205 Letnik 47 (2024), št. 1 nju dok umentarneg a gr adi v a k oncesionarje v , ali bomo v ar hi vih dok umentar - no gr adi v o k oncesionarje v vr ednotili širše ali ožje. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so v obširni r azpr a vi izposta vili v eč pomembnih r azlo - go v za širše vr ednot enje dok umentarneg a gr adi v a, k ar pomeni, da k ot ar hi v sk o gr adi v o ni o vr ednot ena samo neposr edna dok umentac ija o izv ajanju k oncesije k ot tak šnem, ampak tudi drugo dok umentarno gr adi v o, ki lahk o v sebuje inf or - macije o izv ajanju k oncesije , t o so lahk o tudi zapisniki or g ano v k oncesionarja, letni načrti k oncesionarja, poslo vna por očila k oncesionarja itn. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se pogo v arjali o možnostih sodelo v anja med ar hi vi pri vr ednot enju dok umentarneg a gr adi v a v ečjih gospodarskih družb. Pr a v tak o so se, k ot že mnogokr at pr ej, pogo v ar - jali tudi o tr enutni opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu, ki po mnenju člano v ni najustr ezn ejša. V eč gospodarskih dru žb, ki bi po mnenju čla - no v Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o mor alo ustv arjati ja vno ar - hi v sk o gr adi v o, t ej opr edelitvi ne ustr eza in jim tak o ni mogoče izdati sklepa o vpisu v R egUst . Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se že na pr ejšnjih se jah pogo v arjali, da bi k ot sk upina na prihodnjih sejah lahk o pr e - tr esli omenjeno opr edelit e v in sk ušali izoblik o v ati s v oj pr edlog za spr emembo opr edelitv e v prihodnje. Sk upina bi tak o ob naslednjih spr emembah ar hi v sk e zak onodaje, ob pr edhodno že izoblik o v anih osno v ah pr edlog a spr ememb opr e - delitv e ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu, lahk o takr at lažje in hitr eje z manjšimi prilagoditv ami pripr a v ljeneg a osnutk a pr ed log a g lede na takr atno situacijo izoblik o v ala k ončni pr edlog spr ememb opr ede litv e ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Sk upina se na prihodnje spr emembe ar hi v sk e zak ono - daje g lede t eg a lahk o pr edhodno pripr a vi in nat o hitr o izdela k ončni pr edlog spr ememb omenjene opr ed elitv e. Ali bo pr edlog spr ejet ali v saj delno spr ejet , na t o sk upina vpli v a nima. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se pr a v tak o pogo v arjali o načrtu dela sk upine za let o 2024. v odja MDS Jože Kr anjec »Slovenci so med Jugoslovani zagotovo presenečenje …« Delovni obisk predstavnic Arhiva Republike Slovenije v češkem Narodnem arhivu Obiski slo v enskih ar hi vist o v v tujih ar hi vih so v edno dobr odošli. Med - nar odni str ok o vni stiki, isk anje no vih str ok o vnih r ešit e v , izmenja v e izk ušenj, mnenj in idej bog atijo v se udeležene. Ar hi v R epublik e Slo v enije že desetletja neguje bog at e vzajemne str ok o vne stik e s češkimi ar hi vi – v t em času je na Če - šk o odpot o v alo v eč slo v ens kih ar hi vist o v , ki so o obiskih pripr a vili por očila in d v a v odnik a po gr adi vu, natančneje po češk em Nar odnem ar hi vu 1 in drugih če - ških ar hi vih. 2 R edno je tudi sodelo v anje Nar odneg a ar hi v a s Centr om za k on - 1 Ribnik ar , P et er: Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1989. Gr e za v odnik po gr adi vu, ki je v Nar odnem ar hi vu poimeno v an Jugosla vik a, v k at er em je zbr ano in popisano gr adi v o o Čehih in Slo v akih v Jugosla viji, manj je dok ument o v o »jugoslo v anskih« drža v ljanih na Češk em. Na podoben način je za gr adi v o, po v ezano z nek danjo So vjetsk o zv ezo, v Nar odnem ar hi vu ur ejen popis So vjetik a. 2 Ž umer , Vladimir et al.: Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podje- tniških arhivih Češke republike: 1212–1945 . Ljubljana: Ar hi v R epub lik e Slo v enije, 2000. R a - dulo vić, Br ank o: E videntir anje ar hi v sk eg a gr adi v a za zgodo vino Slo v ence v v ar hi vih Češk e r epublik e. V : Evidentiranje virov za zgodovino Slovencev v tujini; Novosti v slovenski arhivski 206 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia servir anje in r esta vrir anje ar hi v sk eg a gr adi v a Ar hi v a R epub lik e Slo v enije, medt em k o so v za - dnjih letih po v eza v e str ok o vnjak o v obeh drža v namenjene pr edsta vitv am in izmenja v am dobrih pr ak s in r ešit e v pr e vzemanja elektr onsk eg a gr a - di v a. T okr at pr edsta v ljamo izk ušnjo sodela v k