpela. Na licu se je bohotil smeh, za ograjo smeha pa je često grenko bolelo. Samo da ne bi delala očetu težkih ur, je znnln svoje misli zaviti v kopreno varljivega smeha. Verjel je oče temu smehu, da je iz srca in zvedril1 se mu je obraz. (Dalje prihodnjič.) Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski operi »GORENJEC« — TEDENSKE NOVICE Hitrostne gorske dirke I. Gorenjski motoklub iz Kranja je priredil v nedeljo dne 9. junija hitrostne tekme na znani gorski cesti k Sv. Križu in s cer na najbolj strmem odseku te ceste od Cuferja do go-tilne „Pri Jerci", to je nekako dva in pol kilometra. Jeseniški člani kluba so napravili za to zan mivo športno prireditev kar močno reklamo. Vreme je že na preddan kazalo, da bo naklonjeno. Jeseničani so za to popoldne opustili druge načrte in so se v nedeljo po drugi uri popoldne kar v procesijah napotdi na točke, odkoder so lahko gledali vozače med vožnjo. Nekateri časopisi so pisali, da je bilo o-krog 5000 gledalcev. Veliko se niso zmotil i. Organizacija je bila kar vzorna. Pokrbeli ?o za vzoren red, da vozači niso bili nič moteni pri svojem poslu. Ce bi imelo občinstvo še mn'.o več smisla za red in 'lidcplpo, bi rediteljem /elo olajšalo naporno službo. Priglasilo se je 30 dirkačev. Dosegli so sledeče rezuliate. Turni motorji do 200 ccm: 1. Kavčič (Monet-Hermes) 3:30.2, 2. Žagar (Puch - Hermes) 4:00.3, 3. Derganc (DKW - Hermes) 5:05.4. Turni motorji do 350 ccm: 1. Zaje (Puch -Avtoklub) 3:25.4, Kovačič (Mones - Hermes) 3:36, 3. Ziherl (DKVV - Avtoklub) 3:38. Turni motorji nad 350 ccm: 1. Pengov (DKW - Avtoklub) 3:20.4, 2. Ziherl (DKW - Avtoklub) 3:36.2, 3. Kos (IGMK) 3:44. Športni motorji do 250 ccm: 1. Lapajne (Puch - Ilirija) 3:16.2, 2. Inglič (NSU - IGMK) 3:36.4. 3: Magušar (IGMK) 3:41.8. Športni motorji do 350 ccm: 1. Trampuš (AJS - Hermes) 3:03, 2. Šiška (NSU - Ilirija) 3:08.2, 3. Sušnik (NSU - IGMK) 3:50. Šporlni motorji nad 350 ccm: 1. S ška Janko (NSU - Ilirija) 3:04.4, 2. Trampuž (AJS - Hermes) 3:07.4, 3. Koritnik (IGMK 3:08.4. Prikolice: 1. Pogačnik (NSU - IGMK) 3:43.4. 2. Vidmar (NSU - IGMK) 4:11.4. Med prireditvijo se ni dogodila niti najmanjša nesreča. Po končanih tekmah se je pripetila pri vožnji navzdol nesreča, da si je zlo-nvl neki vozač nogo pod kolenom. G. Levičnik kjer so ponesrečencu nudili prvo pomoč, nato ga je odpeljal v bolnic« Brutovske skladnice, ga je pa odpeljal v ljubljansko bolnišnico Po končanih tekmah so bila tekmovalcem razdeljena številna darila: častna in praktična. Posebno zanimanje je vladalo, kdo si bo pridobi] krasen pokal kot prehodno darilo za najboljšega vozača I. GMK (darilo g. Levičm-kn). Jeseničani so nad vse ponosni, da si je to durilo priboril Jeseničan g. Koritnik. Vaš dopisnik je dan po prireditvi obiskal1 zmagovalca v njegovi mehanični delavnici na Kralja Petra cesti, da mu. je čestital in ga prosil za nekatere podatke. G. Koritnik je pohvalil organizacijo dirke. Tudi z občinstvom je bil zadovoljen. Cesta ni bila prvovrstna. Pesek in gramoz mista prijetna za vozača. Dirkal je s strojem, ki je že 20 let star. Bil jo že neraben, pa ga je letošnjo zimo. ko so bili