Sekt orja za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a posebnih ar hi v o v , ki v Ar hi vu R epublik e Slo v enije skr bijo za gr adi v o druge s v et o vne v ojne in so sept embr a 2023 opr a vile štiridne vno str ok o vno izmenja v o v Pr agi. P o u v odnem sr ečanju s pr edsta vnico v od - stv a ar hi v a, namestnico dir ekt orja dr . Zdeňk o K ok ošk o v o, obenem v odjo Oddelk a f ondo v dr - ža vne upr a v e (1918–1945), ki k ot T r etji oddelek Nar odneg a ar hi v a skr bi tudi za gr adi v o druge s v et o vne v ojne, sta nam gostit elja mag. Monik a V ácla vík o v á in mag. Jan K ouřimský k ot skr b - nik a gr adi v a iz obdobja druge s v et o vne v ojne pr edsta vila pr ost orno ar hi v sk o sta v bo, ki si jo Nar odni ar hi v deli s pr aškim r egionalnim ar hi - v om. Češki ja vni ar hi vi so namr eč del or g ani - zacije Ministrstv a za notr anje zade v e Češk e r e - publik e (ČR), v endar o pr ednostih ali slabostih tak šne ur editv e z gostit elji nismo r azpr a v ljali. Z V ácla vík o v o in K ouřimskýim smo se spr ehodili sk ozi dobr o založeno knjižnico in naposled na - šli mest o v pr ost orni ar hi v ski čitalnici, ki je ob ponedeljkih in petkih odprta med 9:00 in 17:30, ob t or kih in četrtkih med 9:00 in 16:00, medt em k o je ob petkih za ja vnost zaprta. Ar hi v se obe - nem lahk o poh v ali z lepo ur ejenimi in s snažni - mi ar hi v skimi depoji, ki pričak o v ano ustr ezajo standar dom za mat erialno v ar o v anje ar hi v sk eg a gr adi v a. Prv otni namen našeg a obisk a sicer ni bil e videntir anje gr adi v a v po v eza vi s Slo v enijo in Slo v enci, v endar sta nam ar hi vista z v eseljem pr edsta vila sk or aj v se, k ar za prv o polo vico 20. st oletja hr anijo o Jugosla viji in Slo v eniji, v endar z napotki, da je za celo vit vpog led v t o vrstno gr adi - v o tr eba r azisk ati še druge češk e ar hi v e. V štirih delo vnih dneh smo spoznali tudi delo v k onserv at orsk o-r esta vr at orsk em oddelk u (10. od delek), kjer nam je k onserv at or Št ěpán zakonodaji; Arhivski informacijski sistem: 18. zborova- nje, Postojna, [29. 9. do 1. 10.] 1999 . Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 1999, str . 51–54. K ozina, Br ane, R a - dulo vić, Br ank o: E videntir anje slo v enskih študent o v v ar hi vu Visok e t ehnišk e šole v Pr agi. V : Arhivi 17 (1994), št . 1/2, str . 148–151. Starman Alič, Alenk a et al.: Izme - nja v a izk ušenj in dobrih pr ak s na podr očju ar hi v sk e zu - nanje službe – de lo vni obisk Ar hi v a R epublik e Slo v enije v osr ednjem drža vnem ar hi vu Češk e r epublik e v Pr agi. V: Arhivi 42 (2019), št . 2, str . 363–369. Šah iz krušnih drobtin, ki ga je v zaporu izdelal Alois Eliáš. (Foto: Tanja Žohar) 207 Letnik 47 (2024), št. 1 Ur bánek med drugim pr eds ta vil sodobne prist ope, ki jih ob sodelo v anju s tu - jimi str ok o vnjaki r azvijajo v s v ojem r azisk o v alnem oddelk u. K onserv at orji in r esta vr at orji, ki se za ta poklic odločijo že v času sr ednješolsk eg a in zat em vi - sok ošolsk eg a izobr aže v anja , se v ar hi vu pr a viloma specializir ajo za eno izmed podr očij dela. Ur bánek nam je pr edsta vil nek aj zanimi vih dosežk o v k onserv a - t orsk eg a centr a, a najbolj se nam je v spomin vtisnil »zaporniški« šah Aloisa Eliáša, češk eg a pr emierja v obdobju nemšk eg a Pr ot ekt or ata, ki je hkr ati obdržal stik e s češk os lo v ašk o v lado v izgnanstvu in spodbujal f ormir anje češk oslo v a - ških sil v tujini t er podpir al družine zaprtih Čeho v . Nemšk e zasedbene oblasti so g a ar etir ale in zapr le t er junija 1942 usmrtile. Neda vno r esta vrir ane šaho v sk e figur e, ki jih je Eliáš v zapor u izdelal iz krušnih dr obtin, so v elik a zanimi v ost , ki jo hr anijo v Nar odnem ar hi vu. Češka javna arhivska služba in arhivski VadeMeCum Češk a ja vna ar hi v sk a služba je bolj r azv ejana k ot slo v ensk a, saj poleg osr ednjeg a dr ža vneg a ar hi v a obseg a še šest drža vnih r egionalnih ar hi v o v t er k ar 72 neod visnih ar hi v o v , pri čemer imajo r azne drža vne izobr aže v alne, r azi - sk o v alne, medijsk e in druge institucije podeljeno lastno v arstv o ozir oma akr edi - tacijo. Gr adi v o Nar odneg a ar hi v a v Pr agi je pr ost o dost opno, saj češk a ar hi v sk a zak onodaja s 53. členom ar hi v sk eg a zak ona št . 499/200 4 Coll. ščiti le gr adi v o t . i. v arnostnih ar hi v o v , ki hr anijo dok ument e s tajnimi podatki. T ak šni ar hi vi so znotr aj Ministrstv a za notr anje zade v e ČR, Ministrstv a za obr ambo ČR, Ministr - stv a za zunanje zade v e ČR, Ur ada za nacionalno v arnost in češk e ob v ešče v alne agencije. 3 R azisk o v alcem v čeških ar hi vih je pri isk anju in nar očanju gr adi v a v po - moč tudi Nar odni ar hi v ski portal, enotni vmesnik v seh čeških ar hi v o v za osno v - ni virtualni pr eg led ar hi v skih f ondo v , ki se hr anijo v dr ža vi, njiho v e struktur e, klasifik acije in lok acije v ustr eznem ar hi vu. 4 Bazo sesta v ljajo podatki o ar hi vu in ar hi v sk em f ondu ali zbir ki, inf ormacije, kje se gr adi v o hr ani, t er podatki o časo vnem r azponu, obsegu, dost opnosti, nazi vu ustv arjalca in ar hi v skih pripo - močkih, ki so na v oljo v posameznem ar hi vu. Nadalje so za lažji dost op upor abnik o v do ar hi v skih f ondo v in zbir k r azvi - li spletn o aplik acijo – ar hi v ski V adeMeC um (Archivní VadeMeCum ). 5 V aplik aciji lahk o poiščemo osno vne inf ormacije o ar hi v skih f ondi h in zbir k ah Nar odneg a ar hi v a, iščemo gr adi v o po deskript orjih, in v entarnih e videncah in signatur ah ar hi v skih pripomočk o v . V nek at erih primerih je omogo čen tudi neposr edni do - st op do digitalizir anih dok ument o v . Pr a v tak o lahk o v isk alnik u V adeMeC um na - sta vimo, ali naj bodo med prik azanimi zadetki le tisti, ki že imajo pripet popis ali digitalizir an dok ument , hkr ati lahk o gr adi v o iščemo in r azvrščamo po času nastank a ozir oma drugih elementih identifik acije ar hi v sk eg a gr adi v a. P oleg Nar odneg a ar hi v a upor abljajo spletno aplik acijo V adeMeC um tudi drža vni r egionalni ar hi vi, a z drug ačnimi upor abniškim i vmesniki. Za enkr at je dost open le v češk em jezik u. 3 R y ant o v á, Marie: Pri v at e Ar chi v es in the Czech R epublic. V : Atlanti 28 (2018), št . 1, str . 39–49. 4 Nar odní ar chi vní portal: https://portal.nacr .cz/cr o (dost op: 19. 4. 2024). 5 Ar chi vní V adeMeC um: https://v ademecum.nacr .cz/v ademecum/ (dost op: 18. 4. 2024). Sple - tno aplik acijo je r azvilo češk o podjetje Bach S y st ems, ki ima med s v ojimi pr odukti tudi mu - zejski V adeMeC um (Muzejní V adeMeC um) in inf ormacijski sist em za upr a v ljanje z dok umenti WISPI (Spiso v á služba WISPI). 208 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Odprta vrata v Tretji oddelek Narodnega arhiva Naj spr v a omenimo, da so ob našem obisk u zaposleni v češk em Nar o - dnem ar hi vu pričak o v ali obsežno r eor g anizacijo, usmerjeno v r acionalizacijo dela in v ar če v anje, zat o je bilo napo v edano, da bo or g anizacija T r etjeg a oddelk a, ki skr bi za gr adi v o druge s v et o vne v ojne, v bližnji prihodnosti drug ačna. 6 V ácla vík o v á in K ouřimský sta nam pr edsta vila najzanimi v ejše, tj. najpo - membnejše, ar hi v sk e dok ument e iz časa nemšk e zasedbe, t or ej Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e, ki so ur ejeni v tr eh g la vnih f ondih: nemšk a zasedbena upr a - v a (dok umenti so ur ejeni, popisani in digitalizir ani), do k umenti iz časa nemšk e zasedbe o pr egonu Judo v in Čeho v , dok umenti o »arizaciji« (o nemških zaplem - bah pr emožen ja v pr ot ekt or atu). Iz časa nemšk e zasedb e na str ok o vno obdela - v o še v edno čak a približno 1.500 šk at el zasedbenih dok ument o v , za r azisk o v a - nje k at erih je sicer mogoče upor abiti star ejše ar hi v sk e popise. Sicer lahk o v gr adi vu nemšk e zasedbene upr a v e Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e, ki se na v ezuje na Jugosla vijo, najdemo le fr agment e. Ur ad nemšk eg a pr ot ekt orja in Zast opnik nemšk eg a zunanjeg a ministrstv a nemšk eg a pr ot ekt or - ja hr ani por očila za let o 193 9 o političnem položaju v Jugosla viji in por očila za območje Neod visne drža v e Hrv ašk e od leta 1941 dalje, medt em k o v gr adi vu Drža vneg a taj nik a nemšk eg a pr ot ekt orja na Češk em in Mor a v sk em najdemo besedilo so vjetsk o-jugoslo v ansk eg a spor azuma o prijat eljstvu in nenapadanju, sklenjeneg a 4. aprila 1945. Dok umenti med v ojne češk oslo v ašk e v lade v izgnanstvu (1939–1945) so ur ejeni po posameznih ministrstvih in v sebujejo tudi podatk e o stikih diploma - t o v in politik o v iz Jugosla vije in Slo v enije. Spoznali smo, da je gr adi v o v Nar o - dnem ar hi vu or g anizir ano drug ače k ot pri nas – strukturir anje f ondo v in zbir k je namr eč pot ek alo