za av-tomelianikarje suhi čusi, temeljito restavriral. Nekatere dele je šele zvečer pred dirko popravil. Prestavo ima kolo vobče samo provizorič-no. Zmago ima zahvaliti ovinkom. Na teh je dohiteval. Na ravni progi ga je pa stroj seveda nesel. Tu so boljši stroji pač hitrejši. Upati smemo, da bo Koritnik s pošteno mašino tolkel najboljše vozače. Pokal bo skušal pri bodoč h tekmah na vsak način ohraniti Jesenicam. — Za dobo turistične sexone Mednarodni položaj in razvoj ne obeta za letos posebne turistične sezone. Sv. Križ je morda še najbolj obiskan. Ob nedeljah je pa letoviški promet še vendar kar močan. Zlasti 1 jubljamčani pritiskajo ob teh dneh. Pa tudi Gorenjci se ob prostih dneh radi g bljejo v planinskih predelih. Ker imajo turisti le malo časa, skuša vsak pro«te ure kar najbolje izrabiti in je zato na nekaterih železniških postajah nujn0 navezan na avtoizvoščke. Zdi se pa, da so se vršile v tem ozirn nekatere nelepe nerodnosti, ker je sresko načelstvo v Radovljici bilo primorano izdati občinam v objavo sledečo okrožnico: Vsem občinam. Turisti, ki potujejo in obiskujejo gorenjske planine, so radi oddaljenosti izhodišč od železniške postaje nujno navezani na prevoz po izvoščkih. Izvoščki, ki to dobro vedo. izkori- ščajo nujo turistov in zahtevajo svojevoljno različne cene za prevoze v nasprotju g tunrad-bo odobrenimi maksimalnimi tarifami. Tako so se primerili slučaju, da so nekateri izvoščk. računali od Boh. Bistrice do Zlatorogu za eno osebo po 70.— do 120.— din, od Savice do Zlatoroga pa 50.— din itd. SKčno izkoriščanje se dogaja tudi drugod. Iz tega je razvidno, da so turisti prepuščeni samovolji izvoščkov ter se ne morejo zanesti na informacije polnih pisarn in prospektov. Poleg tega pa se dogajajo še druge nekorek-nosti. Sušmarjenje v tej obrti je dobilo razmah, zlasti v Bohinju. Ti šušmarji odjedajo legalnim obrtnikom zaslužek, državo pa prikrajšajo na davku in pristojbinah. Zoper te nelegalne ifcvoščke je potrebno najstrožje nastopili tako, da bo nelegalno izvožništvo popolnoma zatrto. Ugotovili so se tudi neprijetni incidenti na stajaHščih izvoščkov, kar vzbuja v javnosti, zlasti pa pri turistih, nevolje in upravičeno kritiko. Istotako se je ugotovilo, da se bavi osebje po hotelih in gosti'ltaah s posredni štvom izvozništva na ta način, da hotelski u službenec. v nekaterih primerih celo sam lastnik, najame na prošnjo gosta izvoščka za gotove procente, t. j. da mu mora i-zvošček plačati pr merno nagrado, čeprav je takšno postopanje v nasprotju s pravilnikom o poslovanju \ obrtu izvoščkov z dne 12. junja 1936 in naredbe o redu za hotelske sluge z dne 15. junija 1934. Vse zgoraj navedene nekorektnosti morajo takoj prenehati, proti kršiteljem pa bom najstrožje postopal po tozadevnih predpisih. Vsi izvoščki se morajo strogo ravnati po odobrenih maksimalnih tarifah ia poslovanje vršiti po pravilniku o poslovanju v obrtu izvoščkov. Ravno tako se morajo tudi hotelske sluge najstrožje ravnati po zgoraj navedeni odredbi. Vsako najmanjšo kršitev teh zakonovih določil bom občutno kaznoval. Naslovnim občina naročam, da s tem razpisom seznanijo vse