v smeri združe v anja v v ečje celot e. Sprv a so bili dok umenti popisani in ur ejeni po v sak em posamičnem or g anu zasedbene ali drža vne upr a - v e, nak ar so podr ejene or g ane združe v ali pod nadr ejenim (npr . ministrstv om) in tak o so nastali obsežni popisi z izr edno dolgimi in podr obnimi hist oriati. V si popisi so na v oljo upor abn ik om gr adi v a, v endar jih je t olik o, da je za njiho v o upor abo tr eba poseči po posebnem pripomočk u, tj. int ernem seznamu f ondo v in zbir k Nar odneg a ar hi v a, pri čemer je v sak popis opr emljen s s v ojo št e vilk o, ki ni signatur a f onda. Zat o v t em pog ledu v elik o v logo odigr ata usposobljenost čitalnišk e službe in pomoč skr bnik a f onda. Pr ed v ojnemu gr adi vu t okr at nismo pos v ečale pr e v eč pozornosti, zat o naj le mimogr ede opozorimo, da r azisk o v alec diplomatskih odnoso v med Češk oslo - v ašk o in Jugosla vijo ne sme spr eg ledati gr adi v a v zasebnem f ondu No vý Vilém, kjer najdemo gr adi v o o pr ed v ojnem v sejugoslo v ansk em k ongr esu (šk atla 2, si - gnatur a 196). Za r azisk o v al ce delo v anja Jugoslo v ansk o češk e lige naj izposta - vimo še gr adi v o o delo v anju čeških pr edsta vnik o v t e zv eze in njiho vih stikih z Jugosla vijo tik pr ed drugo s v et o vno v ojno. R azisk o v anje in pozna v anje t eh do - k ument o v lahk o dopolni gr adi v o Jugoslo v ansk o-češk e lige, ki g a pri nas hr anita Ar hi v R epublik e Slo v enije in P okr ajinski ar hi v Maribor . 6 Med pr eg ledom aktualnih obja v na spletni str ani Nar odneg a ar hi v a smo ugot o vili, da je bila medt em r eor g anizacija že opr a v ljena. T r etji oddelek, Oddelek f ondo v drža vne upr a v e, sedaj pokri v a f onde iz obdobja 1918–1992, v k at erih se hr ani gr adi v o centr alnih oblasti med v ojne Češk oslo v ašk e r epublik e, Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e, v ključno s f ondi nemških ok upa - cijskih oblasti in češk oslo v aških drža vnih oblasti v izgnanstvu v tujini v letih 1939–1945, češk oslo v aških centr alnih oblasti v letih 1945–1968 t er zv ezne in češk e centr alne oblasti v letih 1969–1992, v ključno z njiho vimi objekti z drža vnim ali r epubliškim obsegom. Upr a v lja tudi f onde češk e deželne upr a v e 1918–1948, pr ašk e policijsk e upr a v e 1920–1950, k omple - k sen ar hi v ski sklop centr alnih or g ano v K omunistične partije Češk oslo v ašk e 1948–1989 in druge. 209 Letnik 47 (2024), št. 1 Evidence in kartoteke Tretjega oddelka Narodnega arhiva kot pomoč pri raziskovanju družinske zgodovine P oleg r azisk o v alce v , ki obr a vna v ajo obdobje nemšk e zasedbe ali zgodo - vino češk eg a odpor a v pr ot ekt or atu, lahk o posamezn iki v Nar odnem ar hi vu r azisk ujejo t ežk o med v ojno usodo judo v skih družin, od k at erih jih je v pr ot ek - t or atu ži v elo približno 80.0 00, v ečina pr a v v Pr agi. Za genealošk e r azisk a v e je pomembno, da v Nar odnem gr adi vu ne hr anijo zgolj obsežneg a gr adi v a, t em - v eč so sesta vili v eč e videnc in obenem sodelo v ali pri nastajanju ja vno dost opne baze žrt e v druge s v et o vne v ojne, k ar omogoča lažje isk anje po gr adi vu. Za r azisk o v anje družinsk e zgodo vine je v pr ašk em Nar odnem ar hi vu iz - r edneg a pomena gr adi v o notr anjeg a ministrstv a 7 in pr ašk e policijsk e upr a v e, 8 k at er eg a pomemben del je obsežna policijsk a k art ot ek a, 9 ki hr ani podatk e o po - pisih pr ebi v al stv a, gospodin jsk o k art ot ek o in prija v e bi v anja tujce v . P olicijsk a k art ot ek a za upor abnik e ni pr ost o dost opna, t em v eč ar hi vist str anki pripr a vi dok ument e po pr edhodni pisni v logi str ank e. Čepr a v pričak o v ano, a kljub t emu zanimi v o je, da med prija v ami tujce v najdemo tudi Slo v ence, ki so kr ajši ali dalj - ši čas bi v ali v Pr agi. Med do k umenti policijsk e nar a v e je mogoče najti s v eže nj dok ument o v o Borisu Kidriču, enemu izme d v odilnih slo v enskih k omunist o v , ki se je za bi v a - nje v Pr agi (1936–1937) prija vil s skri vno identit et o Alfr eda Dr esslerja, v endar je bila ta k asneje r azkrita (PZÚ , šk atla 909, 207-909-2; Mv I, 42/K -41/58). 