izvoščke v svojem področju, ravno tako je s tem seznaniti vse gostinske obrate, ki prejemajo goste, s pozivom, da opozorijo svoje osobje na nelegalno posredovanje pri izvoščkih. Varnostnim organom sem dal posebna navodila, da vse navedene nekorektnosti takoj semkaj prijavijo v svThe uvedbe kazenskega postopanja. Izvoščke pa je opozoriti zlasti na okolnost, da jim bom pod zakonitimi pogoji odvzel obrtna dovoljenja, če ne hodio upoštevali zakonite predpise. O Izvršitvi tega razpisa najkasneje do 1. junja 1940. Obć'-no. v katerih ni izvoščkov, naj v tem roku predložijo negativno poročilo. Sresk! načelnik-Dr. Vrečer, s r. Drobne novice % Jesenic Gradnja občinskih cest. Gradnja občinskih cest se je letošnjo pomlad preselila na vzhod. Ze dal1 je čn-sa se vršijo dela za boljšo cestno 7vezo od nove sprehajalške ceste Pod Mirco do Slomškove ulice (Ukova). Tudi zelo potrebni podaljšek ceste Pod Gozdom do zaključka sprebajališke poti je v delu. Za novo zav elišče, v katerem so že nekaj tednov čč. sestre zaposlene z dogotavljanjem Zadnji del pred bitvoiftvijo, sc že javljajo številni reflektanti. Ni čudno. Oddelki, ki so že povsem dogotovljeni in opremljeni, kažejo, kako udobno bo stanovati v tej resnični jeseniški palači. Le.'ovnnje otrok okoli 100, bo letos izvedla s pomočjo občine Unija za zaščito otrok. Otroci se že veselijo prijetnih dni na Dolenjskem. Na pokopališču bo občina oskrbela novo krizo soho na centralnem pokopališkem križu. Bilo je res potrebno. Uradne ure na občini so do preklica dopoldne od 7—12 in popoldne od 15—18. Kdor zida hišo mu zasteklim hišo po konkurenčnih cenah. — Pri plačilu sip v naprej še po stari ceni F. Hlebš s*!1^ Rranj Sprejemni impiti na kranjski gimnaziji Na drž. realni gimnaziji v Kranju se bodo vršili sprejemni izpiti za srednje šole dne 24. jun ju 1940 ob 8. uri zjutraj. Prošnje oz. prijave zu ta izpit, naslovljene na ravnateljstvo gimnazije, morajo biti kolkovane /. 10 din drž. kolkom in vložene do 23. junija. Prijavi je trebu pHožiti vrstni list in izpričevalo dovršeni ljudski šoli; učenci, ki so obiskovali že višjo šolo ljudsko šolo, prilože poleg omenjenih dokumentov tudi še zadnje izpričevalo višje ljudske šole. Sprejemni izpit morajo opravljati le učenci, ki niso stari nad 13, let. Sprejem v Dijaški zavod v Kranju. V Dijaški zavod v Kranju se sprejemajo zdravi, dobri dijaki, ki obiskujejo tukajšnjo državno realno gimnazijo. V zavodu imajo za primerno ceno vso oskrbo in tudi pomoč pri učenju. i Pred vsem si vodstvo želi dobrih kmečkih snov, ker so se prav ti iizkazali kot najtrdnejša opora slovenskemu narodu, iz katerega so izšli. Zu sprejem se lahko oglasijo pismeno in prlože krstni list, ali pa osebno do 31. julija. KRANJ Osebna vest. Prejšnji teden je prevzel posle predstojn ka policije v Kranju g. Šlander Josip, ki je dosedaj služboval pri upravi policije v Ljubljani. Ker je bilo predstojništvo policije v Kranju ustanovljeno šele pred dobrim letom dni, je še mnogo dela na organizaciji polic jske službe v Kranju in okolici, ki spada v rajon kranjske policije. Zato novega g. predstojnika čaka še dovolj nalog, katerih izvršitev je poitrebna, da bodo vsi oddelki policijske službe brezhibno poslovali. V prvi vrsti pa je pri kranjski policiji' potrebna pomnožitev moštva, ker se delo od dne do dne veča, moštvo pa je ostalo isto. Na državni meščanski šoli v Kranju bo razstava risarskih izdelkov in ročnih del v nede-I jo, dne 16. junija od 8. do 12: ure Starše in prijatelje šole vljudno vabimo, da si ogledajo razstavo. Vpisovanje dečkov-novincev v I. razred ljudske šole se vrši dne 17. junija popoldne od 2— 4 v .avli deške ljudske šole: V poštev pridejo dečki rojeni leta 1933. S seboj je prinesti družinsko knjižico (rojstnj list) in potrdilo o pristojnosti. Upraviteljstvo deške ljudske šole v Kranju. Šolski izletniki. Slabo vreme v maj'i je šolskim izletnikom mnogokje prekrižalo račune o uspešnem izletu. Zato je precej šol prestavilo izlete v mesec junij. Zlasti ta teden smo °P°" žili skoro vsak dan kake šolarje, ki so obiskali Kranj. Ob lepem vremenit, je izlet za mladino res prijeten oddih. Gradnja poštnega poslopja poleg mestne hiše prav lepo napreduje Ce ne bi bilo radi štrajka delo teden dni počivalo, bi bil napredek pri gradnji še večji1. Sedaj betonirajo kletno zidovje, napraviti bo treba le še majhen izkop, potem bodo pa začeli betonirati ploščo. Na ploščo bodo potem gradili z opeko, kar se bo nuglo izvršilo do vrha stavbe. Pritličje stavbe bo obloženo s kamnom, katerega imajo že pripravljenega. Vožnja po Roženvenskem klancu in drugo. Roženvenski klunc, ki se sedaj naziva Savski breg, je zelo prometna točka. Tod hodi na delo in z dela vsak dan množica delavstva, pa tudi drugih ljudi, ki gredo na kolodvor, ali pa kam drugam po svojih opravkih. To še ne bi bilo nič hudega. Ta klane, čeprav je zelo strm, zelo radi uporabljajo za vožnjo avtomobilisti; od malih osebnih pa do največjih visoko naloženih tovornih avtomobilov vozijo vsi po tem klancu, če jim tako kaže. Vozjo pa tudi vozniki z vozovi, ki morajo seveda radi strmine, močno zavirati, s čemer pa cesto zelo razrijejo in razkopljejo. Ves ta vozni promet po Savskem bregu predstavlja dokaj nevarnosti za pešce radi ozke ceste, po drugi strani pa je cesta vsa razrita, polna peska in prahu. Med tem ko se skoro vse mestne ulice in ceste škropijo, se Savski breg ne škropi. Mogoče da zaradi strmine ne. Toda pasanti pravijo, da bi tudi škropilni avtomobil lahko pripeljal po klunc«. če drugi tovorni avtomobili to zmorejo. Nadloge, ki jih za pešce predstavlja Savsk? breg, so torej kratko povedane: nevarnost od. strani avtomobilistov in drugih voznikov, slaba razkopana cesta in pn polno prahu, ki nadleguje pasante in prebivalce tamkajšnjih h š. Policija naj torej skupno z občino pokrene ekcijo, da se ti nrdostatki odpravijo. Vlomilci na delu. Prejšnji t-den smo poročali o 'zvršeni tatv'ni pri Požgnju in poizku-šrnem vlomu pri Kunstlju. V petek ponoči pa so zopet drugi zlikovci in vlomilci poizkusili svojo srečo. Spravili so sc nud izložbo urarja g. Rusa v palači Pokojninskega zavoda na Je- zerski cesti. Odprli so mrežo, nato pa še izložbeno okno ter pokradli iz izložbe za pribl.ž-no din 60.000.