10 V omenjenih do k umentih najdemo tudi sledi drugih slo v enskih in »jugoslo v an - skih« k omunist o v t er njiho vih stik o v s češkimi somišljeniki. P odatk e o Borisu Kidriču hr anijo tudi v gr adi vu dunajsk e policijsk e dir ek cije, ki je budno sledila k omunistični deja vnosti t er je leta 1936 češkim k olegom por očala o ar etaciji Kar la Hudomalja in Borisa Kidriča. V f ondu pr edsedstv a Ministrstv a za notr anje zade v e ČR v Nar odnem ar hi vu med drugim hr anijo tudi Seznam k omunistično orientir anih jugoslo v anskih drža v ljano v v Pr agi (1936). K ot zanimi v ost naj dodamo, da med dok umenti policijsk e »r egistr atu - r e« hr anijo dok ument e o zdr a vnici E ugenii T rst enjak -Hermano vi, ženi ak a - demsk eg a slik arja Ant eja T rst enjak a (MV I – SR, šk atla 6595, 9/56/16). Ant e T rst enjak se je namr eč leta 1933 por očil s pr ašk o Judinjo in se še v edno k ot »jugoslo v anski« drža v ljan ustalil v Pr agi. 11 Med policijskimi dok umenti je ohr a - njena dok umentacija o pr epo v edi opr a v ljanja zdr a vnišk eg a poklica E ugenie T rst enjak zar adi judo v sk eg a por ekla (f ebruar–mar ec 19 41). Slik ar T rst enjak je v obdobju pr ot ekt or ata delo v al v ileg alnem pr otiok upat orsk em odporu in bil zat o leta 1944 int ernir an v taborišče Klett endorf pri W r ocła wu, medt em k o je bila E ugenia poslana v taborišče T er ezín. Njiho v o po v ojno družinsk o zgodo vino dopolnjujejo dok umenti f onda P olicijsk e upr a v e Pr ag a II, saj v gr adi vu splošne pisarne najdemo gr adi v o o sinu Mir k u, ki seg a do leta 1950, k o se je družina T rst enjak vrnila v Maribor . Pr a v tak o je pomembna obsežna k art ot ek a int ernir anih v nemšk em k on - centr acijsk em taborišču T er ezín. V Nar odnem ar hi vu so namr eč sodelo v ali pri 7 Ministrstv o za notr anje zade v e I – star a r egistr atur a, Pr ag a (Ministerstvo vnitra I – stará regi- stratura, Praha) , 1918–1944. 8 P olicijsk a upr a v a Pr ag a II – splošna pisarna (Policejní ředitelství Praha II – všeobecná spisov- na) , 1900–1956. 9 P olicijsk a upr a v a Pr ag a II – e vidence pr ebi v alstv a (Policejní ředitelství Praha II — eviden- ce obyvatelstva) , 1900–1953. 10 R egionalni ur ad Pr ag a – Pr edsedstv o r egionalneg a ur ada v Pr agi (Zemský úřad Praha – pre- zidium), 1920–1949 ; Ministrstv o za notr anje zade v e I, Pr ag a (Ministerstvo vnitra I, Praha) , 1851–1953. 11 T rst enjak, Ant e: https://ww w .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi726453/ (dost op: 22. 5. 2024). 210 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia pripr a vi baze umr lih v t em taborišču, 12 a ne smemo spr eg ledati načrt o v aneg a pr ojekta V ácla vík o v e in K ouřimsk eg a, v okviru k at er eg a želita e videntir ati pr e - ži v ele int ernir ance taborišča T er ezin. Splošno zanimanje za t e dok ument e je tak o k ot pri nas v elik o, med t em k o je isk anje podatk o v br ez ustr eznih e videnc milo r ečeno t eža vno. Naj omenimo, da v k art ot ek ah taborišča T er ezin najdemo tudi dok ument e int ernir anih slo v enskih Judo v . K napo v edani r azisk a vi bi lahk o pripomog li tudi slo v enski ar hi vi, ki hr anijo dok ument e o Slo v encih, int ernir anih v T er ezín. Za obdobje Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e v Nar odne m ar hi vu hr anijo knjige s seznami iz str ani nemšk e tajne policije ( gestapo) ar etir anih oseb, za k at er e v dok umentih najdemo njiho v e osebne podatk e in časo vni r azpon, k daj je bila oseba zajeta ali izpuščena. Pr a v tak o je zanimi v f ond Ok upacijski zaporniški spisi, v k at er em najde - mo v šk atlah 31, 40, 145, 14 8, 554, 556, 560, 582 in 602 sezname Slo v ence v na prisilnem delu v F rickingenu (F r eising), Har dertu (Hanno v er), Leonber gu (Kr o - měříž), Mahlber gu, Rheinf eldnu, Sankt P etru (Sandbost el), Sinskheimu (Sch - w arzenborn), Zschor lauu (W aldheim), T r e viru (T oft Hall) in podatk e o njiho vi po v ojni r epatriaciji (šk atla 560, za leti 1945–1946). 13 V dok umentih Nar odneg a ar hi v a pričak o v ano lahk o sledimo tudi r epatriaciji češk oslo v aških drža v ljano v iz Jugosla vije. 14 12 H olocaust .cz: https://www .holocaust .cz/ (dost op: 22. 5. 2024). 13 Okupační vězeňské spisy , 1939 –1945. 14 Ministrstv o za delo in socialno v arstv o – r epatriacija, Pr ag a (Ministerstvo práce a sociálních věcí , Praha) , 1948 –1998; Ministrs tv o za kmet ijstv o – London (Ministerstvo zemědělství - Lon- V arhivskem depoju Tretjega oddelka (Foto: Tanja Žohar) 211 Letnik 47 (2024), št. 1 Arhiv Huberta Ripke (AHR): poročila in korespondenca češkega diplomata V med v ojnih dopiso v anjih češk eg a po v ojneg a ministr a, no vinarja, zgodo - vinarja, filozo f a in politik a Huberta Ripk e 15 s češk oslo v aškima diplomatskima pr edsta vnik oma v Beogr adu in k asneje pri londonski jugoslo v anski v ladi v emi - gr aciji, z Jar osla v om Lipo 16 in Ladisla v om Szathmáryjem, 17 najdemo r azdr oblje - ne inf ormacije o Slo v eniji. Med političnimi analizami o situaciji v Jugosla viji za obdobje 1941–1945 najdemo v f ondu Ar hi v Huberta Ripk e zanimi v e dok umen - t e (š k atla 144, 1-5-36): njego v elabor at Jugoslo v ansk o vpr ašanje (The pr oblem of Y ugosla via, 30. junij 194 3); nat o dok ument e Jar osla v a Lipe k ot diplomata češk oslo v ašk eg a v eleposlaništv a pri jugoslo v anski v ladi v izgnanstvu o stanju v Sl o v eniji, kjer v enem od dok ument o v oriše partizansk o gibanje (15. januar 1944) in v naslednjem obisk Josipa Smodlak e, zunanjeg a ministr a začasne Tit o - v e v lade, v južni Italiji (6. mar ec 1944). Sledi – v času nastank a tajno – a še v edno zanimi v o por očilo Ladisla v a Szathmáryja o pog ledih britansk eg a v eleposlanik a Geor g a Williama R endela na položaj »k at olišk eg a blok a« v Sr ednji E vr opi, med drugim v Slo v eniji (3. januar 1944). Za v sak o v ojno let o posebej je v dopiso v anjih med češkim zunanjim mi - nistrstv om in Hubert om Ripk o k ot češk oslo v aškim odposlancem pri jugoslo - v anski londonski v ladi mogoče najti v eč političnih analiz o položaju v Jugosla - viji, od k at erih smo si pobliže uspele pog ledati dok ument e za leti 1942 in 1944. Naj izposta vimo oris položaja v Jugosla viji izpod pisalneg a str oja BBC-je v eg a no vinarja, ki je nastal decembr a 1941 in bil naslednje let o posr edo v an češk e - mu zunanjemu ministrstvu (AHR, šk atla 179, 1-11-2-3 ). Dopisi Jar osla v a Lipe se dotik ajo r aznih političnih vpr ašanj o Jugosla viji (AH R, šk atla 182, 1-11-42). Med njimi najdemo dok ument o jugoslo v ansk o-gršk em spor azumu o Balk anski uniji (15. januar 1942) s pri loženim spor azumom v enajstih t očk ah in t ozade v - nim go v or om kr alja P etr a II. v Londonu (15. januar 19 42); nadalje dok ument dýn) , 1919–1945. 15 H ubert Ripk a (R y bk a) (1895, K oberice–1958, London) je po podpisu Münchensk eg a spor a - zuma let a 1938 z družino emigri r al v tujino in bil sprv a član češk eg a Nar odneg a odbor a v P arizu, zat em je or g anizir al češki nar odni odpor v V eliki Britaniji in postal drža vni sekr etar na zunanjem ministrstvu izgnansk e v lade v Londonu. P o v ojni je do leta 1948 še zasedal ministr - sk e položaje, a je po pr e vzemu obl asti iz str ani k omunist o v zno v a emigrir al v tujino. Ži v el je v F r anciji, V eliki Britaniji in ZD A, kjer je delo v al v čeških nar odnih or g anizacijah in v izgnanstvu ustano vil celo s v ojo politično str ank o t er izdajal časopisi Češk oslo v ašk a emigr acija. 16 Jar osla v Lipa (1886, Jičin–196 6, Pr ag a), češki diplomat , ki je bil od leta 1938 do nemšk e ok upacije Češk oslo v ašk e v eleposlanik v Jugosla viji. Mar ca 1939 je mor al položaj pr epustiti nemšk emu v eleposlanik u v Beogr adu, medt em k o je sam sodelo v al pri or g anizaciji pomoči beguncem in celo odpor a v tujini. P o nemšk em napadu na Jugosla vijo se je sicer umaknil v London, kjer je dobil mest o v češki emigr antski v ladi, v endar je po pooblastilu ministrsk eg a pr edsednik a E d v ar da Beneša zno v a našel stik s t edanjim zunanjim ministr om v jugoslo v anski emigr antski v ladi, Momčilom Ninč ićem, in postal diplomatski pr edsta vnik jugoslo v ansk e v la - de v izgnanstvu v Londonu. P o priz nanju Tit o v e v lade je ostal na položaju le še kr at ek čas, nat o se je vrnil v Pr ago, kjer se je zapos lil na ministrstvu za zunanje zade v e, v endar bil po nast opu k omunističnih oblasti odpuščen in nek aj časa zaprt . 17 Ladisla v Szathmáry (1895, T r enčin–1946, Pr aha) je diplomir al na Filozof ski f ak ult eti v Bu - dimpešti, kjer se je po prvi s v et o vni v ojni tudi zaposlil. Med drugim je nast opil službo pogod - beneg a ur adnik a češk oslo v ašk eg a pr edsta vnik a v Budimpešti, od k oder je bil pr esta v ljen na ministrstv o za upr a v o Slo v ašk e. Od leta 1920 je v g la vnem službo v al na zunanjem ministrstvu in češk os lo v aških v eleposlaništvih v Budimpešti in Beogr adu t er k onzulatu na Dunaju. Nje - go v a k arier a se je začela vzpenjati, k o je službo v al na v eleposlaništvu v Ber linu. P o nemški ok upaciji je bil kmalu imeno v an za slo v ašk eg