— razne zlatnine, prstanov in verižic, ter dragih kamnov, dočim so srebmino pustili. Nekaj verižic s križci in pa prazne .škatlj.cc so drugi dan nuš.i na cesti proti Ma-rijanvšču. Čudno je res, da so si drznili izvršiti vlom na tako vidnem in odprtem kraju in da vlomilcev nihče ni slišal, ne prebivalci hiše, niti sosedje ali mimoidoči, tako da so srečno opravili svoje delo iin odnesli svoj plen. V zvezi s tem vlomom je policija aretirala tri osumljence, od katerih bo bržkone eden pravi1, čeravno zaenkrat še taji. Isto neč pa je bii izvršen vlom v trgovino Stare na Gorenji Savi, kjer so vlomilci odnesli nekaj denarja in nekaj pijače. Ogenj. Te dni proti večeru je zgorela poleg Prešernove tovarne se nahajajoča baraka gradbenega podjetja „Slograd" i;: Ljubljane, ki grudi cesto skozi Kranj. V baraki se je nahajala kovačnica, pa tudi razno orodje so spravljali tam kot lopate, krampe in tudi obleko delavcev. O požaru so bili obveščeni kranjski gasilci, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil še kum v soseščin^ Kako je ogenj nastal, se ne ve, morda je baruko vžgala kaka iskra od kovačnice. Cesta na Rupo bo popravljena. Ko so lani napeljevali glavni cevovod vodovoda Preddvor - Kranj skozi Rupo in tik ob cesti, ki vodi v Kranj, so deloma razkopali cesto, deloma pa je bila nasuta z izkopanim materialom. Cez zimo so počakali, da se je zemlja na zasutem jarku posedla in je bila jeseni cesta v strašno slabem stanju, rnestomd skoro neprehodna. Sedaj pa so že navoziii ob cesti kupe gramoma, da bodo ceste nasuli in popravili. Najbolje bi b lo. da bi tudi vaščnni iz Rupe prispevali svoj del in bi se cesta temeljito popravila in zvaljala, drugače je vsaka rešitev le polovična. Ob cesti na Rupo bi bilo tudi potrebno odpraviti oranje njiv tik do ceste, ker potem večina prsti ostane na cesti, ob dežju pa nastane toliko več blata. Gradbena dela letos v Kranju ne bodo tako številna kot druga leta, vseeno pa je še vedno najti nekaj gradbene podjetnosti. Razen številnih javnih del izgotavljajo seoaj hišo cestnega odbora ob poti na Kokrico, pri vodovodnem stolpu je že skoraj dograjena vila odveL koncipienta g. Aljančiča, ob 'novi cesti nasproti Prešernove tovarne pa zda lep0 vilo tovarnar g. Adolf Prah. Seveda ne bodo izostale tudi razne manjše adaptacije, ki služijo v razne obrtniške iin trgovske svrhe. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornh vozil, se bedo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Skofja Loka v petek dne 27. junija 1940 ob 8. uri pri sreskem načelstvu v Kranju,. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri srt-skem načelstvu v Kranju. PRIMSKOVO Upraviteljstvo državne ljudske šole na Pr;m-skovem sporoča, da se vrši vpisovanje otrok za I. razred dne 17. junija 1940 v zbornici ljudske šole na Primskovem. S seboj naj starši prinesejo dokazila 0 rojstvu in potrdilo o pristojnosti. Vpisovanje se vrši od 14 do 16 ure. NAKLO S prihodnjim ponedeljkom prično državni organi izplačevati tako dolgo in težko pričakovano odškodnino za svet, uporabljen za novo državno cesto, ki bo v teku par mescev po vsej vednosti dokončana. VODICE Nova maša. Ze se je začela