a pr edsta vnik a na P oljsk em, kjer je po nemšk em napadu na P oljsk o podal izja v o pr oti nemški agr esiji in se pridružil češk oslo v ašk emu odporu v tujini. Umaknil se je namr eč v izgnanstv o, kjer g a je okt obr a 1940 češk oslo v ašk a v lada ime - no v ala za odpr a vnik a poslo vi pri norv eški v ladi v izgnanstvu. Spomladi 1945 je sk upaj z njo prispel v os v obojeni Oslo in tam ustano vil češk oslo v ašk o v eleposlaništv o, v endar je bil k onec leta 1945 r azr ešen dolžnosti in pr emeščen v štab, a je kmalu zat em umr l. 212 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia o italijanskih zaht e v ah v Istri (29. januar 1942), pri čemer se Lipa naslanja na inf ormacije Iv ana Marije Čo k a, tržašk eg a od v etnik a in liber alneg a politik a, ki se je za vzemal za priključit e v Primorsk e k Jugosla viji. Med drugim v t ej šk atli najdemo tudi dok ument z naslo v om Jugosla vija in a v str o-ogrsk a pr opag anda (24. mar ec 1942), ki po vzema stališča Alojzija K uharja, t er dok ument Jugosla vi - ja pr oti k at oliški a v strijski in madžarski pr opag andi (12. maj 1942), v k at er em je orisa n eden od slo v enskih pog ledo v na r eše v anje lastn eg a nacionalneg a vpr a - šanja. Lipa v s v ojih por očilih nasla v lja tudi spr emembe v jugo vzhodni E vr opi (22. junij 1942 ), kjer se osr edini na Balk an in Madžarsk o. Sledi Lipino por očilo z londonskimi no vicami o Jugosla viji in četnišk emu gibanju pod Dr ažo Mihai - lo vićem (23. julij 1942). Kar se tiče Slo v enije, v t ej šk atli najdemo enostr ansk o por očilo o politični sliki Slo v enije in slo v ensk em značaju pr ed in po ok upaciji (6. april 1942), v k at er em ne mor emo mimo odsta v k a o Lipini naklonjenosti: »Slovenci so med Jugoslovani zagotovo presenečenje, veljali so za najbolj urejen in miroljuben živelj, izkazalo pa se je, da so tako za Nemce kot še posebej za Italijane v marsičem težja naloga kot Hrvati.« V ečstr ansk o por očilo Slo v enija: mobilizacija, v ojašk a ak cija, k atastr of a (april 1942) že v naslo vu izr azi t ežk o v sebino o por azu kr alje vine in njene v oj - sk e, med drugim je eno od pog la vij pos v ečeno političnemu in k ulturnemu polo - žaju v Ljubljanski pokr ajini. T o por očilo dopolni dok ument , v k at er em Lipa na podlagi člank a, obja v ljeneg a v Central European Observer , oriše Slo v enijo pod italijansk o ok upacijo (4. a v gust 1942), medt em k o v k asnejšem dok umentu po - r oča o nef ormalni priključitvi Gor enjsk e k T r etjemu r ajhu (3. okt ober 1942). T udi v letu 19 44 (AHR, šk atla 179, 1-11-2-6d) najdemo zanimi v e dok ument e o r eše v anju jugoslo v ansk eg a vpr ašanja, denimo Pr edlog za po v eza v o Hrv ašk e in Slo v enije (15. januar 1944), k at er eg a a vt or je zno v a Jar osla v Lipa. Dopis La - disla v a Szathmáryja na dru gi str ani ponuja inf ormacij e o Jugosla viji, v ključno s podatki o kritik ah jugoslo v anskih emigr antskih politik o v Puriće v e v lade na r o v aš Mihe Kr ek a (17. januar 1944). Naj še enkr at poudarimo, da t o vrstnih por očil za let o 1943 nismo pr eg le - dali, v endar si lahk o pr edsta v ljamo, da pr a v tak o v sebujejo fr agment e političnih por očil, če ne drug ače, v saj ob pr elomnih dogodkih tist eg a leta. Gradivo v fondih ministrstev in predsedstva češke vlade v izgnanstvu v Londonu Mor da v Nar odnem ar hi vu r es ni v elik o gr adi v a o stikih češk oslo v aških diplomat o v in politik o v z jugoslo v anskimi ali slo v enskimi, a kljub t emu lahk o v gr adi vu češk oslo v ašk e emigr antsk e v lade v Londonu (1939–1945) najdemo zanimi v e fr agment e, ki odr ažajo odnos t e v lade do političnih dogodk o v na Bal - k anu od leta 1940 dalje, tudi por očila že omenjeneg a Jar osla v a Lipe. V sek ak or lahk o r azisk o v alci v Pr agi na t o t emo obiščejo še češki diplomatski ar hi v in ar hi v češk eg a ministrstv a za obr ambo. V Nar odnem ar hi vu za Slo v ence zanimi v e dok ument e lahk o najdemo v gr adi vu v eč ministrst e v češk oslo v ašk e v lade v izgnanstvu v Londonu. Gr adi - v o Ministrstv a za finance v Londonu 18 hr ani zanimi v o diplomatsk o por očilo o spor azumu med jugoslo v anskim in grškim kr aljem o Ba lk anski uniji (1942). P o drugi str ani gr adi v o Pr edse dstv a češk e v lade v izgnanstvu v Londonu 19 hr ani politična por očila Izidorja Cank arja (1944), por očila o k ongr esu Jugoslo v ansk e nar odno demokr atične unije (1944), por očilo o pr otik omunističnem manif estu slo v ensk eg a k at olišk eg a tabor a (1944), por očilo o pogo v orih z Miho Kr ek om 18 Ministerstvo financí – Londýn , 1939–1945. 