župnija pripravljati, da bo slovesno praznovala novo mašo, ki jo opravi dne 23. junija g. France Scršen, salezijanec — misijonar, v svoji župnijski cerkvi. Preteklo nedeljo 9. junija je bil posvečen v mašnika v Rimu. G. novomašnik je že detaval v misijonih v južni Ameriki zlasti v Braziliji, v Mato Grosso, Sao Paolo, Govas, Posluiujmo s* »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobito jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete Predan i* podati« na pol, pridite na brezplačen posvat k »POTNIKU« STRAN 4 »GORENJEC« Rio de Janeiro. Po novi maši se zopet vrne v misijone. Vodiški farani so zato zelo ponosni, da ho njihov rojak, pravi misijonar, v domači cerkvi opravi! novo mašo. Zato hočejo to veselje pokazati na zunaj. Hočejo pa veliko mol.ti, da In Bog obudil in podelil š« mnogo misijonskih ]v)klicev Na pogorišču, kjer je letos 9. marcu vslad neprevdnosti pogorelo župnijsko gospodarsko poslopje, se te dni' gradi novo gospodarsko poslopje, ki bo vsej župniji v ponos in vzor onm ki morejo tako poslopje postaviti. Delo vrši Leopold Kranjec, tesarski mojster iz Buknvi-ce. Velika večina faranov rada k temu potrebnemu delu denarno prispeva, obsoja pa. hujskanje nekater h cerkvj odtujenih ljudi, ki bi naruje videli, du preminejo vse cerkve in vsa župnišča, ker bi tako brezverstvo in komunizem dobila prosto pot. Vsi zavedni fara.nl obsojajo tako početje temn:h sil. Strokovna navodila %a uničevanje mrčesa s strupenimi plini 2t neštetokrat se je v člankih raznih časopisov in revij priobčevalo in dajalo nasvete, kuko je mogoče uspešno zatreti sobni mrčes: stenice, termite in si. Iz vseh pr.občenih člankov je posneti, da se stvar ni obravnavala iz zgolj strokovnega vidika in osebnih praktičnih izkušenj marveč le iz več in manj osebnih domnev. Iz lastnih izkušenj dolgih let desinfektor je v pri zatiranju sobnega mrčesu podajamo javni -sti sledeča navodila kako je mogoče uspešno in trajno zatreti sobni mrčes. Vršijo se sicer desinfekcije (uničevanje mrčesa) z raznimi žveplenimi preparati, ki proizvajajo žveplenov dvokis. Ti žvepleni plini ne prodirajo, niti ne učinkujejo v globine in razpoke zidu, poda itd., niti ne uničujejo 1 čink mrčesa. Žvepleni plini vedno več ali manj, kar je pač odvisno od količine žveple-uega plina, delujejo in učinkujejo porazno na sobno opravo, zlasti pa na obleko prvenstveno na fine tkanine iz svile in bombažu. Pri vseh izvršenih desinfekcijah z žveplenimi plini se more ugotovit kvurni učinek plina. Neredko je povzročena škoda nepopravljiva. Uradno je ugotovljeno po priznanju gotovih prizadetih strank, pri katerih so se vršile de-s.nfekcije z žveplenimi plini, da te desinfekcije y številnih primerih niso imele prav ni-kakega učinka na uničenju mrčesa, še manj na ličinke mrčesa. Nasprotno pa je žvepleni pl n povzročil na raznih kovinah, opravi, zlasti pa na obleki pravcato opustošenje. Radi navedenega uničujočega učinka žveplenega pl na na opravo, prvenstveno pa na tkanine so bile od gotovih prizadetih oziroma oškodovanih strank proti ivzršiteljem desinfekcij vložene tožbe. Tako se je radi uničenja sobne opravi' in obleke po žveplenem plinu neka priza- deta stranka obrnila na sodišče in izvršitelja desinfekcije tožila za odškodnino zs. pokvarjene predmete v znesku din 30.000.