19 Předsednictvo ministerské rady – Londýn , 1940–1945. 213 Letnik 47 (2024), št. 1 (1944), por očilo o partizanski deja vnosti v Slo v eniji (1944) in por očilo o pr e - dlogu za drža vno zv ezo med Slo v enijo in Hrv ašk o (1944 ). T udi v f ondu češk eg a Ministrstv a za gospodarsk o obno v o v Londonu 20 najdemo gr adi v o o stikih z Ju - gosla vijo (1942–1944), med drugim gr adi v o češk oslo v ašk eg a v eleposlaništv a pri jugoslo v anski v ladi, nata nčneje dopis o v sebini člank a v Stat esman And The Nation: » T riest e nebo T rst?«, t or ej o tržašk em vpr ašanju na po v ojni mir o vni k on - f er enci (šk atla 30, 124-2-4). Gospodarski odbor oddelk a za sr ednjo in vzhodno E vr opo v New Y or k u je por očal češk oslo v ašk emu pr edsta vnik u pri londonski jugoslo v anski v ladi o pog ledih na pr oblem po v ojne gospodarsk e obno v e drža v e (30. maj 1942 ). Lipino por očilo Kanal Donava-Jadran por oča o pr ojektu češk e - g a inže nirja Kar la Luk e, ki bi oži vil nek danji a v str o-ogr ski načrt za v odo v od (9. maj 1942). V t ej šk atli najdemo tudi oris vpr ašanja št e vila med v ojno zaprtih in int ernir anih jugoslo v anskih str ok o vnjak o v , pr ed v sem t ehnične int eligence, ki bi sodelo v ala pri po v ojni obno vi dežele (17. a v gust 1944). V f ondu Ministrsk eg a s v eta v Londonu 21 (šk atla 69, Jugosla vie) lahk o za - sledimo tudi, k ak o je češk oslo v ašk o v eleposlaništv o pri jugoslo v anski v ladi spr e - mljalo odhod jugoslo v ansk e v lade iz Londona v Kair o (14. sept ember 1943, 15. sept ember 1943), nadalje ozemeljsk e zaht e v e Jugosla vije in Italije z r ef er enco na knjigo Iv ana Marije Čok a Združeni Jugoslovani v Italiji (30. a v gust 1943), pr a v tak o tudi njego v o por očilo, ki g a je poslal k ot pr edsednik Jugoslo v ansk eg a odbor a iz Italije in se ukv arja s tržaškim vpr ašanjem (7. maj 1943), na v sezadnje tudi po v - zet ek Čok o v eg a por očila o jugoslo v anski v ladi v Londonu t er nezmožnosti k on - solidacije liber alne in klerik alne politične opcije v Slo v eniji (15. maj 1943). Isti or g an por oča tudi o odst opu jugoslo v ansk e v lade Slobodana Jo v ano vića (7. janu - ar 1943) in f ormir anju no v e T rifuno viće v e v lade s slo v enskima članoma z Miho Kr ek om in Borisom F ur lanom (9. julij 1943, 30. junij 1943). V mes najdemo tudi por očilo o italijanskih k oncentr acijskih taboriščih za Jugoslo v ane, v ojne ujetnik e in ci vilist e, v k at er em so na v edene tak o lok acije taborišč k ot št e vilo in nar odnost int ernir ance v t er oris tamk ajšnjih ži v ljenjskih pogoje v (25. maj 1943). Naj ome - nimo še por očilo o r azgo v oru pr edsta vnik a češk oslo v ašk eg a v eleposlaništv a pri jugoslo v anski v ladi v Londonu z Alojzijem K uharjem k ot jugoslo v anskim odpo - slancem pri poljski v ladi (19. mar ec 1943), v k at er em sta go v orila o poljsk o-so v - jetskih odnosih, o no v em britansk em v eleposlanik u na P oljsk em, a tudi o politični stv arnosti v Jugosla viji zar adi v odilne v loge k omunist o v v partizansk em gibanju. Naj za k onec izr ečemo poh v alo s v ojim gostit eljem, pr ed v sem T r etjemu oddelk u, k at er eg a deja vnost se mest oma ujema z našim delom v Ar hi vu R epu - blik e Slo v enije. Ar hi v sk o gr adi v o, ki smo g a imele priložnost r azisk ati, nas je na v dušilo, v endar nas je hkr ati pr esenetilo, k ak o hitr o so zaposleni pripr a v ljali nar očeno ar hi v sk o gr adi v o. V erjamemo, da smo s s v ojim obisk om uspešno na - dalje v ale pr ak so str ok o vnih izmenja v z Nar odnim ar hi v om in da bomo tudi v prihodnje lahk o sodelo v ali pri r azisk o v anju pomembne sk upne pr et eklosti Če - šk e in Slo v enije. Glede na obdobje, v k at er em ži vimo, ki na eni str ani spominja na t esnobnost hladne v ojne, medt em k o je po drugi str ani v ojaških k onflikt o v naj v eč po obdobju druge s v et o vne v ojne, se nam zdi, da mor amo ja vnost dobr o inf ormir ati o možnostih za r azisk a v o f enomena v ojne; t okr at pač v seobsežne, skr ajno nasilne in genocidne druge s v et o vne v ojne. T anja Žohar , T adeja T ominšek Čehulić, P olona T r obec Mlak ar 20 Ministerstvo hospodářské obnovy – Londýn, 1940–1941. 21 Předsednictvo ministerské rady – Londýn , 1940–1945.