—. Ta slučaj ni bil osamljen. Plin izgore vaj očega žvepla pa ne učinkuje [x>ruzno samo na predmete, marveč ostane neznosen in dolgotrajen v sluznice žgoč zoperu duh v desinficirunih prostorih več tednov in mescev. Bivanje v takih prostorih je nemogoče. Dezinfekcije se uspešno vršo proti mrčesu ed no le /. zvnklonoviiu plinom (danovodik). Tu plin prodira v prav vse tudi najman|še razpokllne zidu, poda, itd. Kakor živ mrčes, tu pl n uniči tudi vse ličinke mrčesa, kar je v gVavnem bistvo za dosego 100°/o pozitivnega uspeha uničenja mrčesa. Cianovodikov plin zyklona ne razjeda tkanin, ne kvari oprave, niti katerihkoli drugih predmetov kot je to primer pri žveplenem plinu. Poleg strupenega ciunkalijevega plina zvklona *e z ist m uspehom n rezultatom vršijo desinfekcije tudi s strupenim canatr jevim plinom. Delo s cia-natrijevim plinom je silno nepraktično, zato se desinfekcije s tem plinom vršijo v glavnem le v mesti h. Te svoje trd tve o 1000/o pozitivnem uspehu pri uničen ;u mrčesa in njega ličink opiramo na dolgoletne izkušnje raznih desinfektorjev in zdravstvenih pomočnikov. Desinfektor ji in zdravstveni pomočniki v dru\ski bunovini so izvršili od 1923. leta dalje več kot desettisoč desinfekcij s strupenim plinom zvklona in cia-tiatrija toda vedno in povsod s stoodstotnim u-pehom. Desinfekc je z navedenima strupenima plinoma izvršujejo s svojim strokovnim o le za poizkus, usmiljenja ni poznal, prodal ga je za star preluknjan krajcar, kot se je v šali sam izražal. Če je doza strupa prevelika, potem pač ne pomaga nobeno mazilo in iztegniti je treba pete. To je bil drugi del njegovega mišljenja o ljudeh in živalih. Vzel je malo brizgo z ostro, tenko votlo iglico, vsesal v njo določeno količino razredčenega strupa in prav vešče prijel drobno trepetajočo miško ter ji vbrizguil usodno tekočino pod kožo, jo urno zaprl pod steklen prostor v istem hipu sprožil uro. Komaj je kazalec poldrugič obhodil kazalo, je miška jela trepetati, nasršila je dlako in v hudih krčih poginila. Kredovo obličje, ostro opazujoče boj drobnega bitja, boj za življenje in smrt, je dobilo izraz spake. Grozne, da osladne poteze so začrtale lepi obraz, iz obraza je sijala divjost in neka oslada nad bojem za življenje, za katerega pa je že vnaprej vedel, kako se bo končal. „Sijajno!" je nekako olajšano vzdihnil, tega pa res nisem pričakoval. Ena desettisočinka pa smrt za deset gramsko miško v devetdesetih sekundah! To bo serum, da ga bo treba iskati." Slekel je rokavice in plašč, se pospravil par važnejših naorav pod steklena pokrivala, napravil nekaj beležk in dejal sproščeno: „Končono!" Sedaj pa pojdiva na vrt gledat, kaj dela tvoja gor janska soseda in moje dekle. Za urednika in iz.dejatelja odgovarja Verlovšek Milan v Kranjn. T»9ka liskama Tiskovnega druStva v Kranjc 02534853485348532323532353485323532323532323232353482348485348534853482348235348235323484823484848485348534823484823485348 ^$$%%$%%+$$$+$+$%+//%+$/%/$%+$%%^$+^^$7